SLOVENCI
Osebne novice
Poroka. V soboto, 3. junija, sta v farni cerkvi sv. Jožefa v Churruca sklenila zakonsko zvezo naša mlada javna delavca gdč. Marija Zorec in prof. Franci Sušnik. Za priče so bili ženinu ga. Antonija in Jakob Sušnik, nevesti pa ga. Marija in Franc Zorec. Poročno sv. mašo je daroval g. Franc Urbanija. Med mašo je pel slovenski pevski zbor iz San Martina. Novoporočencema iskreno čestitamo.
Krst. Krščen je bil Albert Erjavec, sin Silavkota in ge. Marije roj Stanovnik. Botrovala sta Marijan Grilj in ga. Francka Grilj roj. Stanovnik. Krstil pa je g. Borštnar. Srečnim staršem naše čestitke.
LEPO JE BILO
Ali zato, ker vabila mater ni mogoče odkloniti, ali zato, ker si je Zveza mater in žena s svojim kulturnim in dobrodelnim udejstvovanjem pridobila že toliko prijateljev — Slovenska dvorana je bila preteklo nedeljo popoldne polna kot ob največjih praznikih. Ne samo število, prevzela nas je toplota, ki je odsevala iz vabila,_ iz vsebine popoldneva in iz gostoljubja.
Lepa je ugotovitev, da je skupina mater pred šestimi leti ustvarila v osrednji hiši ognjišče, da ob njem poživlja 'duha zdomskih mater in obenem ot) svoji sreči proži roko v pomoč potrebnim, pa isti ogenj zanetila tudi v krajevnih domovih. Vsi ti odseki so bili m nedeljskem popoldnevu prisotni v nepretrgani verigi rok, ki so si podajale delo, ph kot eno srce. Posebno razveseljivo je bilo, da so bile med njimi roke in srca mladih sinov in hčera 1er naših mater.
Nobeno materino dejanje ne more ! iti daleč od Boga. Tako je bila na !em popoldnevu prva. skupna daritev duhovnega svetovavch č. Jureta Rodet '
- -abvalo in prošnjo za blagoslov. Ca-rv "ehayîki mladinski pevski zbor je
—'iiskia romanja v
•'.kor vsako leto je tudi le’os po ¡v: mnju v Lujân msgr. Anton Orehar n'd kal slovenske skupine v notranjosti • r ; e:- v Mendozi, v San I.uisu in v č ¡'n dobi.
Mendoza
V	četrtek zvečer, 18. maja, so se zbrali rojaki v kapeli pri mercedarlcah. L,k r imajo redno nedeljsko službo božjo, k duhovni obnovi, katero je imel ava veeeïà- po vrsti msgr. A. Orehar. Med sv. mašo je bilo prvi večer ljudsko petje, drugi večer pa je pel zbor novo slovensko mašo.
V nedeljo zjutraj pa so rojaki / avtomobili, omnibusom, nekateri pa peš prihajali k cerkvi Lurške Matere božje. Ob prihodu zadnjih romarjev so sc uvrstili v procesijo. Ob koncu procesije je bil govor, pete litanije Matere božje in posvetitev Marijinemu brezm. Brcu. Veselo so pokramljali rojaki v opoldanskem odmoru, pokosili na prostoru pred cerkvijo, pa je bilo že treba oditi v cerkev, kjer je bila zaključna sv. maša s pridigo. Med mašo je prepeval domači pevski zbor pod vodstvom prof. B. Bajuka, ki vzorno skrbi za cerkveno petje. Zbralo se je nad 200 lojakov, od katerih se nekateri vidijo samo to pot.
Msgr. Orehar je med tednom obiskal z domačim (Jušnim pastirjem g. Jožetom Hornom župnika g. Ivana Tomažiča pri sv. Vincencu Ferrerju. Prav tako je v soboto popoldne obiskal slovensko šolo v Mendozi. V ponedeljek opoldne je odšel proti San Lui su.
San Luis
Mala skupina slovenskih naseljencev v San Luisu se je v sredo zvečer
V ARGENTINI
«ipod vodstvom g. Aleksandra Pirca skuo-jBne molitev prepletal z živo pesmijo.
Kar je bilo ob prihodu skozi dvora-¡¡o velika vaba, je po končhni maši postalo utešena želja. Na bogato založeni stojnici smo si mogli ogledati in izbrati najrazličnejša ročna dela, sadove iznajdljivosti in truda naših mater pa tudi otrok na počitniških tečajih.
Marsikateremu gostu, ki ni imel prilike pred prireditvijo, je obstala pozornost na umetniškem natisu lesoreza „Trgatev“, ki ga je za letošnjo čajanko ustvaril in podaril Zvezi mater slikar Ivan Bukovec. Zveza je s tem izrednim okraskom obdarila dobrotnike letošnjega njenega dobrodelnega meseca.
Med prijetno družinsko razpoloženje ob vabljivo pogrnjenih in obloženih mizah so kmalu odjeknili zvoki mladinske godbe, ki je pod taktirko g. Toneta Skubica za začetek odrskega dela zaigrala nekaj skladb. Z napovedovalko gdč. Moniko Pezdirčevo smo sledili pozdravnim in zahvalnim besedam predsednice ge. Pavline dr. Do-bovškove, pesmima, ki ju je poklonil gostom berazateški sekstet pod vodstvom g. Jožeta Omahna, odlomku iz Mauserjeve knjige „Na ozarah“ v recitaciji ge- Majde Kelčeve iz Ramos Mejie, pevskemu nastopu kvarteta iz San Justa, mladinskemu zboru iz Ca-rapachaya, ki ga vodi G. A. Pirc in končno skupini folklornih plesov, s katerimi je pristavska mladina pod vodstvom g. Jureta Ahčina, zaključila o-derski del prireditve. Uspeli nastopi so skupno z vsem ostalim prizadevanjem upravičeno nagnili kulturno referentko Zveze go. Štefko prof. Ver-bičevo, da se je v imenu ustanove iz srca zahvalila za številna sodelovanja, ki so pripomogla, da je čajanka lepo uspela, v zadovoljstvo gostv in marsikatero srečno uro tistim, ki jih je obiskalo trpljenje.
Zvezi mater in žena smo hvaležni za delo, k j ga opravlja, in ji želimo nadaljnjih uspehov.
notranjosti Argentine
zbrala k duhovni obnovi. Imeli so mašo s pridigo msgr. Oreharja, naslednji dan, na državni praznik 25. maja, pa so se zbrali vsi Slovenci, razen enega, ki je ni J na poti, v Marijini cerkvi v Volčanu. Opravili so sv. spoved, potem pa doživeli edinstveno priliko, ko je 6 navzočih slovenskih duhovnikov koncele-hriralo sv. mašo, po kateri so bile pete i tanije M. B. in posvetitev Marijinemu brezm. Srcu. Somaševali so gg. Anton Orehar, Franc Novak, Alojzij Zupančič, Janez in Anton Ogrin in Janez Lovše. Prehvaliti niso mogli lepega doživetja, ko je vsa cerkev do zadnjega šla k sv. obhajilu ter tako naredila veselje svojemu dušnemu pastirju g. Fr. Novaku. Nekaj ur so vsi duhovniki ostali še skupaj, nato pa so se poslovili do naslednjega leta in odšli vsak na S’’oj o župnijo, delegat pa naprej k Slovencem v Cordobi.
Cordoba
Takoj po prihodu v Cordobo je v soboto, 27. junija, dopoldne msgr. Orehar v spremstvu tamošnjega dušnega pastirja prof. Fr. Levsteka obiskal slovenska duhovnika g. Grčmana in p. Tv. Casermana. Zvečer ob 8 pa se je zbra a «pa skupina cordobskih Slovencev, večinoma naseljencev pred 2. svetovi., vojno, pri koncelebrirani sv. maši s pridigo. Med mašo so lepo prepeva'i pod vodstvom g. Milana Grdina, zmoli'i litanije in obnovitev Marijinemu brezm. Srcu. Zvečer so se duhovniki zbrali pri prof. Levsteku ob cerkvi sv. Vincenca, preživeli lepe ure v skupnem razgovoru, naslednji dan pa še obiskali družine, nakar se je bilo treba posloviti, ker je omnibus prot) Buenos Airesu odpeljal že ob 19.
Mladinski športni dnevi
Z začetkom turnirja v odbojki So se v soboto, 20. maja 1972 otvorili športni dnevi. Tekmovanje se je nadaljevalo v soboto, 27. maja.
Kakor je bilo napovedano, je moral vsak tekmovalec imeti svojo športno izkaznico, da je lahko igdal. Ta zahteva je povzročila nekaj nevšečnosti, ker več igralcev ni imelo zahtevnih listin. Zato se nekaj tekem ni moglo izvršiti. Razdelitev turnirja v dve kategoriji je dala možnost, da sodeluje veliko več igralcev, k j do sedaj niso imeli vstopa. V starejši skupini je bila najboljša in najbolj napeta igra med Ramos Metió in San Justom. čeprav so jo sanju-ščani kategorično osvojili, je bila kvalitetno najlepše odigrana. Tj dve moštvi in sanmartinsko moštvo so se pokazali kot najmočnejši, in so kandidati, za prvo mesto. Morončani in lanušea-ni so z manj izkušenimi igralci zelo napredovali.
Vršile so se tudj igre druge kategorije fantov. Videti je bilo veliko dobre volje in tudi napredek pri igralcih, potrebno pa je še veliko vaje in skušnje.
Dekleta so se pomerila za turnir SDO in so vprizorile zanimive tekme.
Rezultati so bili takile:
SDO: Ramos Mejia 2 — San Justo 1 (15-6; 7-15; 15-11); Morón — Slov. vas (Morón dobil točke); San Martin 2 — Ramos Mejia 1 (10-15; 15-7; 15-7); Ramos Mejia — Slov. vas (Ramos- Mejia dobil točke); Sian Martin 2 — Morón 0 0 5-11; 15-11).
