tASlLO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ms^sBB^mmsmm^m^aBssmmtBBoaBssssa mzm&m mmm&msmtm!. fEBRUAR 1984, ŠTEVILKA 2, LETO XVIII ■p« jVffc 5S3^^B$SfB?^4B3F83&888*3^2; ^!53aB«gaBggsi;^^^j^^^,z»sgt!agj^attr sindikata v sozdu IMP je na konstitutivni seji /r'*Rrvs„, •' ian«aija sprejel poročilo o delu v preteklih dveh letih, l^dnik ”e*a za naslednje obdobje in imenoval novo vodstvo. Za pre-1 Tiir. v.Ka so ponovno imenovali Ivana Šuligoja iz delovne organiza-°’ *a njegovega namestnika pa Dušana Mestinška iz Emonda. je A Ko bralne P°f°čal o delu sindi-pWik lv 09rdinacij.e, je predsednic dn Šuligoj rekel med dru- kot ^taviij 8iavno nalogo smo si Dri ’ Qa bo ža- bo sindikat sodeloval s°žda fan*zacijskem utrjevanju ?,ejse at- sPrernljal najpomemb- !ska gj(^ie v sozdu. Gospodar- iš' Sčui^3 smo °b periodičnih 0pr;d redno obravnavali in ki5kata v1 •Ne!!abo F !°zdi zapisali, da bodo vsi L^ikata^f^ Konkretne naloge ab lOl “fj- . °kumJ5v.’. saj smo v planskih N“>vS»,°,riadiah- K !i*ŽVai?nfem° Pa biti zadovoljni ■i' sKih ciijjem srpdnjeročnih plan- - Zrlr„v -"F1 MU, ua DOOO VSI 5trie na] 2evah denar za priori-yyai ob t°®e’ Kar pa se ne izvaja. v^adnir. " “pvuuiim samo n k"°^8aLaČUnal"ifKfg spomnim samo na n' ^btetnl' srT‘° j° uvrstili med pron naloge. Tudi z iz vaj a-lfc8aPomlnaama investicij skup- IB: a ne moremo biti za- si ^alu^j -e,?e danes, ko bomo f doLZacel'Pripravljati plan 3lidog0njeročnoente' .za nasledni /Ni za ka naslednje obdobje, nismo :re so tiste skupne ali den’ Za Katere bodo zdru-n ^av tl r vsi tozdi. Pri z!13-0 JC bil° nareJe-js|lf Htev zdruzevanju dela in 'r|kot eno najpo- l:ftvanialnb?i8-opredelilPn' 'S.°zda H„1>° JSO organizirajo. Knn UtV dela in specia-) bVr aa ref ec lanskega leta so 1,>5tt,einbsarendumih Predlogi ■ o zdr,l?.U;pravne8a spo- .oprai' posameznih 'ai,«tkrSPremcmh Izipovih tozdih' ' aembe niso bile S| n ' so bile sprejelo t df*odkov ih 'k,.V Področje je sistem dosled- nejše uveljavljanje delitve po delu. Šuligoj je rekel, da že dolgo ugotavljamo pomanjkljivosti našega sistema osebnih dohodkov, da pa v sozdu nismo dosegli premikov. Vendar krivda ni le na naši strani, saj so republiški sindikati v veliki zamudi pri pripravi panožnih samoupravnih sporazumov. Po mnogih letih je pripravljen predlog branžnega sporazuma, vendar bo verjetno potrebnega še nekaj časa, da bo sprejet. Tudi v sozdu je bila lani ustanovljena komisija, ki naj bi pripravila enotno metodologijo, saj so se pri osebnih dohodkih zadnje dve leti pojavile ogromne razlike, ki niso bile pogojene le z rezultati boljšega dela. Koordinacijski odbor je sodeloval s komisijo za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskem svetu sozda in obravnaval še nekatera druga vprašanja, med katerimi so posebej pomembne naloge sindikata pri izvajanju dolgoročnega stabilizacijskega programa. Od kulturne dejavnosti je Šuligoj omenil redno sodelovanje na kulturnih srečanjih gradbenih delavcev Slovenije (v letu 1982 ga je organizirala naša delovna organizacija Izip) in številne nastope pevskega zbora. Ko je govoril o obveščanju, je menil, da je sindikat premalo naredil za predstavitev delovanja sindikalnih organizacij v IMP — Glasniku. Sindikalna koordinacija je imela v svojem programu tudi obravnavo problematike delavcev na deloviščih v tujini. Lani smo v IMP sprejemali novi Samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delovišča v tujino, kar je sindikat obravnaval z vso politično in moralno odgovornostjo. Rezultat