GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" n LETO Xxi Številka 11 l«l ovoles novoles v -Z - 26. avgust 1983 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A / N Uvoz — izvoz v______________/ REALIZACIJA PLANA UVOZA IN IZVOZA SOZD UNILES V PRVEM POLLETJU 1983 L Konvertibilno področje Izvoz na konvertibilno področje seje v zadnjih dveh mesecih zboljšal za 10 — 15%. SOZD Uniles je v šestih mesecih realiziral 94^4% kumulativnega plana. Če bodo še v drugi polovici leta oskrbljeni z repromateriali, bodo združene organizacije v večini zastavljeni plan realizirale. Že v prvi polovici leta so nekatere združene organizacije (Javor, Meblo, Liko Lesnina) presegle planske zadolžitve. Odstopanje v Lesnini je delno izvoz, kupljen za dinarje in realiziran kot Lesninin. Izvoz je v primerjavi z letom 1982 dosežen 106%, kar dokazuje, da so se nekatere združene organizacije SOZD Uniles dolgoročno usmerile v izvoz. Tudi uvozno področje ni prekoračilo planskih predvidevanj. Doseženo je 75% planiranega uvoza, zato je neto IZ VSEBINE UVOZ-IZVOZ Stran 1 TEMATSKA KONFERENCA Stran 2 POROČILO O BOLEZNIH IN NEZGODAH Stran 4 SOTEŠKA OBLETNICA IZ NOV Stran 6 devizni efekt dosežen 108%, čeprav je realizacija izvoza za 6% pod planirano. Glavni vzroki za to so: — 60% razpolaganje z devizami, kar je omogočilo oskrbo z repromateriali in dobro povezanost v reprove-rigi; — oživljanje posameznih tržnih področij v tujini, kar je dalo naročila; — realnejši tečaj dinarja, kar usmerja proizvodnjo v izvoz in v zmanjšanje uvoza; — dolgoročna usmeritev v izvoz, kar daje pri nekaterih članicah že vidne rezultate. OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 9. septembra. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 2. september do 8. ure. UREDNIŠTVO 2. Klirinško prodročje Združene organizacije so v zunanjetrgovinski menjavi le delno usmerjene na klirinško področje. Največji izvoz od članic je dosegla DO Meblo, čeprav ni dosegla plana, v globalu pa je Uniles dinamični plan za prvih 6 mesecev v izvozu na to področje dosegel približno 65%. To je dokaz preusmeritve izvoza na konvertibilno področje, ponekod pa tudi nesmotrnost takega izvoza glede na negativni devizni učinek, v kolikor so nekatere vgrajene komponente ali repromaterial za izvozne artikle predhodno nabavljali na konvertibilnem področju. Pri uvozu prednjači v tem obdobju Hoja, ki je presegla dinamični plan za 330%, v globalu pa je uvoz Unilesa s klirinškega področja bil za 4% pod planom. Če seštejemo vse tri komponente fizičnega prometa v (Nadaljevanje na 2. strani) — SLOVO OD MIHE MARINKA Še ena vrzel je nastala v vrstah graditeljev naše nove in revolucionarne socialistične poti — v triinosemdesetem letu je umrl Miha Marinko, znani družbenopolitični aktivist, proletarec in revolucionar. Miha Marinko je že od svoje zgodnje mladosti povezan s slovenskim revolucionarnim gibanjem. Rojen je bil v proletarski kmečki družini in že s trinajstim letom si je mora! začeti služiti lastni kruh kot delavec v tovarni, s petnajstim pa je pričel delati v rudniku. To delo in razmere, s katerimi se je takrat srečeval delavski razred, so vklesale v mladega proletarca neizbrisne sledi, ki so ga spremljale vse življenje na njegovi bogati in uspešni revolucionarni poti, polni težkih preizkušenj, pa tudi vizije o pravičnejšem redu, ki bo tudi delavskemu razredu prinesel oblast. Že leta 1920 je Miha Marinko posta! član S K Od in od takrat ni niti za korak odstopil s poti, ki je vodila Komunistično partijo skozi ogenj narodnoosvobodilnega boja v zmagovito izgradnjo lastne variante samoupravnega socializma. Kmalu je zaradi svoje revolucionarne dejavnosti zgubil delo. Odšel je v francoske rudnike, nato pa v partijsko šolo v Moskvo. Od tu se je že kol izkušen revolucionar vrnil v domovino, kjer je kmalu postal eden najbolj aktivnih članov KPS, leta 1934 pa tudi član CK KPJ in bližnji Titov sodelavec. ~\ Miha Marinko je svoje bogate organizacijske sposobnosti posvetil tudi narodnoosvobodilnemu boju. Tako je postal politični komisar pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet, ko pa je prešel na druge naloge je padel v roko okupatorju, ki ga je po težkih zaslišanjih in mučenjih obsodil na ječo v Italiji. Po italijanski okupaciji se je vrni! v partizansko vojsko, kjer so ga visoke politične in vojaške funkcije vodile po vsej okupirani domovini. Tudi po vojni je nosil težko breme socialistične izgradnje kol eden najvidnejših slovenskih in jugoslovanskih politikov. Bil je sekretar slovenske partije, predsednik slovenske skupščine, predsednik Socialistične zveze Slovenije, član izvršnega komiteja, član predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije. Miha Marinko bo ostal trajno zapisan v spominu slovenskih in jugoslovanskih delavskih množic kot eden njihovih najvidnejših borcev. (Nadaljevanje s 1. strani) IZVOZ IN UVOZ I. - VI. 1983 (Kliring) SOZD UNILES $ = 63,40 v 000 din Ljubljana IZVOZ 1’ 1 a n Realizacija I.-VI/83 Index 4:2 Index 4:3 Plan Realizacija I.-VI.83 Index 9:7 Index 9:8 1983 I.-VL1983 1983 I.