SFZ (storejši): Morón — Slov. vas (Morón dobil točke); San Justo 2 — Ramos Mejia 0 (15-9; 15-6); San Mar-
tin 2 — Slov. vas 0 (15-9; 15-7); Ramos Mejia 2 — Morón 1 (15-13; 17-19; 15-8); San Justo 2 — Slov. vas 0 (15-6; 15-3); San Martin 2 — Morón 1 (15-9; 6-15; 15-6).
SFZ (mlajši): San Justo — San Martin (San Justo dobil točke); Morón 2 - Adrogué 1 (13-15; 15-12; 15-8); Ramos Mejia 2 — Slov. vas 1 (15-10; 6-15; J5-13); Slov. vas — San Martin (Slov. vas dobila točke); Ramos Mejia 2 — A-drogué 0 (15-0; 15-7); Shn Justo 2 — Morón 0 (15-4; 15-3); Adrogué — San Martín (Adrogué dobil točke).
Dosedanja lestvica:
SDO:	I.	D.	Z.	i .
San Martin	2	.2	0	2
Ramos Mejia	3	2	1	2
Moron	2	1	1	1
San Justo	1	0	1	0
Slovenska vas	2	0	2	0
SFZ (starejši):				
San Justo	2	2	0	2
San Martin	2	2	0	2
Ramos Mejia	2	1	1	1
Morón	3	1	2	1
Slovenskh vas	3	0	3	0
SFZ (mlajši):				
San Justo	2	2	0	2
Ramos Mejia	2	2	0	2
Moron	2	1	1	1
Slovenska vas	2	1	1	1
Adrogue	3	1	2	1
San Martin	3	0	3	0
Nadaljnje tekmovanje v odbojki Sobota, 10. junija:
19.00: San Justo : Slov. vas SDO; i9.30: Slov vas : Adrogue SFZ (p);
SLOVENCI
KANADA
Hamilton
Slovenci v Hamiltonu so imeli v nedeljo, 16. aprila Prešernovo proslavo. Prireditev je prav lepo uspela, obis t je bil zadovoljiv, saj je presegel pričakovanje organizatorjev. Umetniška beseda velikega pesnika Prešerna je ob mojstrskem podajanju dr. Antona Ka-činika zaživela tem bolj, ker je gdč. Silvija Ovčjak z glasbenimi vložki tako spretno uvedla izvajanja odrskega mojstra.
Montreal
Nedelja, 30. aprila, je bila za slovensko skupnost v Montrealu velik pfaznik, ta dan je dopoldan prejelo prvo sveto obhajilo 24 slovenskih otrok. Po lepi navadi so ¡skupno z njimi pristopili k angelski mizi tudi njihovi starši. Popoldan istega dne pa je bila birma. V nabito polni cerkvi je manitobski škof msgr. Maurice Baudoux birmal 57 otrok. Po končani slovesnosti se je škof _ slikal skupno z birmanci pred oltarjem. Med birmanci je bilo 28 dečkov in 29 deklic.
Toronto
Tudi v župniji Marije Pomagaj so imeli tudi prvo obhajilo in ¡sicer v nedeljo, 7- maja. Prvoobhajancev je bilo kar 31.
Drugo nedeljo v maju pa se je župnija spomnila materinskega dne. Prireditev sta organizirali in pripravili one veji skavtske organizacije. Materam so podarili cvetja in dvorano spremenili v domačo restavracijo.
S. 13. majem pa je slovenska šola zaključila svoje delo. V preteklem šolskem obdobju je pouk obiskovalo 141 otrok, razdeljenih v pet razredov.
Iz Novega Toronta
Zadnje čase je bilo v župniji Brezmadežne v Novem Torontu zelo živah-
VWW.V.V,-.V,VrV.VAWA,^V.
PO ŠPORTNEM SVETU
Nla VI. mednarodni kolesarski dirki Alpe—Adria je zmagal 22-letni Zakotnik iz Ljubljane, član Roga, pred Italijanom De Rejem in Avstrijcem Koe-nigshoferjem. V ekipnem vrstnem redu pa sta zmagali italijanski eki.ii Ficas in Vittorio Veneto pred ljubljanskim Odredom. Ekipa Roga pa ie zasedla šesto mesto.
V drugi nogometni ligi je med slovenskimi ekipami najbolje uvrš/čena Mura. Moštvo iz Murske Sobote je bilo šest kol pred koncem na osmem mestu z 31 točkami. Mercator in Ljubljana sta bila s 23 in 21 točkami na 15. in 16. mestu, Železničar iz Maribora pa je s 7 točkami že kar obsojen na izpad iz lige. V tej ligi je vodila Rijeka, lanski prvoligaš, z 41 točkami, pred Šibenikom, ki je zbral do tedaj 29 točk.
Italijanska i lada je podelila vsem članom državo(«, reprezentance, ki so leta 1934 zmagali na svetovnem nogometnem prvenstvu, dosmrtno pokojnino. Med temi je tudi Raimundo Orsi iz Mendoze, ki sedaj trenira moštvo Tiro Federal v Fuerte General Roča.
Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Buenos Airesu je v odločilni tekmi Urugvaj premagal Argentino s 3:1 in osvojil prvi mesto. Na turnirju _ so sodelovale še ekipe Paragvaja, Porto Alegre in Ria de Janeira.
Ljubljanska Olimpija je v polfinalu za pokalno nogometno prvenstvo premagala beograjsko Crveno zvezdo z 2:1. Tekm'a se je odločila šele v podaljšku. Prvj gol je zabil Džaiič za Rdečo zvezdo v 20 minuti, izenačil je Amer-šek, Popivoda pa je dal v 116 minuli zmagovalni gol. V finalni tekmi se je Olimpija srečala s Hajdukom.
Na državnem namiznoteniškem prvenstvu, ki je bilo 22. maja v Skopju, je zmagal šurbek, lanski prvak Kara-kaševič je bil šele četrti. Pri damah je zmagala Palatinuševa Slovenka Mat-linčeva je bila osma. V parih sta postala prvaka Šurbek-Stipančič, v mešanih parih pa šurbek-Reslerjeva pred Slovencema Večkom in' Martinčevo. V tekmovanju ženskih parov pa sta Ljubljančanki Martinčeva in Vertovškova brez težav opravili z E. Korpo iz Sen-te in Kovačevičevo.
Graški športni novinar Erieh Kam-per je že pred zimskimi olimpijskim-igrami 1964 v Innsbrucku izdal najpopolnejši številčni pregled zimskih tekem. Pred mesecem pa je pri založbi Hc-remberg iz Dortmunda izdal Enciklopedijo olimpijskih iger na 360 straneh. Tc je daleč najpopolnejša knjiga o letnih igrah, saj je zbranih 100.000 podatkov. Enciklopedijo je Kamper pripravljal 40 let. Kako precizen je bil Kam-pei v zbiranju podatkov, kaže dejstvo, da je na primer za ekipne tekme v telovadbi zbral priimke in imena vseh elanov prvih šestih uvrščenih ekip, pa čeprav jih je bilo v nekaterih (ker so ocenjevali tudi skupinske vaje) blizu 40.
20-00: San Martin : Ramos SFZ (U 20.30: Ramos : Morón SFZ (2); 21.00 San Justo : San Martin SDO; 21.30 San Justo : Slov. vas SFZ (2); 22.00 Morón : Ramos SDO; 22.30: Morón San Justo SFZ (1); 23.00: San Martin : Ramos SFZ (2).
Sobota, 17. junija:
19.00: Morón : San Martin SFZ (2); 19.30: San Martin : Slov. vas SDO; 20.00: San Justo : Adrogué SFZ (2); 20.30: Slov. vas : Ramos SFZ (1); 21.00: Ramos : San Justo SFZ (&); 21.30: San Justo : Morón SDO; 22.00: Slov. vas : Morón SFZ (2); 22-30: San Martin : San Justo SFZ (1).
PO SVETU
no. V soboto, 22. aprila je Katoliška ženska liga priredila Valčkov večer. 01 drugih banketov in veselic se je razlikoval zlasti po pevskem in glasbenem delu med večerjo in med plesom. Uspeh je bil v vseh ozirih izreden.
V	nedeljo, 23. aprila ‘pa je bila prireditev slovenske šole. Dvorana se je napolnila z otroki in njihovimi starši. Skupno in po razredih je nastopilo nad 160 otrok. Nazadnje je zapel nekaj pesmi še otroški pevski zbor pod vodstvom profesorja Osane.
Slovenska šola je zaključila šolsko leto v soboto, 13. maja z zahvalno mašo, ki sta jo darovala oba dušna pastirja. Po maši so prejeli diplome vsi, ki so doslej z uspehom dovršili sedem razredov slovenske šole. Kot poroča ka-rfadska „Božja beseda“ ugled šole raste pri odraslih in pri mladini. Zlasti pri otrocih je opaziti več zanimanja za slovenski jezik. Tudi v kanadski šoli dostikrat med seboj govorijo slovensko.
V	nedeljo, 14. maja pa so tudi v tej župniji imeli prvo sveto obhajilo, katero je prejelo 67 otrok.
O H V E S T I L A
NEDELJA, 11. junija 1972:
V	Don Boscovem zavodu v Rhmes
Mejia po deseti maši procesija sv. Reš-njega Telesa.
V	Slomškovem domu po procesiji sv. Rešnjega Telesa na razpolago kosilo Popoldne pa za kegljače nagradno tekmovanje.
SOBOTA, 17. junija 1972:
V	Slovenski vasi ob 19.30 koline-Sodeluje orkester Planika.