je, da so Sporazum sprejeli vsi naši tozdi, ki so vključeni v; dela na tujem. Posebej pa je Šuligoj opozoril, da se predstavniki nekaterih sindikalnih konferenc zelo redko udeležujejo sej koordinacijskega odbora. Rekel je, da bi se moral vsak delegat vprašati, kako izpolnjuje to svojo dolžnost, sindikalne konference pa naj tudi preverjajo delo svojih delegatov v koordinacijskem odboru in tiste, ki niso aktivni, zamenjajo. Dušan Mestinšek je povedal, da so v Emondu analizirali, zakaj so delavci v tozdih Elektromon-taža, Ten-Energetika in Ten-Telekomunikacije na referendumih zavrnili posamezne samoupravne akte. Pri tem so ugotovili, da imajo delavci nekatera vprašanja, na katera želijo pisne odgovore. Pomočnik generalnega direktorja Aleš Čerin je obljubil,' da bodo odgovore dobili. Predlagano je, naj bi ti tozdi referendume ponovili obenem z volitvami v organe upravljanja, prej pa seveda organizirali poglobljeno razpravo na delavskih svetih, družbenopolitičnih organizacijah in sindikalnih skupinah, kjer bo treba jasno razložiti, kaj je vsebina predlaganih sprememb. »Kajti, če so delavci v vseh sredinah, tudi" v tistih z velikimi objektivnimi težavami, spremembe sprejeli z veliko večino, potem ni druge razlage, kot da delavcem v navedenih tozdih predlogi niso bili ustrezno pre-zentirani,« je menil Aleš Čerin. Kot je povedal Uroš Korže, je komisija za planiranje ugotovila, da nekateri tozdi niso dali soglasja k predlogom planov tozdov in delovnih skupnosti skupnega pomena. Podrobnosti ni povedal, rekel je le, da soglasja k planu sozdove delovne skupnosti niso dale delovne organizacije Promont, Emond in Livar ter tozd Projektiva Maribor. Tretji sklep delavskega sveta o planih pa se glasi, da morajo biti do konca marca pripravljeni rebalansi planov za vse tozde in delovne skupnosti skupnega pomena, v katerih morajo biti predvideni vsi možni ukrepi za varčevanje. LOJZE JAVORNIK Nič več odloga Komisija je zato predlagala, naj delavski svet sprejme sklep o prispevku tistih tozdov, ki niso dali soglasja. Kot rečeno, bodo morali ti tozdi plačevati akontacijo, ki so za 25 odstotkov višje od lanskih fakturiranih akontacij- LOJZE JAVORNIK O tem problemu je razpravljal Livarjev delegat. Povedal je pripombe, ki jih imajo v Livarju na Marketingov plan, rekel pa je tudi, da se jim zdi za začasni pri-speyek tozdom in delovnim skupnostim edino ustrezna pla- Sozdov delavski svet je 7. februarja sprejel sklep, da se od februarja spet tekoče izplačuje devizni del osebnih dohodkov delavcem na deloviščih v tujini. Kot smo pisali, je bilo izplačevanje deviznega dela osebnih dohodkov začasno ustavljeno lansko jesen, ker so projekti v Iraku prišli v težak finančni položaj. Medtem je bil na državni ravni z investitorjem sklenjen dogovor o plačevanju del v Iraku, investitor je tudi že nakazal plačilo, ki ga je bil dolžan za lansko leto in zato je zdaj spet možno tekoče izplačevati tudi devizni del osebnih dohodkov. Program sindikata v letu 1984 Za leto 1984 je koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP sprejel naslednji delovni program: 1. Organiziranost 1.1) Sodelovanje pri oblikovanju predlogov za dopolnitev samoupravne organiziranosti sozda IMP in spremljanje uresničevanja teh predlogov (razmejitev poslovnih in samoupravnih funkcij med tozdi, delovnimi organizacijami in sozdom). 1.2) Spodbujanje združevanja dela in sredstev med temeljnimi in delovnimi organizacijami. 