-VI. 83 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 1 IZTOK _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ JAVOR 127.437 63.718 43.979 34,5 69,0 44.380 22.190 2.275 5,1 10,2 KRASOPREMA - - - - - - - - - - LESNINA 6.067 3.033 - - - 45.502 22.751 - - - LIKO 20.036 10.018 - - - - - - - - MARLES 13.004 6.502 14.219 109,3 218,7 - - - - - MEDLO 336.962 168.481 106.760 31,7 63,4 72.235 36.117 18.950 26,2 52,5 NOVOI.ES 50.720 25.360 21.484 42,3 84,7 13.651 6.825 - - - STOL - - 47 - - - - - - - hoja 37.919 18.959 5.590 14,7 29,5 37.919 18.959 81.665 215,4 430,7 TRIBUNA - - - - - - - - - - UNILES 592.145 296.072 j 192.079 32.4 64,9 213.687 106.843 102.890 48,1 96,3 ZT v 6 mesecih tega leta t.j. generalni, maloobmejni in klirinški izvoz in uvoz, se slika realizacije nekoliko spremeni. Tako dosega Uniles v izvozu v I. polletju 90,1% in v uvozu 78,5% dinamičnega plana. D. MASELJ Tematska konferenca nih nalog in funkcij v okviru SOZD Uniles. O tem priča tudi zadnja junijska problemska konferenca sindikata SOZD Uniles v delovni organizaciji STOL-—Kamnik, na kateri so med drugim delegati ocenjevali razvoj SOZD Uniles v prvi polovici tekočega srednjeročnega planskega obdobja in naloge za prihodnje. Ob tej priložnosti so prisotni delegati na osnovi razprave v osnovnih organizacijah sindikata, uvodnega referata predsednika koordinacijskega odbora sindikata SOZD Uniles in razprave na konferenci potrdili kot umesten koncept organiziranosti dela v SOZD Uniles, ki temelji na: — uveljavljanju in uresničevanju skupnih nalog preko sporazumno dogovorjenih delovnih organizacij Unilesa kot nosilcev teh nalog, — sodelovanju čim večjega števila strokovnih kadrov združenih organizacij v strokovnih odborih SOZD (sedaj jih sodeluje nad 100), — delu sorazmerno majhne, vendar visoko strokovne delovne skupnosti skupnih služb, ki je tudi poceni (v letu TEMATSKA KONFERENCA SINDIKATA SOZD UNILES Kot relativno mlad gospodarski organizem SOZD Uniles združuje 11 delovnih organizacij, ki so organizirane v 93 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 16.500 delavcev. Pomembno vlogo pri dosedanjem razvoju in graditvi samoupravnih odnosov v SOZD Uniles je imel kot ena od družbenopolitičnih organizacij, tudi sindikat. O njegovi vlogi pričajo do sedaj uspešno pripravljene in realizirane problemske konference, ki so v veliki meri prispevale, da se med Unilesovimi delavci postopoma krepi spoznanje o potrebnosti in koristnosti skupnega uresničevanja določe- Delavca tozda TES obnavljata zaSCito lesa na obratu družbene prehrane v Straži 1982 so delovne organizacije zanjo združile le dobro desetinko odstotka dohodka). Rezultati, doseženi na osnovah skupno dogovorjenega delovanja sestavljene organizacije, so bili do zdaj vidni predvsem na področju: — oblikovanja i|i izvajanja enotnega poslovno-tnformaci-jskega sistema, — uveljavljanja skupnega samoupravnega planiranja v SOZD in kot SOZD navzven (pri usklajevanju izvoznih planov v SISEOT, v načrtovanju maloobmejnega gospodarskega sodelovanja), — izvajanja internega finančnega poslovanja, — opravljanja določenih nalog glede specializacije razvoja in tehnološke enovitosti v okviru proizvodno-program-skih skupnosti, — skupnih inženiring nastopov v okviru skupnosti za inženiring, — medsebojne oskrbe z devizami v takoimenovani „interni devizni borzi”, — ustanavljanja skupnih predstavništev in mešanih podjetij v tujini, — skupnih nastopov na največjih sejemskih manifestacijah doma in v tujini in — združevanja sredstev v SOZD za skupne akcije in naložbe (med njimi so zlasti vidna prizadevanja za skupna vlaganja v manj razvite republike in avtonomne pokrajine). Na konferenci so delegati ugotovili, da so bili v okviru skupnih prizadevanj združenih delovnih organizacij SOZD Uniles doseženi tudi pomembni rezultati na področju blagovne menjave s tujino, predvsem v izvozu kot prioritetni nalogi. V Unilesu so skupno izvozili za okoli 3,2 milijardi din izdelkov, od tega okoli 84 odstotkov na konvertibilna tržišča. V letu 1983 je Uniles kot SOZD dosegel peto mesto med vsemi slovenskimi izvozniki blaga in storitev, v okviru lesnopredelovalne industrije pa prvo. Zaradi različnih uvoznih omejitev so v lanskem letu ostvarili le tri četrtine načrtovanega uvoza, tako da so dosegli tudi največji neto devizni učinek v SR Sloveniji (v prvem štirimesečju tega leta je razmerje med Unilesovim uvozom in izvozom npr. znašalo približno 1:3). Opazna je težnja po vse večjem deležu finalne proizvodnje. namenjene izvozu, v strukturi celotnega izvoza. Pri analiziranju je bilo ugotovljeno, da enaintrideset temeljnih organizacij združenega dela finalne proizvodnje v okviru Razsežnost težko pričakovanega žerjava je že vidna SOZD Uniles, ki izdelujejo izključno pohištvo, že izvaža nad 30 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje. Seveda izvoz ostaja še nadalje ena od temeljnih nalog, s tem da obstojajo potrebe v okviru SOZD po vse večji specializaciji in delitvi proizvodnih programov. V zvezi s tem je strokovni odbor za načrtovanje in razvoj SOZD Uniles pripravil gradivo za ustanovitev sedmih proizvodno-pro-gramskih skupnosti. Prva je na vrsti