NEDELJA, 18. junija 1972:
V	domu v San Martinu po sv. maši spominska proslava. Ob 12.30 asado.
V	Slomškovem domu ob 9 sv. maša za domobranske junake in druge žrtve revolucije.
V	Slovenski hiši ob 16 Alojzijeva proslava šolskih otrok. Sv. maša, voščilo in igra „Usmiljena kraljična“. ČETRTEK, i22. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 16.30 mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. V počastitev .spomina žrtev bo predaval Miloš Stare: Slovenski narod v času revolucije.
SOBOTA, 24. junija 1972:
V	Slovenski hiši prirejata ob 19. SDO in SFZ zimski večer. Vabljena vsa mladina.
V	Slovenski hiši ob 19 praznovanje očetovskega dne s sveto mašo in ak i-uemijo, ki jo bo priredila Jegličeva šola.
V	Slomškovem domu ob 20 prireditev v počastitev domobrancev pod geslom „Za slovensko domačijo, za naš cragi dom in rod“.
NEDELJA, 25. junija 1972:
V	Domu v San Martinu po sv. maši redni sestanek Lige Žena Mati.
TOREK, 27. junijja 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki.
SREDA. 28. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki.
ČETRTEK, 29. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki.
PETEK, 30. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavh-nje in debata o- slovenski narodni problematiki.
DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri spominskem dnevu praznika junakov. — Naša iskrena zahvala pevskemu zbori jz San Martina, slavnostnemu govorniku lic. Janezu Zorcu, msgr. Oreharjj, slovenski mladinski godbi ter pevskemu zboru Gallus. Posebei naša prisrčna zahvala prireditelju avdiovizualnega programa: „To so bili dnevi zmag“ , režiserju Lojzetu Rezlju, ter Cirilu Markežu, Stanetu Jerebiču, Tinetu Debeljaku ml., Jožetu in Francetu Toma-ževiču in drugim.
Seja referentov ZS bo 15. junijh ob 20 v prostorih ZS.
Upravni svet se bo sestal 23. t. m. (.1) 20 v Slovenski hiši.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
RR. JEAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
G. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
SLOVENSKA NARODNA PROBLEMATIKA.
27., 28., 29., in 30. junija vsakokrat ob 19.30 v Slovenski hiši Predavanje in debata za višjo srednješolsko in univerzitetno mladino.
Slovenski dom
v San Martinu
vabj vse Slovenke in Slovence na
SPOMINSKO
PROSLAVO
ki bo v nedeljo, 18. junija, po
sv. maši v domu.
Po proslavi bo na razpolago ASADO:, za. katerega se je treba priglasitvi v domu (tel. 755-1266 alj pri odbornikih do 15. jun.
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS VLJUDNA VABI NA PRIZNANE
KOLINE
v soboto, 17. junija, ob 19.30 v Hladnikovem domu.
Sodeluje orkester PLANIKA
Pri gradnji Slovenskega zavetišča naj nihče ne stoji ob strani!
VELIČASTNA ŽALNA SLAVNOST ZA PADLE JUNAKE
M'W KfU«>wn<
PORTOROŽ — V Domu pisateljev v Belem križu pr j Piranu je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo 13-maja že petič srečanje pisateljev iz sedmih držav. Slovenski in tuji pisatelji so poleg se(stanka brali svoja dela v nekaterih šolah ob ¡slovenski obali in s tem prišli v neposreden stik z mladimi poslušhlei. Srečanja se je udeležil tudi tajnik mednarodnega Pen-kluba iz Londona, David Carver.
MARIBOR — V umetnostni galeriji je direktorica te ustanove odprla
13.	maja razstavo slikarskih del Jožeta Ciuhe, Iveta Šubica in Janeza Vidica. V malem Rotovžu pa je Miša Hoschstaetter, absolvent likovnega oddelka pedagoške akademije istočasno pripravil svojo prvo samostojno fotografsko razstavo.
LJUBLJANA — Trije solisti ljubljanske opere so v maju praznovali 25-letnico umetniškega dela: Vilma Bukovčeva, Rudolf Franci in Samo Smerkolj.
LJUBLJANA — V dvorani Slovenske filharmonije je 15. maja imel tenorist Mitja Gregorač recital, pri kla-\ irju ga je spremljhl pianist Aci Bertoncelj. Gregorač je odpel osem Schu-manovih pesmi iz cikla Liederkreis otj 36 in sedem pesmi Huga Wolfa na besedilo pesnika Heineja, v drugem delu pa „Pesnikov odmev“ Benjamina Brittna in „Pesnikovo tožbo“ Igorja Štuhca.
MARIBOR — Na praznik sv. Jožefa delavca, dne 1. maja, sta oba mariborska škofa blagoslovila po eno cerkev v čast sv. Jožefu, škof dr. Držečnik v svoji rojstni župniji v Ribnici na Pohorju in pomožni škof dr. Grmič pa v Ljubečni pri Celju, ki spada pod župnijo Vojnik pri Celju.
CELJE — Pri urejanju kapele v južni ladji opatijske cerkve so pod tlakom v globini 75 cm naleteli .na ostanke starejše stavbe, zatem pa še na večji kamnoseško obdelani marmorni blok. Obe najdbi strokovnjaki datirajo v romansko dobo. Pri marmornem bloku gre za spodnji del kipa, pravzaprav za ostanke nagrobne plošče, ki je služila za pokrov srednjeveškega sarkofaga, ker je kip na zadnji strani ravno obklesan.
NOVA GORICA — V goriških Brdih je 11. maja huda toča povzročila c krog 40 milijonov škode. V vinogradih je uničila do 75% pridelka, prav tako je neusmiljeno oklestila številne nasade češenj, breskev in drugega sadja. Toča je padala po vseh Brdih, prizanesla je le Humu, Kojskemu in Cerovemu, najhuje pa je pustošila po Dobrovem, še dobro uro po neurju so bila Brda povsem bela.
Karel Košuta (Cossutta). 10. septembra lanskega leta je washingtonski Kennedy Center uprizoril tretjo Gina-sterovo opero „Beatrix Cenci“. Tudi to delo je doživelo bučen uspeh in tudi ta je nasičena z erotizmom in nasilstvom. Prikazuje sadističnega velikaša iz ita-kjanske renesančne dobe, ki praznuje z gostijo smrt njegovih dveh hčera, ki sta bili umorjeni najbrž po naročilu njega samega. Po gostiji posili plemenitaš 22-letno hčer Beatrix, ona pa se maščuje nad očetom in najame dva morilca, a je mučena in usmrčena. V roeni blaznosti malo pred smrtjo se oče opoteka po odru in govori s prividi, medtem ko plešeta okoli njega gola p'esalec in plesalka.
Opera „Bomarzo“ se naslanja na besedilo znanega argentinskega pisatelja, akademika Manuela Mujiče Lai-neza. Zgodba pripoveduje življenje svojevrstne osebnosti, o kateri pa ni zanesljivih zgodovinskih podatkov. Gre 7-a renesančnega vojvodo Bomarza, ki Je ustvaril grozljivi vrt z ogromnimi skulpturami pošasti in spak, ki so ostale do danes v istoimenskem kraju blizu Rima. Pisatelj slika „junaka“ kot grbastega pohabljenca, impotentnega, polnega kompleksov, frustracij, bolestnih ambicij in uničujoče mržnje ter obsedenega od želje po nesmrtnosti, ki mu 1° je napovedal horoskop.
Ginastera je delo komponiral 1. 19(1-1 Kot kantato za recitatorja, moški zbor in komorni orkester, kasneje pa predelano besedilo uporabil za opero v 2 dejanjih in 15 prizorih. Dogajanje se lazvija v obliki pripovedovanja, ko so
POSTOJNA — čeprav je bilo že določeno, da bo uveden potniški promet na progi Ljubljana—Koper, so uvedbo vlakov preložili za nedoločen čas, ker ni prišlo do sporazuma med železniškim podjetjem in avtobusnim podjetjem Slavniki z Nove Gorice.
LJUBLJANA — V Ljubljanski banki znaša vrednost hranilnih vlog v dinarjih 2,93 milijard, vrednost deviz na deviznih računih pa 2,14 milijarde dinarjev ali več kot 126 milijonov dolarjev. Ob koncu aprila je dinarske vloge imelo 830.000 občanov, žiro račune 74.000 in 302.000 pa devizne račune.
PORTOROŽ — Na posvetovanju o tehničnih problemih distribucije električne energije v Sloveniji ¡se je zbralo 400 udeležencev, prebrali pa so 95 referatov, v khterih so razpravljali o najrazličnejših vprašanjih. Med drugim so strokovnjaki predlagali, naj bi v bodoče naročniki električne energije plačevali letno in ne več mesečno, ker: bi na ta način tudi zmanjšali stroške administracije.
LJUBLJANA — Ljubljanskh medicinska fakulteta bo letos uvedla pripravljalni tečaj za vpis na fakulteto. S tem hočejo izboljšati znanje prijavljenih kandidatov. Na enomesečnem tečaju se bodo bodoči medicinci poglobili v vse štiri naravoslovne predmete, k; pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu 2a vstop na medicinsko fakulteto: biologijo, 'somatologijo, kemijo in iiziko.
Umrli so ¡od 9. maja do 13. maja 1972;
LJUBLJANA — Marija Škerjanec, 80; Vladimir Derenda; Marija Petkovšek, upok. učiteljica; Milan Kovač, 79; Mihaela Korinšek r. Kavčič; Jožica J.enard r. Levstik; M. Suitberta Ramovš, šolska sestra; Marija Naglič; Marjim Žuran; Ivan Korenčan; Marija Avsec r. Avsec; Gustav Erklavec, borec za severno mejo; Ana Gorjanc r. Krivic; Leopoldina Košak r. Javornik, 80; Pavla Planinšek r. Urbančič; Leopoldina Jemec r. Krašovec; Ivan Prelec; Angelo Žigon; Jakob INovak, upoK. učitelj, 83; Franjo Lapajna, up. fin. inšpektor; Terezija Mravlja; Jože Koren; Leopoldina Kogej, up. učiteljica; Ivan Ožanič.