1.3) Spodbujati hitrejše uveljavljanje tozdov in služb skupnega pomena (Marketing, projektiva, usmerjevalni razvoj). 1.4) Analiza uresničevanja zakona o svobodni menjavi dela z vidika dohodkovnih odnosov med tozdi, delovnimi organizacijami in sozdom. 2. Gospodarjenje in ekonomski odnosi 2.1) Spremljanje in sodelovanje pri izvajanju srednjeročnih planskih ciljev sozda. 2.2) Poglobljena in temeljita obravnava analiz poslovanja in zaključnih računov. 2.3) Sodelovanje s tozdi z nizko rentabilnostjo in tistimi, ki izkazujejo izgubo. 2.4) Izvajanje izvoznih ciljev sozda. 3. Uresničevanje sistema delitve po delu 3.1) Sedanje razmere pri delitvi osebnih dohodkov terjajo temeljit pristop k izdelavi enotne metodologije na sozdovi ravni. 3.2) Vztrajati, da bo proizvodno delo ustrezno nagrajeno. 3.3) Obravnava vseh dokumentov, ki opredeljujejo pridobivanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov. 4. Dolgoročna gospodarska stabilizacija 4.1) Izvajanje nalog in usmeritev republiškega sindikata pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. 5. Izobraževanje 5.1) Povečevati interes delavcev v neposredni proizvodnji za izobraževanje ob delu in iz dela. 6. Socialna varnost 6.1 Spremljanje socialne varnosti zaposlenih, obravnava pobud in predlogov sindikalnih konferenc za poenotenje politike o bistvenih skupnih vprašanjih socialne varnosti. 7. Obveščanje 7.1) Sodelovanje pri krepitvi obveščanja na nivoju sozda. 7.2) Poseben poudarek dati čim boljšemu obveščanju naših delavcev, zaposlenih v tujini. 8. Kulturna dejavnost 8.1) Udeležba na kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije in krepitev kulturne dejavnosti v tozdih in delovnih organizacijah. 9. Raziskovalna dejavnost 9.1) Spodbujanje inventivne dejavnosti, krepitev samoupravnih odnosov v njej ter tesnejše povezovanje razvojne dejavnosti. 10. Šport in rekreacija 10.1) Organizacija zimskih in letnih iger delavcev sozda IMP. 11. Sodelovanje sindikata z organi upravljanja, DPO in društvi 11.1) KOS bo pri svojem delu sodeloval s sozdovimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. 11.2) Tesnejše sodelovanje bomo navezali s koordinacijskim odborom ZSMS in dali pobude za aktivizacijo delovanja mladine. 11.3) KOS bo sodeloval tudi s Pevskim in Planinskim društvom IMP in jima pri njihovi aktivnosti pomagal v okviru razpoložljivih možnosti. 12. Delavci na deloviščih v tujini 12.1) Zagotoviti trajnejše sodelovanje z delavci na deloviščih v tujini. ■ _________________: ____________________________ t Z volilne seje koordinacijskega odbora sindikata Najpomembnejše naloge sozda v letošnjem letu Generalni direktor sozda Franc Kumše je na volilni seji sindikalne koordinacije spregovoril o trenutnih razmerah, v katerih posluje IMF, in o najpomembnejših nalogah v letu 1984. Jugoslavija je v nekaj letih močno omejila investicijske naložbe, IMF pa je z okrog 85 odstotki svojega dela vezan ravno nanje. Temu so se pridružile težave v Iraku, kjer investitor v letu 1983 ni plačeval svojih obveznosti. Nazadnje je bil na državni ravni sklenjen dogovor in od novembra do januarja smo prejeli 20 odstotkov plačila v dolarjih in 12 .odstotkov v iraških dinarjih, ostalo pa se odloži za dve leti. Za letos so dogovorjeni nekoliko boljši plačilni pogoji — iraški investitor bo sproti plačeval 35 odstotkov v dolarjih in 12 odstotkov v iraških dinarjih. V Alžiriji delo dobro napreduje: v prvi tovarni čevljev se bo začela kmalu poskusna proizvodnja, druga bo končana čez 2 do 3 mesece, začeli pa smo graditi še tretjo. Nosilec