proizvodnoprogram-ska skupnost za stilno, ploskovno in kuhinjsko pohištvo, podpisan pa je že sporazum o ustanovitvi Skupnosti za inženiring dejavnost v SOZD Uniles. Glede na zahteve trga doma in v tujini so delavci Unileso-vih razvojnih oddelkov veliko naredili na razvijanju novih proizvodnih programov, vendar v odvisnosti od obstoječe in možnosti uvajanja nove tehnologije. Pred kratkim so se delavci SOZD Uniles glede na težko gospodarsko situacijo tudi sporazumeli o vzdrževanju tekoče finančne likvidnosti vseh članic Unilesa. S podpisom samoupravnega sporazuma so se vse članice Unilesa sporazumele, da bo interna banka Lesnine kot trgovske hiše SOZD skrbela za izvajanje združevanja prostih likvidnih sredstev med združenimi delovnimi organizacijami in s tem ohranjevala skupno likvidnost. Od jeseni naj bi tako skrbeli tudi za devizno likvidnost. Sklepna ugotovitev prob- lemske konference sindikata SOZD Uniles je bila, da bo sindikat še vnaprej podpiral napore za uveljavljanje skupnega delovanja v SOZD Uniles, kar se in se bo izražalo tudi v ekonomskih učinkih, predvsem pa bo podprl vsa prizadevanja za večjo produktivnost, izvozno usmerjenost proizvodnje in večjo dohodkovno uspešnost ter povezanost. r------------------------n SOZD UNILES L _________J Podelitev nagrad Uniles študentom Uniles je prvič podelil nagrade študentom za diplomska dela s področja proizvodnje, razvoja, ekonomike in oblikovanja v lesarstvu in drugih panogah, ki so zanimive za to sestavljeno organizacijo. S temi nagradami naj bi spodbujali strokovno in kreativno delo mladih tehnologov, oblikovalcev in drugih. Nagrade SOZD Uniles so letos prejeli štirje diplomanti in sicer dva za diplomski deli s tehnično-tehnološkega področja (Biotehniška fakulteta— Visokošolska TOZD za lesarstvo) in dve kandidatki s področja oblikovanja (FAG-G—Visokošolska TOZD za arhitekturo). Nagradi s prvega področja sta dobila Dušan Ratkovič za diplomsko delo z naslovom „Vpliv obrabe brusilnega papirja na kvaliteto izdelave" in Miroslav Novak za diplomsko delo z naslovom „Hidrotermična obdelava lesa s pomočjo sončne energije,,. Nagrado s področja oblikovanja pohištva sta dobila Irena Tršar za diplomsko delo „Sedežno pohištvo za starejše” in Sintija Hafner za diplomsko delo „Jedilna garnitura”. Nova področja skupnega delovanja v SOZD Uniles V SOZD Uniles so podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem vzdrževanju finančne likvidnosti v SOZD Uniles. S tem je bil storjen še en korak naprej h končnemu cilju o ustanovitvi interne banke v okvi- ru Unilesa. Glavna naloga, ki jo opredeljuje ta samoupravni sporazum, je izvajanje združevanja prostih likvidnih sredstev med združenimi delovnimi organizacijami, da bi ohranili skupno likvidnost. Vse članice SOZD Uniles so se sporazumele, da bo interna banka delovne organizacije Lesnine kot trgovske hiše SOZD skrbela za vzdrževanje tekoče likvidnosti vseh članic SOZD Uniles. Prav tako so v Unilesu sprejeli samoupravni sporazum o skupnosti SOZD Uniles za inžiniering. V tem sporazumu so se podpisnice sporazumele, da bodo z združenim in usklajenim nastopom na področju inžiniering dejavnosti v okviru Unilesa na (Nadaljevanje na 3. strani) Nova področja... (Nadaljevanje z 2. strani) jugoslovanskem in tujih tržiščih, predvsem pa v deželah v razvoju, povečale prodajo svojega znanja, izkušenj in dela, s tem pa bi dosegle boljše poslovne rezultate. S \ Poročilo V____________J POROČILO O BOLEZNIH IN NEZGODAH V PRVEM POLLETJU V poročilu o bolezninah in nezgodah za prvo polletje 1983, ki ga dajemo v razpravo, obravnavamo izostanke z dela zaradi bolezni oziroma vse, kar se v ambulantah, kamor hodijo naši delavci, dogaja in ima za posledico izostanke z dela. Že v prejšnjem letu smo v poročilu opozarjali, da se je treba tudi pri izostankih zdela zaradi bolezni bolj gospodarno obnašati, ne bi pa mogli trditi, da seje v Novolesu glede tega kaj premaknilo v primerjavi s preteklim letom. Ambulante so še vedno dobro obi- skane, čeprav prenekaterikrat brez prave potrebe. Iz analize je razvidno, da se še vedno zelo pogosto zatekajo v ambulanto delavci, ki zahtevajo opravičilo za nedelo. Delavne skupine bi morale resneje in pogosteje obravnavati take posameznike, vsaj mlajše, in nanje vzgojno vplivati. Opažamo pa, da delavne skupine ne odigrajo svoje prave vloge, saj večina delavcev še vedno misli, da je zgolj zdravnik tisti, ki naj bi urejal njihove zdravstvene, pa tudi povsem osebne zadeve. Jasno nam mora biti, da se v obratnih ambulantah ne more dokazati več kot 1/3 bolezni brez raznih specialističnih pregledov in prav ta čas pomeni precejšnjo izgubo delovnih dni. Moramo poudariti, da to dela samo tisti odstotek delavcev, ki iščejo vse, samo da ne bi delali in prav zaradi njih se morajo uvajati razni ukrepi, ki pa ponavadi prizadenejo poštene in dobre delavce. Zato ponovno poudarjamo, da delovne skupine, ki dobro poznajo take posameznike, obravnavajo njihovo ravnanje kot to že delajo v nekaterih tozdih. Ne bi sodili in ocenjevali zdravstveno stanje naših delavcev, čeprav imamo vsako leto boljšo evidenco, na osnovi grobe ocene pa