RAZNI KRAJI — Janez Hvalec, D. M. v Polju; Jelka Levstikova, upok. učiteljica, 84, Maribor; Vinko Narobe, Kleče; Ivan Kraševec, delavec, Dane; Mbrija Drofenik, Imeno; Ana Kožar r. Vajt, 86, Domžale; Rudj Orel, štore; Jožefa Škerl r. Zupančič, Novo mestu; Fani šefman r. .Jezovšek, 83, Kranjska gora; Mitja Škrinjar, Milan; Anton Lah, Smlednik; Anton Lednik, stroie-' od j a v p., Kočevje; Metka Cindnč, upok. profesorica, Gorje pri Bledu; Metoda Zdovc-Rihtaršič, Slov. Konjice; Tomaž Šušteršič, Horjul; Pepca Krevh r. Brezovnik, Slovenj Gradec; Cilka Petak r. Ovčjak, Sneberje; Alojz Kunej, up. železničar, Celje; Lojze Hof-bsuer, up. šolski ravnatelj, Hrastnik; Luna Korenčič, Rakek; Vinko Kralj, 58, Kranj; Jože Žvan, up. ključavničar, Jesenice.
tik pred smrtjo z za strupi j en jem pred peklenskim žrelom začno vrstiti pred Bomarzom in publiko posamezni mučni in vznemirljivi prizori iz življenja tega patološkega „junaka“.
Ginastera obvlada sodobno glasbeno govorico in tehniko s prizvoki preteklih in današnjih glasbenih stilov. V tem je pravi mojster. Uporablja običajni metrični ritem in tudi zvočno frfotanje, spretno kombinira dodekafonijo in mi-krotonalizem ter posebne orkestrske tehnike: masivne akordne zvoke, podobne zvočnim stebrom; zvočne „obla ke“, ki so neprestano se spreminjajoče zvočno frfotanje in bleščeče zvočne konstelacije, ki se nenadoma pojavijo in hipno razpršijo.
Uprizoritev je bila tehnično na višku, vendar je delo večino poslušalcev razočaralo. Orkestrski direktor Antonio Tauriello je partituro verno tolmačil, scenograf Ming-Cho-Lee je zamislil o-premo odra mračno in strašljivo, režiser Tito Capobianca ni v vseh prizorih dokazal dovolj domiselnosti, še najmanj prepričljiv pa je bil koreograf Oscar Araiz. Protagonista je pel me-Mkanski tenorist Salvador Novoa, ki je težko vlogo dobro podal. Tudi Isabel Penagos, Claramal Turner, Joanna Simon, Renato Cesari, Jorge Algorta in drugi pevci so zadovoljili v pevskem in igralskem pogledu.
Delo pa je zavoljo vseskozi patološke tematike odbijajoče in zavoljo moderne muzikalne tehnike utrujajoče in upajmo, da ne bo v bližnji prihodnosti spet prišlo na oder Colona.
)	(Bo še)
MNOŽIČNA UDELEŽBA V SLOVENSKI HIŠI
Sedemindvajset let je že preteklo, cdkar ¡smo Slovenc; doživeli svojo največ jo narodno tragedijo. Od tistega časa, ko je narod izgubil svojo svobodo, ko je bilo kruto pobitih tisoče in tisoče slovenskih mož in fantov.
Teh žrtev rdečega nasiljh. smo se svečano spomnili tudi na letošnjem dnevu junakov, našem žalnem narodnem prazniku. Spomnili ¡smo se jih osebno, v tihi molitvi, v skriti solzi. Pa tudi javno, da izpričamo, da tisti njihovi ideali še vedno žive v nas.
POČASTITEV PRED SPOMENIKOM
Tako so se rojaki zbrali preteklo nedeljo 4- junija. Odzvali ¡so <se povabilu naše osrednje organizacije Zedi-
njene Slovenije, ki je pripravila žalno proslavo. Ob štirih popoldne je bil napovedan začetek, pa so že mnogo pred tem časom številni Slovenci od blizu in daleč, iz vsega Velikega Buenos Airesa in še dlje, prihiteli v prostore Slovenske hiše. Ob štirih je bilo na dvorišču in pred dvorh.no zbranih čez tisoč rojakov, pa so še in še prihajali.
Malo po napovedani uri se je pričela 'svečanost. Ob spomenik padlim žrtvam, ki stoji v Slovenski hiši, se je postavil vojak-grenadir, član tistega polka, ki je odet v slavo, prevojeval vse dobe 'argentinske zgodovine, in je danes častni polk argentinske vojske m častna Istraža tukajšnje vlade. Je bil to mladi Gašper Hirschegger iz Mendoze, sin zavedne slovenske družine, sam zaveden Slovenec, k; letos služi vojaški rok v tem častnem polku. Strumno je stal oib spomeniku, medtem ko sta predsednik fantovske zveze Pavel Fajdiga ml. in predsednik akademskega društva Polde Malalan položila pred spomenik cvetje. Zadonela je trobenta mladega Skubica, ki je pozivala k molku.
Po kratki tišini je moški zbor iz San Martina, pod vodstvom g. Rupnika občuteno zapel nekaj pesmi žalostink. Nato je pred spomenik stopil delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton 'Orehar, in za rajne ¿molil molitve. V(se zbrani rojaki so molitvam glasno odgovarjali.
Zatem je mešani pevski zbor iz San Martina zapel „Oče naš“.
Na govorniški oder je stopil lic. Janez Zorec in v imenu mladine na vse zbrane naslovil slavnostni govor. Njegove besede prinašamo na prvi strani.
Lic. Janez Zorec med slavnostnim govorom
Ko se je polegel glas govornika, ja zaigrala mladinska godba pod vod-
stvom Tonetia ¡Skubica. Svečano je . a-ricnela „Srce je žalostno...“ S tem je bil tudi zaključen prv; del proslave pied ¡spomenikom. Rojaki so odšli v dvorano, kjer se je slovesnost nadaljevala.
SV. MAŠA V DVORANI
Na odru je bil že pripravljen oltar. Oder sam je bil v ozadju zagrnjen s črnimi zavesami, prav v sredi ozadja pa je bil osvetljen „vitro“, res lepo delo umetnika Ivana Bukovca, ki je vse navzoče prevzelo.
Sv. mašo za vse žrtve komunistične revolucije in druge svetovne vojne je daroval msgr. Anton Orehar, delegat slovenskih dušnih pastirjev. Z njim pa S i somaševali še gg. župnik Matija Lamovšek, Jože Škerbec, Milan Zajec, dr. Alojzij Starc, Jože Guštin in Matija
Borštnar. Med mašo je prepeval slovenski pevski zbor Gallus, pod vodstvom dr. Julija Savellija.
V cerkvenem nagovoru je msgr. A. Orehar naslovil na vse rojake globoke misli. Med drugim je tudi dejal:
Spominski dnevi so posode, ki ohranjajo našo zvestobo, če bi dolival} vodo praznih besed, bi zvestoba hitro zvodenela, če bi dolili skvarjeno vino, nam skvari zvestobo.
1.	Prava zvestoba je odvisna od nas, nikakor ne od zgodovine; sami izbiramo, kot pravi berilo: „Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: blagoslov, če boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Poga.“ Na teh prireditvah moramo dajati nauk nam ¡samim sebi, da ostanemo zvesti; dajati moramo nauk mladim, da ne zaidejo; v misli, katere smo mi odklonili.
2.	Najboljši nauk o tem je naše konkretno pravo življenje, kot pravi Jezus v današnjem evangeliju: „Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: „Gospod, Gospod,“ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta.“ Ne zameta Jezus molitve, a ne zadošča brez del življenja. Ni potrebno pisanje, govorjenje, a vse to mora biti v skladu z resnico, sicer je vse prazno.
Vse naše zametanje in nasprotovanje zmoti, mora upoštevati BOGA, njegovo pravico in ljubezen; n; resnice s 1 livico. Varovati moramo red Boga, Cerkve in naroda, spoštovati avtoriteto. Zavedajmo se, da brez glav telesa ne živijo. — Upoštevati moramo v vsej b„rbi ČLOVEKA, njegovo čast, dobro ime, svobodo misli, odločanja in dela, kjer pusti Bog svobodo. Zmote ne uničimo z zmoto, ampak z resnico po ljubezni in pravici. Vse nhše delovanje mora biti prepričanje, ne siljenje.
3.	Z nami mora biti Bog, sami smo preslabi. Pri Bogu moramo reševati žrtve z molitvijo, sv. mašo. Z Bogom moramo reševati sebe po resnejši verski in ideološki formaciji, ki temelji na božji RESNICI. — Prav tako moramo reševati drugi in tret j} rod, za ohranjevanje čiste misli in dobre volje v ustanovah, v katerih bodo živeli. Reševati brate v domovini, ki so v zmoti, tudi zanje je Kristus umrl. Vsako pismo naj bo pričevanje o svobodi ’n noben obisk znamenje poniževanja, ampak izraz pričevanja življenja samozavesti v svobodi.
TO SO BILI DNEVI ZMAG
Po maši je bil kratek odmor. Mladinska godba pod vodstvom Toneta Skubica je zopet zaigrala in nam podala najprej „Lipa zelenela je“, nato pa še „Slovenec sem“. Vsa množica
rojakov je napeto poslušala. Je bila pa dvorana res napolnjena do zadnjega kotička, saj so ljudje stali še v veži in celo na dvorišču.