teh del je Rudis. To pa je trenutno tudi vse, kar delamo v tujini. Zunaj imamo sicer še celo vrsto ponudb, nimamo pa denarja, da bi lahko ponudili kreditiranje, zato se povezujemo z inženirskimi firmami in drugimi izvajalci. Nato je Kumše opozoril na najpomembnejše naloge v letu 1984: • Opredeliti programske zasnove naših delovnih in temeljnih organizacij, da bi rešili probleme prekrivanja programov. To bo naloga službe za usmerjevalni razvoj, ki smo jo uspo- sobili na nivoju sozda. Prostori za to službo so zdaj urejeni, v prvem polletju se bo okrepila tudi z manjkajočimi kadri, ki bodo lahko takoj zavihali programa, saj so programi dela že pripravljeni, je dejal Kumše. • Prvorazredna naloga je tudi prodaja tako izdelkov kot storitev. V letošnjem letu je treba utrditi funkcijo Marketinga in sicer predvsem pri blagovnem izvozu, pa tudi pri nabavi strateških materialov in drugih dejavnosti. Okrepiti pa bo treba tudi ponudbeni oddelek v Inženiringu tako za ponudbe v Jugoslaviji kot za ponudbe v tujini. • Kot tretjo ključno nalogo je Kumše omenil nadaljnjo izgradnjo računalniškega sistema. Prva faza je končana, do sredine 1985 bomo zaključili tudi drugo, če se bo denar normalno združeval. Kumše je nato omenil še vprašanje osebnih dohodkov in svobodne menjave dela. Rekel je, da bo sistem osebnih dohodkov moral doživeti spremembe in preprečiti pretirano povečevanje osebnih dohodkov. Pri svobodni menjavi dela pa je opozoril, da bi morale prodajne službe dobiti prispevek glede na pridobljene posle. Mi pa tega ne upoštevamo in se zgodi, da prodajni referenci plana pogodb ne izpolnjujejo, osebne dohodke pa imajo za 20,30 in celo več odstotkov višje kot delavci v tozdih, ki jih tepejo posledice pomanjkanja dela. L.J. Panonija Tudi poslovno sodelovanje z Rabo Na podlagi 16., 24. in 32. člena statuta SOZD IMP ter 92. in 100. čleif samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko IMP je delavs svet SOZD IMP na svoji 14. redni seji, dne 7. februarja 1984 sprejel "a slednji Sklep o razpisu volitev 24. januarja so predstavniki tov ne Rabe obiskali našo de-lov„u o,. m izučijo IMP-Panoni-ja. Obiskali so nas: generalni direktor za proizvodnjo kmetijskih strojev, tovariš Laszlo Horvat in direktor tovarne kos v Szentgo-hardu, tovariš Lajos Toth. Goste sta pozdravila direktor Panonije Emil Zel ko in predsednik osnovne organizacije sindikata Ladislav Abraham. Pogovarjali so se predvsem o možnosti poslovnega sodelovanja. Madžari so zainteresirani predvsem za naše motorne na-hrbtne škropilnice in kosilnice za zelenice. Panonija pa se zanima predvsem za kovane proizvode, ki jih proizvaja tovarna v Szent-gohardu. Dogovorili so se, da bo začeto poslovno sodelovanje steklo v maloobmejni blagovni izmenjavi. Tako bo Panonija navezala poslovne stike poleg Nemčije, Italije, Poljske in Češkoslovaške zdaj še s sosednjo Madžarsko. frku Delavski svet SOZD IMP razpisuje volitve delegatov v: 1. Delavski svet SOZD IMP, 2. svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP, 3. zbor Interne banke IMP, 4. odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP. S tem sklepom daje delavski svet SOZD IMP pobudo delavskim sveto" vseh TOZD, delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi S02 IMP, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja in druge organ6. Volitve bodo v celotni SOZD IMP v času med 12. in 17. marcem I98“f V okviru postavljenega termina delavski svet (oz. zbor delavcev — »J, V UI\ v [I Ll luvijv/iivgu ici iiiiiiu uciu »nrvi n vvi \ VVZ., Z.UVV1 uviu • vv • . ni formiran delavski svet) vsake TOZD delovne skupnosti in organizacij določi dan volitev. Volilna opravila se opravljajo na način in v rokih kot je razvidno iz P0-sebne razpredelnice, ki je sestavni del tega sklepa. III. Izhajajoč iz I. točke tega sklepa delavci IMP volimo delegate neporedn0 in tajno in sicer: 1. 