-   199   -
Novičar iz mnogih krajev.
Dunajske novice naznanijo, da je bilo za razpisani deržavni zajem ([posojilo) do 16. sept. v našim cesarstvu podpisano: v banki na Dunaji 36 milionov 584700 JI., v spod. Austrianskim 145,100 fl., v zgornjim 308,600 fl., v Solnogradu 73,100 fl., na Štajarskim 894,000 fl., na Koroškim 31000 fl., na Krajnskim 79500 fl., v Terstu 2 mil. 32300 fl., na Tiroljskim 345300 fl., na Češkim 4mil. 129900 fl., na Marskim 1 mil.292300 fl., na Sležkim 223300 fl., v Galicii 46100 fl., na Oger-skim 1 mil. 432500 fl., na Horvaškim 23000 fl. Sku-pej 47 mil. 640700 fl. Gotovi znesek podpisov v p tujih deželah se se ne ve. — Cesar se bojo iz Laškiga, kjer so bili po telegrafiških naznanilih z veliko slavo sprejeti, že 1. oktobra na Dunaj vernili. — Hlapon „Ba-varia" je pri   skušnjah  na  železnici   čez   goro Seme-
ring pervo darilo 20.000 svitlih cekinov prejel; ta mašina je bila v Monako v i m narejena. — Ker se je zvedilo, da gre iz našiga cesarstva vsako leto okoli 10 milion. gold. sreberniga denarja v Serbio za prešiče, je dalo ministerstvo kmetijstva poduk za umno rejo presičev izdelati, ki se bo Ogerskim in Erdeljskim kinetam podelil za povzdigo domače reje. — Ker se je plat zvona že večkrat za puntarske poklice zvonilo, pravijo Dunajske novice, da bo prišla postava, po kteri se sme le za božjo službo in ob ognju zvoniti.— Ker se sem ter tje županije združiti branijo, se pričakuje postava, ki bo to zedinjenje zapovedala; kakor je denar tolikrat zaderžek te in une reči, tako tudi premožne županije nočejo premoženja z ubozimi deliti, akoravno je izgovorjeno, da ves županijni denar ne pride v eno kašo. — Znani ogerski vremenski prerok Elč prerokuje lepo in suho vreme mesca grudna; potem pa bo po njegovi domišlii grozno huda zima s sila velikim snegam ; za to svetje, naj se ljudje z dervami in krušno moko previdijo, ker se pozimi ne bo dalo mleti. Oj preroki! — Zastran plesnobe grozdja, ki se letaš v mnogih deželah prikazuje, zvemo iz R i m a tole: Od ministerstva postavljena komisija, ki to bolezin preiskuje , meni: da iz taciga grozdja narejeno vino ni zdravju škodljivo, da je pa vunder prav, ako se bolno grozdje in perje skerbno obere, v graben položi, z apneno vodo poškropi in za čevelj debelo s perstjo zakrije. Ostalo grozdje naj se z vodo poškropi, v kteri je bilo nekoliko apna vgašeniga. — Iz Pariza pa zastran te bolezni zvemo, da ta bolezin grozdje, zlasti na Francoskim, že več let hudo nadležva, in se s tem nar boljši vbrani , češe o lepim gorkim vremenu brez vetra grozdje, perje zgorej in spodej , in pa terta nar poprej z vodo poškropi (z brizglo), po tem pa berž s prav drobno štupo že pij eni ga cveta (j* pihavnikam) poštupa* Vodja veliciga verta v Versailu je na to vižo dvakrat o letu svoje terte plesnobe obvaroval. — Ko je letos skoraj povsod deževno vreme , je naŠpanjskim grozna suša; v Madridu ni 4 mesce ne kaplice dežja padlo. — Za volj povodinj na Ogerski m in Erdeljskim je za seno tako slabo, da cent sena na Erdeljskim že 2 gold. 24 kraje, velja. — V Ostendu v Belgii je bil 9. t. m. otrok rojen s 4 rokami in 4 nogami, pa je kmalo umeri. — Iz vu na nji h dežela ni ta teden nič veseliga noviga: mnogo se bere od zmešnjav in preku-cij na Gerškim, Kitajskim itd.