Tedaj pa so ugasnile luči. Sledil je audiovizualni prizor z naslovom „To so bili dnevi zmag“, ki ga je pripravil :n režiral Lojze Rezelj. Tekst je napisal Ciril Markež, pomagali pa so kult. referent Z S Jure Vombergar, Jože in France Tomaževič, Stanko Jerebič, Lojze Lhvrič, Maruška Batagelj, Marjetka Stariha, Tine Debeljak ml. in drugi, ki so posodili diapozitive. Za odrom pa so pomagali še Franci Willenpart, Rok Fink-Kačar in Franci Osojnik.
Ta audiovizual je bil nekakšno nadaljevanje lanskega, kajti začel se je s Turjakom, nato je opisoval z glasbo in dokumentarnimi fotografijami domobransko vojsko in zmage. Vmes ss je prepletala črna zgodovina koncentracijskih taborišč, jelendolskih žrtev, vse skupaj pa je spremljala zgodba z refranom: Imel sem deklico. Po zmagah zanimivi so bili posnetki iz raznih domobranskih revij — se audiovizual konča pri našem odhodu iz domovine z grandioznim pogledom na slovensko zemljo, ki nas spremlja v tujino.
Ob doživetem Jerebičevem podajanju teksta (škoda le, da se včasih besede niso dobro razumele), primerni glasbi in kakor lani primerno in estetsko izbranih slikah tako rodne zemlje, iakor dokumentarnih in abstraktnih, so nam vzbudile spomine na tiste vesele in žalostne čase, Stranske slike so nam dale globino in povečale zanos.
Ko so odzveneli zadnji akordi glasbe, je najprej nastala v dvorani tišina. Nato pa je zaigrala mladinska godba, 'n stoje zapeli vsi navzoči „Oče, mati, bratje in sestre...“ S to pesmijo na ustih, in s spominom na naše žrtve v srcu, so se rojaki počasi začeli razhajati na svoje domove.
Vsak teden ena
DRAMILO MOJIH ROJAKOV
Valentin Vodnik
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave, išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat’ ne mudil Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.
v “Svobodni Sloveniji” Pred dvajsetimi leti
5. junija 1952. št. 20.
NAš NARODNI VERNIH DUŠ DAN
Spominski govor je imel letos univ. prof. prelat dr. Alojzij Odar ter je v počastitev slovenskih žrtev komunizma izrekel naslednje tehtne misli:
„...Osebna bolečina prezgodnjih vdov in sirot, mater in očetov, k} so s temi žrtvami izgubili najboljše sinove, z leti postaja umerjena in ni' več tako ostra, čas celi rane. Toda kolektivna, narodova bolečina se ne zmanjšuje, marveč narašča vsak dan Te žrtve so že prerasle značaj osebnih žrtev poedincev in s0 postale žrtve nas vseh... Pokol domobrancev je zločin, ki ga je zagrešila ideja proti ideji; komunizem proti' narodni, človečanski, krščanski ideji. Naše žrtve, ki so padle zaradi komunizma, so narodne, človečanske, krščanske žrtve... To jim zagotavlja večen spomin.
Nocoj se ¡spominjamo vseh žrtev ... Nocoj ne delamo nobenih razlik. Spominjamo -se skratka vseh, ki so padli zaradi komunizma. Vsem brez razlike velja nocojšnji spomin...
Onemela so usta naših žrtev, večkrat grozno spačena od nadčloveškega trpljenja. Njih grobovi ¡so razsejan; po naši domovini. Večkrat so onečaščeni. Toda kljub temu nam govore tako haglas, kot bi noben govornik ne mogel..."
Pogled na del občinstva med polaganjem cvetja: pred spomenik. V prv; vrsti v sredi (od leve proti desni) predsednika NO za Slovenijo Miloš Stare, predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha in tajnik ZS Vinko Cuderman.
MXON PRED AMERIŠKIM KONGRESOM
„IZ MOSKVE NE PRINAŠAM OBLJUBE MIRU“
Nixonov kratek obisk v Teheranu v Iranu bo Perzijcem ostal v spominu tudi zaradi bombnega atentata, ki so ga komunistični elementi izvršili blizu mavzoleja šahovega očeta, kjer je tri-četrt ure pozneje Nixon polagal venec. Isti elementi so postavili bombe tudi na šestih drugih mestih Teherana, večinoma pred tujimi, zlasti ameriškimi, podjetji P° Nixonovem odhodu je perzijski šah izjavil, d*a se komunistični elementi nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da njegov režim rešuje perzijske družbene probleme na demokratičen način.
Nixon in perzijski šah sta po obisku izdala skupno poročilo, v katerem izjavljata, da je stabilnost življenjsko važna postavka za nadaljni razvoj področja okoli Perzijskega žaliva, da ostaja, kljub napetosti, premirje na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Arabci temelj bodočega miru na tem delu sveta in da je treba vietnamsko vojno končati s pogajanji, iz katerih naj izidejo za vietnamski narod garancije za njegovo samo^-odločitev, brez zunanje intervencije.
Nixon je nato po peturnem letenju pristal na varšavskem letališču, kjer ga je pozdravil predsednik komunistične Poljske Henrik Jablonski. Nixon je odzdravil Jablonskemu z izjavo, da prinaša poljskemu narodu pozdrave milijonov poljskih Amerikancev. V Varšavi je Nixon doživel velike ovacije, po razgovoru s poljskimi komunističnimi veljaki pa je izjavil, da je bil glavni namen tega obiska v Varšavi „zgraditi novo strukturo, miru na svetu“.
Komaj pol ure po vrnitvi v Washington je Nixon govoril v ameriškem kongresu. Ameriškim poslancem in se-
Pripravljalna konferenca zahodnoevropskih držav in ZDA ter ZSSR in njenih satelitov za poznejšo vseevropsko varnostno konferenco se bo, kakor trenutno kaže, začela 15. novembra t. 1. v finski prestolnici Helsinki.
Pretekli teden so v Bonnu zborovali zunanji ministri petnajst članske NATO ter je na njihovem sestanku severnoameriški zunanji minister Rogers izjavil, da tudi ZDA pristajajo na začetek pripravljalne vse-evropske konference v Helsinkih 15. novembra t. 1.
Če se bo na pripravljalni konferenci posrečilo najti temelj za razgovore na poznejš; vseevropski varnostni konfe-lenci, potem bo ta konferenca sklicana v pivi polovici prihodnjega leta.
Rogers je zunanjim ministrom NATO tudi izjavil, da si ZDA želijo tudi vzporednih in posebnih razgovorov o skupni m ravnovešeni redukciji čet v Evropi in to še prej, predno bi se začeli pripravljalni razgovori za vse-evropsko varnostno konferenco.
natorjem je med drugim izjavil, da „iz Moskve ne prinašam obljube bodočega miru, pač pa začetek procesa, ki lahko vodi do trajneg'a miru“.
Nixon je nadalje dejal, da je v sporazumu s sovjeti o omejitvi ofenzivnega in defenzivnega strateškega nuklearnega orožja zagotovljena varnost obeh držav ter po njegovem mnenju ta sporazum pomeni začetek dokončnega zaviranja vedno dražje in nevarnejše nuklearne oboroževalne tekme na svetu.
„Začeli smo zmanjševati raven strahu s tem, da smo zmanjšali vzroke strahu za naša dva naroda in za v.se narode sveta“, je izjavil pred kongresom Nixon.
Nixon je nato dejal, da bo sporazum, o omejitvi antibalističnega raketnega sistema v kratkem predložil senatu v odobritev, pogodbo o ofenzivnem nuklearnem orožju pa bo predložil obema zbornicama kongresa za proučavanje.
V zvezi z izjavami nekaterih ameriških poslancev in senatorjev, da bodo ZDA, ki nameravajo do zadnjih podrobnosti spoštovati in izvajati določila pogodb z ZSSR, izgubile prvo, mesto v oborožitvi in se tako spremenile v tarčo sovjetom, je Nixon izjavil:
„Zagotavljam nocoj ameriškemu kongresu in ameriškemu narodu, da bodo sedanje in bodoče strateške ameriške oborožene sile povsem zadostne za našo varnost in za obrambo naših živ-ljanskih interesov. Nobena država na svetu ni močnejši od ZDA danes, nobena ne bo močnejša od ZDA v bodoče.“
Medtem, ko je Nixon govoril ameriškim kongresnikom, so skupine Amerikancev uprizorile povorke pred kongresom ter vzklikale: „Nočemo vdaje!“ in „Mir z zmago!“
Zunanji ministri NATO so se strinjali o nujnosti predhodnih razgovorov za vse-evropsko varnostno konferenco, če naj si zahodnoevropske države zagotove varnost, ki bo trdnejša, kakor je imajo doslej- Toda nekateri, med njimi francoski Maurice Schumann in norveški Andreas Cappelem, dvomijo nad iskrenostjo ameriških namenov.
Kljub nekaterim dvomom o ameri-ško-sovjetskih namenih, so se zunanji ministri sporazumeli, da naj se predhodni razgovori začno novembra v Helsinki, sklenili pa so, naj se strokovnjaki za orožje sestajajo na posebnih razgovorih, medtem ko bodo imeli zunanji ministri vzporedno razgovore o varnost; svojih držav.
Sovjeti so že Nixonu v Moskvi izjavili, da pristajajo n‘a vzporedne razgovore o redukciji čet v Evropi in c vse-evropski varnostni konferenci, zanima pa vse zahodnoevropske državnike, kako bodo sovjeti reagirali, ko bo vprašanje redukcije čet dejansko nače-
Med na rodni teden
Ob italijansko-jiigoslovanski meji v
Gorici so bili minuli teden ubiti trije italijanski stražniki. Neznanec je policiji po telefonu sporočil, da je ob men na določenem mestu nastavljen avtomobil z bombami. Ko je italijanska policija avto odprla, je eksplozija ubila !ri stražnike, tri P a ranila. Eksplozijo jo bilo slišati več kilometrov daleč.