lahko zaključimo, da smo nadpoprečno zdravi, čeprav so preventivni pregledi opozorili na slabo zdravstveno stanje nekaterih delavcev, ki se niso počutili bolne. V tabelarnem delu poročila je razvidno, da je v nekaterih tozdih bolovanje v primerjavi s preteklim letom zelo poraslo. Skupni izostanek z dela zaradi bolovanja in porodniškega dopusta je 9,6% delovnih dni. Največji izostanek ima tozd IGK, kar gre pripisati tako subjektivnim vzrokom in stanju zdravstvenega varstva v IGK, kot tudi objektivnim vzrokom (delo v tretji — nočni izmeni in delo na proste dni). V tozdu TPI je precej več izostankov, kar je posledica tega, da v tem kolektivu že par bolnih delavcev pomeni precejšen izpad. Prav v tem tozdu je pripravljenih več predlogov za oceno invalidske komisije. Podatki iz ostalih tozdov so precej podobni lanskim. Nekateri tozdi beležijo tudi izboljšanje. Glede na vrsto bolezni moramo priznati, da so respiratorne bolezni, kamor je všteta tudi gripa, letos v porastu. Vseh izostankov zaradi bolezni respiratornega sistema je bilo preko 19 odstotkov, kar pomeni eno petino vseh bolezni. Bolezni kože so v primerjavi s preteklim letom v porastu. V službi smo si zadali nalogo, da skupaj z zdravstveno službo raziščemo vzroke za to. Nekateri tozdi so označili nezgode doma kot ostale bolezni, zato je odstotek izostanka zaradi ostalih bolezni 13,4. To postavko bomo raziskali in bo v letnem poročilu razčlenjena in objektivneje prikazana. Nesreče na delu so se za 0,4 % povečale glede na enako Postavitev „južnega" dela novega žerjava na odre obdobje lani. Moramo povedati, da smo imeli tudi v tozdu IGK nesrečo s smrtnim izidom. Še vedno se odgovorni delavci obnašajo neresno pri izpolnjevanju obrazca ER 8 in priznavajo delavcem tudi nesreče, ki so nastale doma. Služba za varstvo pri delu ne more raziskati vseh nesreč, zato je nujno, da v tozdih dosledno izvajajo navodila, ki jih navaja zakon o zdravstvenem varstvu. Zlasti je to potrebno sedaj, ko bomo morali poravnavati vse stroške zdravljenja ponesrečenega delavca pri delu. SaS o zdravstvenem varstvu v svojem 6., 7. in 8. členu določa, da so delovne organizacije dolžne poravnati vse stroške, ki izhajajo iz nesreče pri delu. Lahko ocenimo, da to za Novoles pomeni v enem letu preko 5 milijonov dinarjev dodatnih stroškov. Resnost nezgod je 11 dni izostanka na eno nezgodo, če odštejemo nezgodo s smrtnim izidom. Od 123 nezgod je bilo 8 nezgod na poti na delo in z dela. Največ nezgod se je pripetilo na ročnih delih in pri transportu, šele nato pri strojih, kar je dokaz, da bo treba več delati na zavarovanju ročnih del pa tudi na zavarovanju strojev. Tudi nezgoda s smrtnim izidom je nastala pri ročnem delu, kar je dokaz, da smo še vedno preveč prepričani v enostavnost in varnost tega dela. Največ poškodb je bilo na prstih rok, potem so bile poškodovane zgornje okončine, noge in očesa. Moramo poudariti, da so poškodbe oči v glavnem posledica opustitve varnostnih mer. Največ nezgod je bilo v marcu, potem februarju itd., 31 nezgod je bilo v torek, 27 v sredo, 25 v četrtek itd., najbolj kritična ura delavnika je druga, ko se je zgodilo 25 nezgod, verjetno tudi zaradi opustitve odmora v času čaja v nekaterih tozdih. Ob zaključku bi podali ne-' kaj mnenj o ukrepih, ki zb-oljšujejo zdravstveno stanje v naših tozdih. Še naprej se moramo intenzivno zavzemati za zboljšanje delovnih pogojev, medsebojnih odnosov, odnosov med zdravstvenim delavcem in sekretarji tozdov, povečati moramo obseg preventivnih in obdobnih pregledov, skrbeti za boljše rekreativno zdravljenje, premeščati delavce na zdravju ustrezna dela. Vsi ti ukrepi so dolgoročni in dosegljivi le s kolektivnim delom in zavestjo, nikakor pa jih ne moremo prepuščati samo službam, ki na tem delajo. Že velikokrat smo v poročilu navedli, da v naši DO zane- Skupno število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dnevi boleznin v prvem polletju 1983 v DO NOVOLES MALO ZA SALO, PA TUDI ZARES TOZD št. štdo 30 dni nad 30 dni nega porod. dop.skupaj Jedilnik zapos. bolnih % % % % % Jedilnik za družbeno pre- TVP 301 338 1659 4,0 1964 4,7 564 1,4 978 2,3 5165 12,4 hrano v delovni organizaciji ŽAGA 177 165 820 3,4 572 2,3 125 0,5 171 0,7 1688 6,9 HL \DNE PREDJEDI TPI BOR 84 91 117 145 672 530 5,8 4,2 533 161 4,6 1,3 26 110 0,2 0,9 411 3,5 1642 801 14,1 6,4 Hladni kačji pogledi Maslo na glavi Luknjasti karakter sir SIGMAT 117 107 583 3,6 306 1,9 39 0,2 247 1,5 1175 7,2 IGK 137 207 1069 5,7 950 5,0 196 1,0 543 2,9 2758 14,6 Nerešeni problemi v solati TDP 381 399 1870 3,6 826 1,6 844 1,6 2071 3,9 5611 10,7 Nariban član delavske kontro- TSP 340 401 1926 4,1 880 1,9 520 1,1 1024 2,2 4350 9,3 le TPP 204 224 1320 4,7 605 2,1 331 1,2 731 2,6 2987 10,6 Člani komisije za ugotavljanje LIPA 89 80 493 4,0 479 3,9 9 0,1 — — 981 8,0 premoženja iz zamrzovalne TAP 132 154 998 5,5 360 2,0 147 0,8 202 1,1 1707 9,4 skrinje Dogovor na štiri oči s prazni- TKO 91 137 681 5,4 147 1,2 96 0,8 78 0,6 1002 8,0 TES 146 130 601 3,0 348 1,7 82 0,4 — — 1031 5,1 mi obljubami Hladni medtozdovski odnosi TG 102 88 469 3,3 12 0,1 69, 0,5 1089 7,7 1639 11,6 BLP 120 81 