Japonski teroristi, ki so jih najeli palestinski gverilci, so¡ z brzostrelkami na letališču v Tel Avivu v Izraelu po bili 27 oseb, blizu 80 p'a ranili. Palestinska teroristična organizacija je objavila, da je bil poboj izvršen kot maščevanje zo dva arabska letalska pirata, ki sta bila pred kratkim ubita na Istem letališču. Eden japonskih teroristov je prišel živ v roke izraelskim varnostnim organom in je izjavil, da obžaluje, da ni padel že pr; napadu. V sosednjem Libanonu, kjer imajo palestinski teroristi svoje središče, sedaj pričaku-riraelskega maščevanja.
Irak in Sirija ¡sta podržavil; eno rajvečjih petrolejskih družb na Bližnjem vzhodu, Iraq Petroleum Co. Družbo so sestavljali Angleži, Nizozemci, Francozi in Amerikanci ter je v Iraku črpala petrolej od leta 1925.
Komunistična ofenziva v Vietnamu polagoma pojenjuje ter so severnoviet-uamski delegati v Parizu ponovno prosil; Amerikance za nadaljevanje mirovnih razgovorov. Amerikanci so doslej zavračala nadaljnja pogajanja.
Tito v Moskvi
Sovjetska opora jugoslovanski KP
Jugoslovanski komunistični . diktator Tito je minuli ponedeljek odpotoval na petdnevni obisk v Moskvo.
Sovjetska „Pravda“ je pred Titovim prihodom zapisala, da bo njegov obisk v Kremlju služil „končno odpravi še morebitnih Ideoloških razlik med Jugoslavijo in ZSSR“, ki naj bi ostale „na njuni različni pot; graditve socializma“.
Zadnjikrat je bil Tito na kratkem obisku v Moskvi leta 1968. Obisk mu je vinil Brežnjev, ki je nato obiskal Beograd.
Opazovalci so mnenja, da bosta Tito m Brežnjev razpravljala med drugim in morda predvsem problem nadaljnjega obstoja komunistične Jugoslavije pc Titovi smrti. Ist; opazovalci tudi menijo, da je Tito kljub svoji ideološki des-viacij; ostal do konca najprej komunist in mu gre šele v drugi vrsti za jugoslovansko državo kot tako in še to v toliko, v kolikor njemu in njegovi komunistični okolici korist; za ohranjevanje oblasti. Zato bo jugoslovanski KP v Moskv; zagotovil sovjetsko podporo v tolikšni meri, da bo prebrodila notranje težave, v katere bo morda zapadla Jugoslavija po njegovi smrti.
to. Vsem še ostaja v spominu dejstvo, da sovjetska vlada n; hotela lanskega oktobra izdati vizuma glavnemu tajniku NATO, ko je hotel potovati v Moskvo,
Priprave na vseevropsko konferenco
PRVI SESTANEK NOVEMBRA V HELSINKI
— Tisti, ki so v pravem razmerju do božjih stvari, so bolj pogumni.
Sv. Tomaž Akvinec, I, II, 45, 3.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
S poroštvom zmage so naši hrabri borci, tisoči mladih slovenskih življeni, padali v jame v Sloveniji. V rodni zemlji ni prostora, da bi jim izkazali čast. A na daljnem kontinentu, v novi domovini tolikih rojakov je prostor, kjer spomenik trajno priča o njihovi žrtvi. Tu raste nov slovenski rod. Mladi grenadir Gašper Hirsctiegger, mendoški rojak, grenadir iz častnega polka argentinske vojske, straži ob spomeniku. Najvišji slovenski ideali se pretakajo iz roda v rod.
KOROŠKA
BESEDE SOŽITJA KARDINALA KOENIGA
Krška, t. j. celovška škofija obhaja ¡etos 900-letnico obstoja. Za uvod v praznovanje tega jubileja je 4. maja obiskal Celovec dunajski nadškof kard. König. V veliki dvorani Doma glasbe je tudi predaval o temi: „Dialog s svetom“. Ob koncu svojega predavanja jo kardinal König spregovoril tudi c povsem koroških razmerah ter zavzel do njih svoje stališče. Opozoril je, d.a živita na Koroškem že nad tisoč let dva naroda v isti veri in v isti Cerkvi.
V tem pogovoru med dvema narodoma nikoli ne more iti za to, kdo ima bolj prav, ali morda celo prestiž, temveč vedno samo za pravičnost. Močni n; le dolžan, da je do šibkega pravičen, marveč mu mora nuditi tudi pomoč, oporo in naklonjenost.
Pravi dialog zahteva, da znamo drug drugega poslušati in imeti dovolj potrpežljivosti in dobre volje po iskanju resnice. Kdor pa bi hotel sodobni razgovor zlorabiti za svoje egoistične cilje, bi si naložil veliko krivdo.
Kardinal König je izrazil posebno zadovoljstvo nad tem, da je bila izde-Jiila koroška sinoda posebno predlogo o sožitju med Nemci in Slovenci na Koroškem. Glede dvojezičnosti dežele pa je kardinal König dejal: „Možno je, da sc tu in tam jezikovno položaj nekoliko spremeni. Ostane pa dejstvo, da je bila Koroška v preteklosti dvojezična in bo ostala dvojezična tudi v bodoče.“
Dr. König je s tem jasno izpovedal, da je treba ustvariti na Koroškem pogoje, ki bodo zagotovili obstanek tamkajšnje slovenske manjšine. Pa ne samo to! Hotel je podčrtati, da je prepričan o bodočnosti koroških Slovencev.
T. Š.
Letošnja sezona v Teatro Colón
Buenosarieško operno gledališče Teatro Colón je v zadnjih dneh aprila odprlo ¡svoja vrata za začetek glasbene sezone, ki bo letos zavoljo popravil v teatru skrajšana in bo trajala le do konca septembra, se pravi, dva meseca manj kot običajno. V tem času pa se bodo v Colonu nepretrgoma vrstile operne in baletne predstave in pa simfonično- koralni in instrumentalni koncerti.
Colón, na katerega so Argentinci upravičeno ponosni zavoljo impozantne stavbe, prelepe dvorane in njene dovršene akustičnosti, je srce vsega glasbenega življenja v deželi. Buenos Aires, ki po pravici velja za enega najvažnejših svetovnih muzikalnih centrov, ima res veliko glasbenih ustanov, ki se profesionalno posvečajo muziki, vendar je nesporno središče vsega glasbenega življenja prav Colón, ki ga zlasti zavoljo opernih predstav resni poznavalci omenjajo v eni sapi z milansko Scalo in newyorškim ¡Metropolitanom. V Colonu nastopajo najpomembnejši svetovni dirigenti, najslovitejši pevci in plesalci in najboljši instrumentalni interpreti. Colonove predstave so na sve-tovn; ravni in njegova publika je muzikalno kompletna in zahtevna, včasih kar razvajena.
Teatro Colón ima 63 let. Gradili so
ga 11 let, stroški za njegovo gradnjo pa so znašali tedaj 5 milijonov pesov. Otvoritvena predstava je bila na državni praznik, 25. maja, 1908 in so izbrali za 'tisto slovesno priliko Verdijevo Ai-do. Veliki hali ob glavnem vhodu je tlakovan z rdečim marmorjem iz Verone, častne stopnice so iz kararskega marmorja, vsi okraski foyetrja pa pozlačeni. S prefinjenim okusom je izdelana „zlata dvorana“ v prvem nadstropju. Rhzkošna in obenem monumentalno harmonična je glavna dvorana. 'Parter je v obliki podkve. Dvorana ima v parterju in v sedmih vrstah balkonov, ki imajo posebna imena, .2478 sedežev in še precej prostora za stojišča. Oder im'a v širino 35.25 metrov, v globino pa 34.50. Najrahejši zvok z odra se brezhibno sliši po vsej dvorani. Znameniti lestenec ima 700 žarnic.
Teater ima v podzemskih prostorih lastne delavnice za vse potrebe uprizoritev s specializiranim osebjem. V zalog; ima 40.000 kostumov, 30.000 parov čevljev in 20.000 lasulj. Pomemben je tudi njegov umetniški arhiv. Vse uprizoritve namreč snamejo na trak in tudi fotografirajo.
Pred nekaj leti so začeli z obnavljanjem poslopja in marsikaj že razširili in prenovili: n. pr. kabine za umetnike, restavracije, sanitarije in delav-
nice. V podzemlju bodo tudi zgradili povsem enako kopijo glavnega odra za vaje, da bo v dvorani lahko več predstav. Oder in vse poslopje bodo tudi opremil; z najmodernejšimi tehničnimi dosežki. Da bi bile v Colonu lahko predstave tudi v vročih poletnih mesecih, nameravajo v dvorano vstaviti klima-tične naprave. Ta namera pa je sprožila veliko nemira in časopisnih polemik. Mnogi strokovnjaki in ljubitelji glasbe izražajo zaskrbljenost, da b; zavoljo tega trpela edinstvena akustičnost teatra. Ko bodo vsa restavracijska dela končana, bo 50-000 kvadratnih metrov zazidane površine. Arhitektonsk; stil in dekoracija dvorane in zunanjosti poslopja bosta seveda verno ohranjena.
2. maja 1969 je bila uradno ustanovljena Komorna opera teatra Colón, ki pa je dejansko začela z delovanjem že v aprilu 1967 in jo sestavljajo domači pevci. Njihovo delo je v ekipi, disciplino in vzklajeno delovanje, pr; katerem posamezni umetniki ne iščejo osebnega razkazovanja, ampak skupno zli-tost, priznavata, kritika in občinstvu. Zavoljo te skupine je Colón eno izmed redkih svetovnih opernih gledališč, ki goj; poleg velike tudi komorno opero.