373 2,3 454 2,7 133 0,8 184 1,1 1144 6,9 DSSS 199 168 684 2,5 260 0,9 356 1,3 997 3,6 2297 8,3 TOPLE JEDI NOVOLES 2711 2911 14748 Boleznine do 30 dni po TOZD 3,9 8857 2,4 3647 1,0 8726 2,3 35978 9,6 TOZD I. 11. III. IV. V. VI. SKUPAJ TVP 249 426 236 157 197 394 1659 ŽAGA 119 149 132 117 208 95 820 TPI 63 114 113 122 155 105 672 BOR 111 98 77 90 59 95 530 SIGMAT 156 153 99 47 58 70 583 IGK 135 240 216 142 129 207 1069 TDP 273 414 294 327 246 316 1870 TSP 314 477 282 276 340 237 1926 TPP 251 315 236 175 184 159 1320 TLIPA 61 90 159 43 83 57 493 TAP 128 265 193 140 135 137 998 TKO 52 196 136 74 96 127 681 TES 51 134 119 97 100 100 601 TG 87 114 77 59 57 75 469 BLP 57 67 52 DSSS 117 192 NOVOLES 2224 3444 2496 2051 2187 2346 14748 Hitro pečeni pripravniki Rižota z ribicami iz tajništva Pizze na način „skupne službe” JUHE IN ENOLONČNICE Jezikova juha s cmoki v grlu Kisla juha iz prispevnih stopenj Brezmesna delavska mineštra Lahka zemelenjavna juha „družbeni standard” Goveja vodstvena juha Krepka disciplinska juha s šefovskim prežganjem Krpice v karakterni juhi GOTOVE JEDI Gospodarstvo v pikantni omaki Interni obračun na lovski način (Nadaljevanje na 6. strani) marjamo zdravstveno vzgojo, ki pomembno vpliva na zdravstveno stanje naših delavcev, zato predlagamo, da naj kadrovsko-socialna služba prouči, kako bi v bodoče to zdravstveno vzgojo izpeljali po naših tozdih. Poudarjamo tudi, da je vsak posameznik dolžan skrbeti za svoje zdravje in da tudi zdravje zahteva znanje, ki lahko deluje kot najučinkovitejša preventiva. Za poročilo so nam bili osnova bolniški listi, obrazci ER 8 in ostali dokumenti, ki jih dobimo iz ambulant. Vse listine so na vpogled v službi varstva pri delu. novoles Transport srednjega elementa za novi portalni žerjav v TVP 6 NOVOLES 3 Mobilizacija po kapitulaciji Italije — skupina mobilizirancev iz Vavte vasi in Straže v septembru 1943 /----------------\ Jedilnik v_____________ (Nadaljevanje s 5. strani) Oddelčni referent v vodeni omaki Podmazano priporočilo na jugoslovanski način Telečja glava z vodstvenim prelivom Davčna mučkalica Delitev viška na hajduški način Tajniški možgani z jajčki Nabodalo iz skupnih služb s prilogo „tozdovski očitki” Ocvrte občinske direktive Ocvrt zaključni račun z resul-cijsko zabelo SOLATE Solata iz delegatskega gradiva Kisli direktorji na kolegiju Polnjeni diskutanti v olju Masaža mišljenja v razsolu Vloženi funkcionarji SLADICE Pravilniki s suhimi figami Rolada iz brezhrbteničarjev Trikotna torta „skupne službe", polnjena s kremo a la pomočniki direktorja in prelita s tozdovskim želejem Sladko režijsko življenje Tajnica v srajčki Medeni referendumski kolački Mlečni SIS-i s prispevnimi rozinami Sladke seminarske rezine PIJAČE Znojni čaj iz neposredne proizvodnje Limonada „referat” Koktajl „sistematizacija delovnih mest” Obrekovalna kava s smetano (Iz glasila Stavbenika Koper) Soteška obletnica iz NOV Letos mineva 40 let odkar so se dogajali razni zgodovinski in odločilni trenutki v času NOB na Slovenskem. V teh dogodkih je bila Soteska v središču pozornosti. Nočemo, da bi te spomine posploševali, v nobenem primeru jih nočemo razvrednostiti. 9. septembra 1943, koje Italija kapitulirala, je bila II. svetovna vojna na vrhuncu. Na Dolenjskem so bile na raznih postojankah razporejene enote italijanske divizije ISONZO, ki je imela svoj štab v Novem mestu. GŠ NOV in POS je že na predvečer italijanske kapitulacije izdal vsem štabom divizij izrecno povelje, da se razoroži vsa sovražna vojska. Oddelki divizije ISONZO, ki so bili v manjših postojankah, so se zatekli v Novo mesto, da bi bila divizija čim bolj strnjena in sposobna za boj. Italijani so se namreč nameravali z orožjem prebiti čez mejo v Italijo. Partizani so divizijo začeli razoroževati deloma že v Novem mestu. Vendar je celotna italijanska kolona, kije bila dolga skoraj štiri kilometre, prišla do gradu Soteska, ta je pa bil že zaseden od partizanov Gradnikove brigade in Levstikovega bataljona, ki so se jima pridružili še domačini. Prav pri Soteski pa so Italijani naleteli na veliko oviro. Vse strelske line so bile polne partizanskih mitraljezov. Kolona Italijanov se je pred bunkerji ustavila. Dobro sojih poznali, saj so bili nekateri dve leti v tej trdnjavi. Partizanom je bila prej ta utrjena postojanka trd oreh. Nevarno je bilo, ker je bilo v Rogu vse vodstvo NOB in partizanska bolnica. Sedaj pa so bili oni gospodarji položaja. Ravnali so prav po partizansko. Kolono so spustili na deset metrov, nato pa so to gmoto vojakov s klici v italijanščini in slovenščini ustavili. Nekaj sekund se ni nič zganilo. Tudi italijanske mule so kot okamenele obstale, ker so jih kar se je dalo tesno držali vojaki. Na poziv naj mirno odloži oroje, je kolona nemo stala. Mogoče je čakala povelje italijanskih oficirjev. Partizani v soteških linah so pripravili težke brede za strel. Orožje je nevarno zarožljalo. Cevi mitraljezov so se nevarno premaknile da so bile Italijanom bolj na očeh. Te je takrat popadel paničen strah. Vpili so vse vprek: „Non spor-rare!” (ne streljati) in „Mama mia!" (moja mati). Njihovi oficirji so takoj izdali povelje za predajo orožja. Partizani so imeli polne roke dela. Za strojnice so določili poseben prostor, prav tako tudi za puške in ostalo vojno opremo. Bilo je nekaj nepopisnega. Orožja je bilo toliko, kakor bi bila zložena metrska drva. Dvorišče okoli gradu se je spremenilo v pravo orožarno. Tudi komandant Straške postojanke je moral oddati svojo pištolo. Le general Cer-ruti je še ohranil svojo pištolo, vendar je bil tudi ta v Kočevju razorožen. Že 12.septembra 1943sejez Roga preselil v Aueršergov grad v Soteski GŠ NOV in POS in IOOF-' slovenskega naroda, kakor tudi vse druge partizanske ustanove. Prav v gradu Soteska je IOOF izdal proglas o razpisu volitev v zbor odposlancev slovenskega naroda. Drugi proglas seje glasil o prevzemu oblasti. GS NOV in POS je izdal ukaz o splošni mobilizaciji v partizansko vojsko. Do takrat so bile partizanske edi-nice v večini organizirane na prostovoljni osnovi. Najvišje slovensko vojaško partizansko vodstvo je izdalo odredbe o ustanovitvi novih brigad. Vsi ti odloki so bili sprejeti v drugem nadstropju gradu, kjer je bil izpopolnjen GŠ NOV in IOOF, ki sta dobila še razne referate in odseke. Soteska je bila takrat razglašena za rdečo prestolnico. Ker je bilo Novo mesto že bombardirano in je obstajala velika nevarnost bombnega napada na grad, se je partizansko poveljstvo odločilo, da se z vsemi ustanovami vrne na Rog. Mnogo se je od tistih dob spremenilo^ Gradu v tisti podobi ni več. Žal vojna ne vpraša, kaj se sme ali ne sme porušiti. Partizanski Rog je bil center vsega partizanstva. Grad pa je bil kasneje žrtev in so ga požgali, po vojni pa ni bilo dovolj razumevanja za obnovitev tega kulturnega spomenika. T. V. Ukrepi PRAVNOMOČNO OZ. DOKONČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKRIiPl OD 17. 6. 19X3 DO 17. X. 19X3. TOZD Tl) P I. KOK A LOVI Č ŠIMO: en neopravičen izostanek z dela — PRENEHANJI DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PAVŠALNA ODŠKODNINA. - ———— N Lojzetu Pircu v slovo Delavce Novolesa, tozda Tovarne drobnega pohištva, je v petek 12. avgusta zjutraj presunila žalostna novica, da našega Lojzeta ni več, da ga ne bo v popoldansko izmeno. Obnemeli smo. Delo je zastalo, marsikateri stroj se je ustavil, ker tako krute novice nismo mogli dojeti. Še v četrtek zvečer, ko so že vsi odšli domov, si ti Lojze še ostal na delovnem mestu in preverjal, če je vse narejeno, kar je bilo planirano. Dajat si navodila delavcem, ki so delali ponoči. Nenadna smrt ti je prekrižala vse načrte, ki si jih imel, tako doma kot na delu. Nastala je globoka praznina, ki je ni mogoče zapolniti. Dragi Lojze! Rodil si se tu v bližini, v Jurki vasi, v kmečko-delavski družini pred 42 leti. Svojo življenjsko pot si začel samostojno že zelo zgodaj. Že v rani mladosti si se izkazal kot izvrsten delavec, saj se je edino s trdim delom dalo prislužiti večji kos kruha. Kot velik prijatelj narave in živali si vz-bljubil tudi gozdove in les, ki te je spremljal vse do tvoje prerane smrti. V letih 1959—1961 si se pri mizarskemu mojstru Dularju Leta 1963 si se zaposli! v tovarni igrač v Novem mestu — predhodnici današnje Tovarne drobnega pohištva, ki se je kmalu nato preselila v Stražo. Tvoje izredne sposobnosti so videli predpostavljeni in napredoval si v vzorčno ti ni bilo težko prenašati ideje in zamisli iz načrtov v šablone in v nove izdelke. Dragi Lojze! Imel si pa še druge sposobnosti, ki so včasih še bolj važne od strokovnih. Te so bile: človeški, human, celo očetovski odnos do sodelavca in nesebična pomoč. To je bilo res pravo prijateljstvo do vseh v tovarni. Teh vrlin pa žal nimamo vsi! Ti si bil eden redkih. ki si rad delal z ljudmi in jih poznal v dušo. Zato si pred osmimi leti posta! izmenovodja v grobem strojnem oddelku, kasneje pa v sedežni liniji. S svojim pristopom in obnašanjem si postal zelo priljubljen med sodelavci in zelo, zelo te bomo pogrešali. Zamenjave za tebe, Lojze, enostavno ni! Bil si in ostal boš vzor vsem nam! Lahko trdim, da si veliko prispeval k razvoju naše tovarne, ki je največji izvoznik v Novolesu, in s tem pripomogel, da je Novoles znan doma in v tujini. Za tvoje uspešno delo, Lojze si leta 1980 prejel državno priznanje od predsedstva SFRJ — medaljo dela, preje! Lojze! Ko stojimo pred tvojim preranim grobom nikakor ne smem pozabiti povedati še tole. Bil si velik prijatelj narave. Posebno pri srcu ti je bila Krka. Mnogokrat smo se pogovarjali: bodo sulci? Kje so ščuke? Tvoja ljubezen sta bila ribolov in hoja ob Krki. Lojze! Poslavljam se od tebe! V imenu vseh delavcev TDP se ti še enkrat zahvaljujem za vse. Zahvaljujem se ti za tvoje delo, tvoje odnose do sodelavcev, od vseh nas. Naši stroji bodo tekli naprej, še vedno bomo delati gugalnike in stole, vendar, pogrešali bomo tebe, Lojze! Tudi Krka le bo pogrešala kot svojega prijatelja, ki si jo imel tako rad. Tvojim najbližjim, ženi, otrokoma in ostalim izrekam globoko sožalje v imenu delavcev in D PO. Naj ti bo lahka zemlja, Lojze, in hvala za vse! JANEZ VOVK _____________________________/ 2. GOLOB IGOR: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin IN PRAVŠALNA ODŠKODNINA. 