Komorna opera teatra Colón je doslej pogosto nastopala v Buenos Airesu v poletni in zimski sezoni, gostovala pa je tudi v mestih v notranjost; dežele in tudi že zunaj Argentine. Laskave ocene pri kritiki in zelo ugoden odmev pri
publiki je dosegla lani na medameriškem glasbenem festivalu v Washingtons Za bližnjo prihodnost ima v načrtu gostovanja po južnoameriških deželah in raznih glasbenih središčih Združenih držav. Povabljena je tudi na dunajsk; festival.
Repertoar je eklektičen in precej obsežen. Doslej so naštudirali naslednje opere: Mozart: Namišljena vrtnarica in Kralj — pastir; Cimarosa: Skrivna poroka; Pergolesi: Služkinja — gospodarica, Glasbeni učitelj in Zaljubljeni brat; Rossini: Gospod Bruschino in Svilena lestev; Piccini: Cecchina ali dobra hčerka; Hindemith: Hin und zurück; Donizetti: Rita in Zvonček; Pai-siello: Seviljski brivec; Fioravairi : Trške pevke; Cherubim: II Crescendo: Haydn: Svet meseca. Mozartovo N.u-rrišljeno vrtnarico so posneli tudi na ploščo.
Za preteklo sezono so dodali k dosedanjem repertoarju še tri nove opere: Cimarosa: Italijanka v Londonu, Rossini: Menica za poroko in Britten: Albert Herring- Peli so jih v gledališču Coliseo. Te 3 opere bodo uprizorili letos tudi v Colonu poleg glavnega opernega programa.
Vsakoletni operni program vključuje redno 14 ali 15 opernih predstav. Zavoljo gospodarske krize in omenjenih popravil gledališča je letošnja sezona skrajšana in obsega le 10 del: 9 oper in en balet. Prva predstava je bila posrečena južnoameriški premieri opere
Bomarzo, ki jo je uglasbil argentinski skledatelj Alberto Ginastera po naročju Opera Society iz Washingtona. Njena krstna predstava je bila 1. 1967 Washingtonu in je zbudila precej senzacionalnosti zaradi tematike in zavoljo glasbene obdelave ter mizanscene.
Hrupnost je spremljala tudi njeno ponovitev 1. 1968 v New Yorku in 1.
1969	v Los Angelesu, kjer jo je uprizorila ista skupina iz Washingtona. L.
1970	so Bomarza peli tudi v Nemčiji in Švici. Colón je delo najavil in pripravil v sezoni 1967, dva meseca po wa-shingtonski premieri, nekaj dni pred uprizoritvijo pa ga je buenosaireški župan prepovedal in navajal kot razlog za prepoved, da delo žali javno moralo, ker je prežeto s spolnostjo, nasilstvom in halucinacijami. Kard. Caggiano je prepoved javno pohvalil, mnogi pa so po časopisih prepoved grajali.
Alberto Ginastera je najbolj znan skladatelj Argentine in najbrž obeh Imerik. V Buenos Airesu je pred leti ustanovil in organiziral glasbeno fakulteto katoliške univerze ter bil njen prvi dekan. Že 1. 1952 je Colón uprizoril njegov balet „Estancia“ iz argentinskega podeželskega življenja, 1. 1960 balet „Variaciones concertantes“, v zadnji poletni sezoni pa balet „La Cautiva“.
Njegova prva opera je bila „Don Rodrigo“ na libreto Alejandra Casone. V Colonu so jo peli 1. 1964 in je glavne tenorsko vlogo pel tržaški Slovenec
SVOBODNA SLOVENIJA
V
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 23
BSLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 8. junija 1972
Poslanica Narodnega odbora za Slovenijo
KLASJE IVOVIH DIVI
GOVOR LIC. JANEZA ZORCA NA SPOMINSKI PROSLAVI
Narodni odbor za Slovenijo ob petinpetdesetletniei Majniške deklaracije, ob sedemindvajsetletnici odkar je prvi slovenski parlament oklical slovensko narodno državo kot enakopravno edinico zvezne Jugoslavije in v sedemindvajsetem letu naše politične emigracije ponovno poudarja, da je bil in bo naš skupni cilj vzpostavitev svobodne demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo Komunistične stranke Jugoslavije.
Ko vztrajno spremljamo razvoj in dogodke v Jugoslaviji, odobravamo in podpiramo prizadevanja narodov in republik za pravičnejše medsebojne odnose na temelju popolne enakopravnosti. Obsojamo ravnanje vladajoče stranke, ki z nasiljem in centralizmom taka prizadevanja preprečuje in s tem povzroča pogubne ekstremizme in sovraštvo med narodi.
Temelj mirnega sožitja narodov Jugoslavije bo Dostavljen le tedaj, če bo imela vsaka narodna republika neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usod, na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem področju, razen tistih, katerim bi se zavoljo pravično urejene skupnosti prostovoljno in začasno odrekla.
Slovenski narod je po svobodni odločitvi stopil v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi, ker je smatral to pot za najnaravnejšo in najvarnejšo. Kot suveren narod ima tudi danes ir vedno pravico odločati o vstopu ali izstopu Republike Slovenije v vsako zvezo držav ter prizna to pravico vsem narodom, ki Jugoslavijo sestavljajo.
posla
Slovenski narod se bliža novi zgodovinski prelomnici, ki jo bo preživel le, če bo znal pravočasno zediniti vse svoje sile za obstoj.
Toda kljub kritičnim trenutkom je narod razdvojen, brez vidne iniciative, kakor da pasivno čaka dogodkov.
Vendar vemo, da je narod živ in so vsi njegovi živi deli nujno med seboj povezani po skupni ljubezni do rodu. po krvi in tradiciji, kulturi in klicu bodočnosti! Čas je. da se pokažejo znaki slovenskega življenja povsod, doma in v svetu — kajti predmet naše skupne ljubezni — Slovenija — je v nevarnosti!
Ne državna oblika, ne družbena ureditev nista važnejši od naroda samega, saj sta le sredstvi za lažje sožitje v narodni skupnosti. Kadar gre za ohranitev naroda, mora vse drugo stopiti v ozadje. Žrtvovati je treba osebne ali skupinske interese, če zahteva to narodov obstoj.
So pa vrednote, katerim se odpovedati ne moremo in ne smemo. Ne moremo se odpovedati dolžnosti, ki jo imamo do zgodovinske resnice in ideala človeške svobode. Prepričani smo, da naroda ni mogoče reševati z lažjo in nasiljem; kajti nič stalnega in plemenitega ne more zrasti tam, kjer se trguje z resnico in svobodo.
Da bo mogoče zbrati vse sile slovenstva za odpor proti nevarnostim, ki nas čakajo, in združiti vse, ki verujemo, da smo Slovenci kot narod poklicani k življenju.
HOČEMO,
da se slovenski narod znotraj in zunaj meja Republike Slovenije reši pred duhovnim, političnim, gospodarskim in kulturnim propadom;
da slovenski človek raste v svobodi in politični enakopravnosti z vsemi narodi sveta;
da je Slovenec, kjer koli na svetu, priznan za enakovrednega člana svojega naroda, ne glede na stan, vero ali politično prepričanje, s pravico in dolžnostjo do demokratičnega soodločanja o slovenski usodi; da bo slovenski narod povezan svobodno, v razumevanju in slogi in ne pod silo diktature;
Prepričani pa smo, da je danes v interesu ne le slovenskega, ampak tudi drugih narodov in republik Jugoslavije ter da je za ohranitev miru na tem delu Evropo nujno potrebno, da si ohranijo sožitje v skupnosti.
Šele v svobodi in v duhu pomirjenosti bodo narodi in republike mogli s polno odgovornostjo odločati o obstoju skupnosti ali o ustanovitvi samostojnih narodnih držav.
Obsojamo nasilno razbijanje Jugoslavije, ki postavlja v nevarnost sedanje mednarodno priznane državne meje; prav tako obsojamo pozivanje na intervencijo Sovjetske zveze.
Poudarjamo, da slovenski narod gleda z zaupanjem v napore za oblikovanje in izgradnjo združene Evrope, v kateri hoče imeti naravno in enakopravno mesto. V evropskem okviru vidi tudi nove možnosti za ostvaritev svoje boljše bodočnosti.
Diktatura manjšinske Komunistične stranke v Jugoslaviji, ki brani le svoje interese in se bori predvsem za obstanek na oblasti, razvoj dogodkov v Jugoslaviji, nevarnost za nas neugodnih dogovorov med velesilami, so dejstva, ki nas kot narod neusmiljeno postavljajo pred negotovost in nevarnost tem bolj, ker je Republika Slovenija po zemljepisni legi najbolj izpostavljen del Jugoslavije in se čez njo križajo zanjo nevarni interesi sosedov in velesil.
V	skrbi za bodočnost domovine Narodni odbor za Slovenijo pošilja Slovencem doma, v zamejstvu in v svetu tole
nieo:.
da je matična-domovina Republika Slovenije res skrbna mati trpečih zamejskih bratov v boju za narodni obstanek in da jim daje moralno in materialno oporo brez ozira na njihovo svetovno nazorno gledanje, ne pa da jih ponižuje na stopnjo sredstva za širjenje komunistične ideologije;
da postanejo doba okupacije, odpor proti okupatorju, revolucija in protirevolucija, objektivno prikazan del slovenske zgodovine in ne več le propagandno geslo komunistične partije, in
- da se vrne vsem žrtvam revolucije dolžna čast.
Za dosego teh ciljev zastavljamo vse svoje sile.
V	tej kritični uri kličemo Slovencem v Domovini in v Svetu: Storimo vse, da nas najde čas preizkušnje ču-ječe, da bomo v slogi in medsebojnem razumevanju mogli pokazati svojemu in tujemu rodu, da. smo Slovenci vredni živeti kot svoboden narod in da to od zbora narodov tudi zahtevamo.
Tisti pa, ki dejansko imajo nad slovenskim narodom v domovini neomejeno oblast, katero so si sami vzeli s silo pred več kot četrt stoletja, naj vedo, da jim absolutna oblast nalaga tudi absolutno odgovornost za usodo in ob stoj naroda!
V	imenu padlih, ki so umirali z idejo svobodne domovine v srcu, jih rotimo in opozarjamo: Odgovorni ste za usodo Slovenije pred tisočštiristoletno zgodovino, pred narodom in lastno vestjo.
Če pa zaradi koristi manjšinske komunistične stranke ne morete ali nočete reševati slovenskega naroda, ne bodite ovira večini rojakov v domovini, ki to hočejo!
V	času, ko je znova ogrožena svoboda slovenstva, ne iščemo maščevanja, marveč prosimo za razsvetljenje vseh, ki morejo slovenskemu narodu najti pot v mir, svobodo in rast. Prepričani smo, da zahteva ta pot hitrih in globokih odločitev, storjenih v ljubezni in spoštovanju do Resnice in do Človeka, ki sta osnova in namen vsake družbe in naroda.
V maju 1972.
STARE MILOŠ,
predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, načelnik Slovenske krščanske demokracije - Slovenske ljudske stranke — SKD-SLS
Buenos Aires
Dr. PUŠ LUDVIK, tajnik NO,
podpredsednik SKD-SLS New York
Dr. MAC J US FRANJO, podpredsednik NO član izvršnega odbor SDS Buenos Aires
Inž. BEVC LADISLAV,	Člani NO:
predsednik Slov. dem. stranke — SDS Napa, Californija
SMERSU RUDOLF, član načelstva SKD-SLS Buenos Aires
Dr. DEBELJAK TINE, član načelstva SKD-SLS Buenos Aires
MELAHER JOŽE, glavni tajnik SKD-SLS Cleveland
URANKAR FELIKS, podpredsednik izvršnega odbora SDS Buenos Aires
Stojimo pred žrtvenikom našega naroda; pred oltarjem zvestobe našim bistvenim narodnostnim načelom, ubranosti del, vere in svobode.
Žalni spomin, ki nas obdaja, je proslava svobodi in življenju.
Spominskj dan je proslava, vseh, ki so dali svoja življenja v znak odklonitve idej, katere se niso ujemale z verskim in narodnostnim prepričanjem našega naroda. Je spomin na padlega kmeta na polju, na mater, k; je z molitvijo in pogumom izprosila svetost mučeniške smrti svojega sina; umrlih, ki so bi h prisilno mobilizirani, in tistih, ki sc padli v vrstah partije, ker jih je komunizem zapeljal v bratomorni boj; umi' lih po taboriščih ali kot razseljenci. Spominjamo se izseljenskega vojaka, padlega v Aziji v boju za prevlado ljubezni in človeškega dostojanstva. Molimo za umrlega duhu Resnice, ki živi med nami zapeljan pod pritiskom laž..
V tem trenutku si dvigamo pred oči načrte, ki smo sii jih zastavili, da dovršimo častno dolžnost, katero moramo izpolnit® do tistih, ki so se za ceno življenja uprli krivici, in do svojega naroda., Mučeništvo, ki ga je doletelo, je cena, zaradi katere se del tega naroda razvija v svobodnem svetu.
Pregled izvršenega dela je živi verne, ki smo ga prišli pokladat pred navzočnost Duha. naših mrtvih, v odpoved smernicam, ki jih laž prekletstva rodov nudi, in obračun živim kot mero gotovosti, ki jo nudimo naši skupnosti za njeno svobodno življenje v prihodnjih dneh.	...
Iskreno spreglejmo v težavah, ki smo si jih morda sami nalagali, ker srn > dopuščali, da, je izoblikovanje obrobnih miselnosti prevladalo nad globino dejstev. Ne pozabimo, da bj namen, ki nas druži pred tem spomenikom, moral biti v tem trenutku._vsem skupen: sppm r: na Daritev življenj kot dokaz moč; od -povedi in sprave za dosego uresničenja načel, ki jih velita Resnica in Pravica.
Zbrani smo ob živi - bakli duha, ki nam svetj po poti do večnega Videnja.
Čas ne bo zacelil ran, iz. katerih pijemo svobodo, a ostal je kot priča utrjevanja, ki ga doživljamo v našem razvoju. Ta čas nam prikazuje stanje jasnost; pogledov in globino motrenja, ki ga posvečamo rešitvi vprašanj pri gradnji bodočnosti slovenske skupnosti. Na temeljih častne zgodovine gradimo to bodočnost. Naloga, ki nas obdaja, neizogibno zahteva ohraniti namene v luč; splošnih pojmov z zamislijo enotnega, ubranega delovanja.
Zbrani smo pred spomenikom z dvignjenim čelom in presijanim duhom, da proglasimo svetu širino svojega verske-
ga, narodnostnega, svobodnega prepričanja.
Edini cilj, na katerega lahko opremo smisel našega gibanja in smisel naše svobode, je zgraditev močnih verskih, kulturnih, političnih in ekonomskih opor pri najpomembnejših središčih srečanja interesov .sveta. Edinole taka zamisel bo omogočila dvig Slovenije, s priznanjem pravic, ki jih koD narod imamo, v družbo vseh ostalih svobodnih držav.
Preteklost je s svojimi doživetji snovala obliko prihodnosti, ki jo bo današnja mladina srečala.
Snidenje, ki jo čaka, zahteva tema-Ijite pripravljenosti, kajti njena dejavnost se bo razvijala po duhu, ki mu okolje in splošna vzgoja ne bosta z direktnim poseganjem pomagala. Zato je nujno, da vsak, ki čuje klic svoje vesti, usmeri motrenje osebne notranjosti v poznanje najglobljih nagib ,v svojega duhovnega razpoloženja. Tisto razpoloženje je znak, ki posameznika prej ali slej razlikuje kot pripadnika posebne družbe.
Solidnost in raven bodoče skupnosti zavisi od podlage, ki jo nudijo iskrenost in vrednote globine zg-rajenosti osebe posameznika.
Vodilna misel vsakega gibanja 1 o dt seglo svojo dokončno obliko, če jo bo tako napovedala brezpogojna povezanost novega slovenskega naroda. To povezanost pa bo morala združiti čutenja, ki živijo pod vplivom različnih vzgoj in razmer.
Za trajni napor, ki nas. čaka, je nujno, da smo si edini po duhu. Iz tradicije, ki napaja duha s. snovjo slovep-stva, bomo dobivali moč, pogum,. bistveni nagib, ki nas bo ohranil zavedne svojemu narodu. Tradicija je trdnjava ohranjevanja narodnosti, ki jo moramo gojiti kot prvo dolžnost.
Današnja mladina se mora zavedat1’, da je hči preteklega viharj'a in zarja bodočnosti, zato se v globini njenega srca združujeta blagoslov svobode in grom bojevitega duha-
V spominu na preteklost poklanjamo izraz priznanja njim, ki so žrtvovali svojo mladost, da bi ostala živa zamisel svobode in beseda krščanstva za domovino. 'Na ustih današnje mladine, ki se razlega po vsem svetu, leži beseda, k.i je bila tedaj cvetoči mladini s smrtjo zatrta.
Ob glasu usode se je zgrudil Abel. Pustil je svobodo duhu, dh bi on pričal o Kajnovi krivici. S prstjo je brat bratu zasul usta, da bi mu glas ne očital zmot», zasul pa ni duha, ki čuva nad časom in prerokuje zmagoslavno vsta-jenie rodov, kot zakopana zrna klasje novih dn-i.
La estrategia de Fidel Castro
Los recientes viajes del dictador cubano Fidel Castro por países de Africa y especialmente la decisión de visitar también el Este europeo y la Unión Soviética, muestran su doble estategia.
Indudablemente Castro trata de presentarse como líder revolucionario, lo que motivó sus escalas en Guinea y Argel. Pero en Europa del Este, especialmente en la Unión Soviética, cualesquiera que sean los honores a que aspire, su viaje debe estar motivado por causas más realistas.
No obstante sus veleidades de independencia y su resistencia a las tesis de Moscú sobre la lucha armada, Castro tuvo desde hace años que inclinarse ante la Unión Soviética, puesto que sin ésta la economía cubana, quebrantada por trece años de castrismo, no hubiera podido sobrevivir. Lo mismo sucede hoy día y una vez más el revolucionario cubano va a implorar ayuda, ya que una vez más le economía de su país continua en mal estado.
Cuando el primero de mayo Fidel Castro pronunció su tradicional discurso, al mismo tiempa que exhibía, como siempre, su optimismo respecto al futuro, reconoció que el punto negro de la economía cubana era el azúcar, cuya producción no cesa de bajar, no obstante destinar nuevos terrenos para el cultivo de la caña.
Según Castro esa baja es consecuencia de dos años consecutivos de sequía. Es la misma disculpa repetida desde hace trece años. Sin embargo Castro precisó que si los efectos no fueron más catastróficos, fue “gracias a la comprensión y la ayuda de los países socialistas”.
,JhY
MAUSER OTMAR, član načelstva SKD-SLS Toronto
SEKOLEC FRANJO, podpredsednik SKD-SLS London
Dr. URBANC PETER, tajnik izvršnega odbora SDS Toronto
Es esta “comprensión” lo que trata de despertar y esta “colaboración” lo que va a solicitar Castro a la Unión Soyiética. Todo para que la Cuba “socialista” pueda ir sobreviviendo.