3. GOJKOVIČ MIĆO: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PAVŠALNA ODŠKODNINA. 4. BERAK NEVENKA: en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PAVŠALNA ODŠKODNINA. 5. MIKOLIČ MILAN: prihod na delo v vinjenem stanju — PRENEHANJI: DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO ZA DOBO ŠESTIH MESECEV. 6. JORDAN MARTINA: pet neopravičenih izostankov z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RA- ZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ŠEST MESECEV. 7. PŠENIČNIK FRANC: predčasen odhod z dela — JAVNI OPOMIN. 8. KOZJAN DAMJAN: oddaljevanje od dela — JAVNI OPOMIN. 9. ADROVIČ TAIP: pet neopravičenih izostankov z dela po 4 ure — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ŠEST MESECEV IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. TOZD TGD L KONCILJA MITJA: odklonitev dela — JAVNI OPOMIN (po sklepu DS TOZD). 2. MURN CIRIL: prihod na delo v vinjenem stanju, neopravičeni izostanki zdela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 3. KELVIŠAR MIRO — nepravilno obnašanje do sodelavca — JAVNI OPOMIN. 4. MIRTIČ ALOJZ — odklonitev dela — JAVNI OPOMIN. 5. ANDREJČIČ MARJAN — en neopravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PAVŠALNA ODŠKODNINA. TOZD LIPA 1. PREMRU IVAN: nepravočasno opravičevanje izostankov — JAVNI OPOMIN. TOZD TVP L POGLAVC JOŽE: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — JAVNI OPOMIN. 2. ŠPRINGER IVAN: vinjenost na delu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 3. BUKOVEC MITJA: predčasen odhod z dela — OPOMIN. 4. GORŠE EDVARD: samovoljna zapustitev dela — OPOMIN. 5. TRIFKOV1Č SIMO: trije neopravičeni izostanki z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. POGOJNO ZA DOBO ŠESTIH MESECEV. 6. KUMELJ STANE: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — OPOMIN. TOZD ŽAGA I. BUKOVEC ANTON: samovoljen odhod z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA (po sklepu delavskega sveta TOZD). DSSS 1. DRAGAN DUŠAN: dvakrat spal na delu, vinjenost na delu, zloraba položaja vratarja — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 2. KUMELJ IGNAC: dvakrat spal na delu, vinjen na delu, neopravičen izostanek z dela, oddaljevanje od dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. TOZD IGR L PINTAR MARIJA: nepravilen odnos do dela — JAVNI OPOMIN. 2. SMOLIČ VIKTOR: dva neopravičena izostanka z dela — PRENEHANJI: DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MESECEV. 3. GRACAR MARIJA: nepravilen odnos do dela — JAVNI OPOMIN. 4. ZALETEL SREČKO: vinjen na delu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MESECEV. 5. VUJAS1N MLADO: prihod na delo v vinjenem stanju, nepravilen odnos do vratarja — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. POGOJNO ZA DOBO ŠESTIH MESECEV. TOZD TPP 1. JUDEŽ JOŽE: ni prišel na delo. kljub sklepu DS — OPOMIN. 2. BARTOLJ ANTON: en neopravičen izostanek z dela, malomarno izvrševanje delovnih obveznosti, ni prišel na nadurno soboto — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. TOZD TAP L STRMEC DRAGO: dvakrat vinjen na delu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. 1 2. PINTAR FERDINAND: dva neopravičena izostanka z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MESECEV IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 3. RATAJC JOŽE: nevestno opravljanje delovnih obveznosti —JAVNI OPOMIN. 4. MAJDE FRANC: odklonil opraviti preizkus iz varstva pri delu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ŠESTIH MESECEV. 5. TESTEN JANEZ: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 2.520,75 din. (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega Alojza Pirca iz tozda TDP se najtopleje zahvaljujemo vsemu kolektivu za denarno in vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala kolektivoma tozda TDP in tozda TES za podarjene vence. Žena Zdenka z otrokoma in brat Bojan. ZAHVALA Ob smrti našega očeta Alojza Murna se lepo zahvaljujeva sindikalni organizaciji tozda TVP in tozda TES za podarjena venca. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem TVP in TES (elektro oddelek) za denarno pomoč. SLAVKA VIDMAR MARJAN MUREN ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz lakirnice TSP za denarno pomoč, sindikalni organizaciji za venec in vsem za izrečena sožalja. ANICA LAVRIČ TOZD TSP Kadrovske vesti AVGUST 1983 TOZD TVP: prišli: Marjeta VIDMAR, Andrej PEZDIRC, Mateja MERVAR, Tanja KASTELIC, Brigita AŠ, Slavko GORŠE; odšli: Majda GOLOB (sporazum), Alojz KOBE (v JLAJ, De-sanka MARINKOVIČ (sporazum), Jože ZUPANČIČ (v TOZD TES), Mateja CVAR (v TOZD TPP). TOZD Žaga: prišli: Janez KAVŠČEKv Bajram KADRI BAŠIČ Stefan OZIMEK, Andrej DROBNIČ, Leon GAČNIK, Janez KLOBUČAR, Franc LJUBI, Renata ROBEK, Jernej ŽOHAR; odšli: Đuro RAJAK (sporazum), Vinko TEI-NOVlČJsporazum), Branko MIŠIC (samovoljno^, Branko DAVIDOVIČ (JLA). TOZD TPI: prišla: Andreja BUKOVEC, Roman ZUPANČIČ; odšla: Anita NOVAK (konec delovnega razmerja za dol. čas). TOZD IGK: prišli: Marko KOIČ, Marjan KRIŽMAN, Jože PIŽEM, Srečko ŠTRICELJ, Marija PAJEK; odšli: Franc NOVAK (samovoljno), Vilma BIZJAK (sporazum). Stane PEKOLJ (sporazum), Janez JURŠIČ (sporazum), Miran KOVAČIČ (sporazum), Janez URAJNAR (sporazum). TOZD TDP: prišla: Jože URŠIČ, Andrej BUČAR; odšli: Šimo KOKALOVIC (SAMOVOLJNO); Mara AŠ1Č (samovoljno) Jožica ŠPELKO (sporazum), Štefanija GIDER (upokojitev), Janez JANEŽIČ (upokojitev), Ana KORITNIK (sporazum), Martin Longer(JLA), Pavel ZUPANČIČ (JLA), Slavko HOČEVAR (JLA). TOZD TSP: prišli: Emilija BEDEK, Brigita ZUPANČIČ. Danijela POVŠE, Andreja KOCJANČIČ, Slavka KOCJANČIČ, Andrej BEG, Dušan KRŠ-TINC, Bojan LUKAN, Darko MEDVED, Stojan ŠONC-Dušan ŠUŠTARŠIČ, Rajko ZUPANČIČ; odšli: Bojan MAVSAR (sporazum), Cveta KARLO (samovoljno), Viktor HROVAT (Upokojitev) prišli: Janez KRALJ, Miha BRULC, Ivan ŠEGINA, Anton TURK, Jože BAN-GRIČAR, Angelca KRALJ, Ivanka TURK, Nada PAVLIN, Zdravko TEKST-OR, Mateja CVAR (iz TOZD TVP). TOZD TAP: prišli: Alojz GRMOVŠEK, Tomaž SLAK Boris PADOVAN, Frančišek Jožef, Ana PE-KOLJ; odšli: Slavko KOLAR (upokojitev), Stanko MIKLIČ (upokojitev),Slavko ROGELJ (sporazum), Milan ZADRAVEC (sporazum) Branko ČEH (konec del. razmerja za določen čas). TOZD TKO: prišli: Martina VRANIČAR, Martina KOČEVAR, Dubrovka LUGAR, Renata ŠTIPA— NOVIČ, Ivanka VRBAN, Štefica DORIN, Vesna BO-RKOVIČt Mirjana DAMJANOVIČ, Jurij MATEKOVIČ, Niko BADOVINAC; odšli: Danijel VINSKI (sporazum). TOZD TES: prišli: Aloiz ŠENICA, Bojan LUKŠIC, Darko ERJAVEC, Jože ZUPANČIČ (iz TOZD TVP); odšli: Zdravko GORIČK-IČ, (samovoljno), Niko PO-PLAŠEN (JLA), Ivanka SALOPEK (sporazum), Miro BESEDNJAK (JLA), Janez ŠETINA (sporazum). TOZD TGD: prišli: Irena UČJAK, Tomaž PEČJAK, Rok TRAMPUŠ^ Robert ZAMAN, Jože STRUM-BELJ, Tomaž ZORAN, Duška _ ŠKERJANC, Nevenka ŠTRUMBELJ. TOZD BLP: prišla: Vlasta JUVANČIČ; odšel: Alojz VIDMAR (upokojitev). DSSS: prišla: Jože FINK, Anton LEGAN; odšla: Ana SREBRNJAK (konec delovnega razmerja za določen čas), Jože ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD TOZD M ž SKUPAJ TVP 125 177 302 ŽAGA 157 25 182 TPI 62 22 84 BOR 71 18 89 SIGMAT 92 29 121 IGK 83 51 124 TDP I5l 224 375 TSP 177 176 353 TPP 134 80 214 LIPA 84 a5 89 TAP 81 51 132 TKO 62 38 100 TES 117 28 145 TGD 53 57 110 BLP 84 36 120 DSSS 99 100 199 NOVOLES 1632 1117 2749 S N UKREPI V J (Nadaljevanje s 7. strani) 6. TRIVUNĐA STOJAN: malomarno izvrševanje delovnih obveznosti _ JAVNI OPOMIN IN PLAČILO' MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 840,25 din. TOZD BOR 1. KRIŽNIK MARTIN: dva neopravičena izostanka zdela— PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO TREH MESECEV. 2. PONGRAČIČ LEON: en neopravičen izostanek z dela — OPOMIN. TOZD BLP L KOLEGAR ALOJZ: vinjen na delu, malomaren odnos do dela in delovnih sredstev, zamujanje na delo — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. 2. JEREB MARJETA — malomaren odnos do dela — OPOMIN. TOZD TSP: L RAVBAR ANTON: nepravilno obnašanje do sodelavca — JAVNI OPOMIN. 2. KAJTAZOVIČ SAK1B: oddaljevanje od dela — JAVNI OPOMIN. Iz drugih lesarskih kolektivov JAVOR PIVKA —Javorova tovarna vezanih plošč je poslala na tržišče nov izdelek — fonopan plošče. Njihov edini odjemalec je zaenkrat Tovarna vozil in toplotne tehnike v Mariboru (ZIV TAM), kjer so te plošče že vgradili v novi zeleni vlak, zagotovili pa so odvzem plošč do leta 1985. Plošče naj bi uporabljali povsod, kjer je zahtevana nosilnost konstrukcije stena—pod, obenem pa dušijo zvok in vibracije, so vodoodporne in toplotno izolacijske. MARLES MARIBOR — Marles in kočevski Melamin sta se dogovorila za poslovno tehnično sodelovanje pri izde- Glasilo „NOVOLES" urejd uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja i Kastelic. Izdaja delovna \ organizacija „NOVOLES", j lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretari ata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. lavi in predelavi dekorativnih slojastih plošč. Melanin bo pri tujem poslovnem partnerju najel 500 tisoč mark posojila, Marles, ki je končni izvoznik izdelka, pa bo od lastnega izvoza zagotovil potrebne devize. Melamin bo tako v prihodnjih petih letih dobavil tri milijone kvadratnih metrov melapana (slojastih plošč za proizvodnjo pohištva). MEBLO NOVA GORICA — Meblo išče nove oblike in možnosti za prodor v arabske dežele. V Kuvajtu, kjer so pred časom odprli predstavništvo, so se v tvrdko Khorofi dogovorili za tako imenovano konsignacijsko prodajo Meblovih izdelkov. To je v jugoslovanskem izvozu zelo redka oblika poslovanja. Iz skladišča v Kuvajtu naj bi Meblo prodajal svoje izdelke predvsem manjšim investitorjem, na primer za opremo vil ali poslovnih prostorov, pa tudi zasebnikom in manjšim trgovcem. Novogoriška tovarna pa je sklenila še en pomemben izvozni posel. S svojim pohiš- tvom bodo opremili razkošno zgradbo novega sedeža organizacije afriške enotnosti in pet kinematografov v Conak-ryju v Gvineji. SIMPO VRANJE — V Sim-pu nameravajo letos izdelati 55 tisoč kosov garniturnega, kosovnega in drugega pohištva, 45 tisoč tapetniških garnitur, 3 tisoč spalnic, 3,7 milijona metrov tapetniškega blaga ter več kot 30 tisoč blazin. Vrednost te proizvodnje naj bi bila nad 4 milijarde din, za tretjino več kot lani.