42 delegatov in njihovih namestnikov v delavski svet SOZD in — vsaka enovita DO, TOZD in delovna skupnost po enega delegat"1 enega namestnika; 2. 11 delegatov v svet samoupravne delavske kontrole SOZD in ' — delavci vsake delovne organizacije (skupno vse TOZD in delov skupnost DO) po enega delegata; — delavci vsake enovite delovne organizacije po enega delegata; . — delavci delovne skupnosti SOZD enega delegata; . 3. 33 delegatov in njihovih namestnikov v zbor Interne banke lM» to: ■ — vsaka članica (TOZD in EDO) po enega delegata in enega nameS nika. 4. 10 delegatov v odbor samoupravne delavske kontrole Interne bank6 bQ K gred Prid Elel feitj .St zah 'istn N $teri 'obe PtOs lrge sPec N N; ‘Udi 'ban glav »ad; skih °dd( ruj! IMP in to: — delavci vsake delovne organizacije (vendar brez delovne skupn°>l' DO) po enega delegata. ,■ Delavski svet opozarja organizacije sindikata, da za delegate ne kandi rajo delavcev, ki so bili že dvakrat zapored izvoljeni v isti organ. Prav karn e‘až, Kako bomo uresničevali Dogovor o usmerjanju politike osebnih dohodkov? Uskladiti prejemke iz skupne porabe Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 je prinesel v usmerjanje politike osebnih dohodkov precej novosti v primerjavi s sistemom, ki je veljal minula leta. Komisija za družbenoekonomske odnose in planiranje je o tem dogovoru in posledicah, ki jih iina za nas, razpravljala kar na dveh sejah, predsednik te komisije Bojan Šefman pa je takole povzel njihove ugotovitve: 1. Regresi za letni dopust neto: Povpr. neto mes. OD 1983 — do 13.000 din — do 13.000— 17.000 din — nad 17.000 din Zaposleni din 7.600 6.800 5.900 Otroci din 1.690 1.200 850 IV. kitu' Ns :g Jdd« 0Oq Pete u/ dčiij Najprej: Dogovor je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 42, z datumom 31. 12. 1983. Prva značilnost je, da dogovor mase osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo ne omejuje več s točno določenimi indeksi glede na različne kazalce. Namesto tega je postavljena zahteva, da morajo tozdi pri politiki osebnih dohodkov skrbeti, da bodo vsaj ohranili doseženo reprodukcijsko stopnjo oziroma delež akumulacije v dohodku. Pri primerjanju se gleda tudi višino osebnih dohodkov v devetih mesecih leta 1983 v primerjavi s panogo ter akumulativnost, prav tako v primeri s panogo v preteklih treh letih. hodki. Torej: Če bodo nekje želeli bolj povečati izplačila in sklade skupne porabe, jih bodo lahko, morali pa bodo omejiti osebne dohodke. 2. Jubilejne nagrade neto: — 10 let 12.500 din — 20 let 18.800 din — 30 let 25.100 din V prehodni določbi piše, da morajo biti plani tozdov in delovnih skupnosti usklajeni s tem dogovorom najkasneje do konca februarja, za ta čas pa delavski sveti določijo, po kakšni Osnovi bodo izplačali januarske in februarske osebne dohodke (ali glede na povprečne decembrske osebne dohodke ali glede na celoletno povprečje). 3. Nagrade ob upokojitvi neto: — do 10 let v IMP — nad 10 let v IMP 4. Regres za prehrano: 33.800 din 50.700 din 1.760 din Pri višini regresa za prehrano med delom zdaj dogpvor ne dela več razlike med režijskimi in proizvodnimi delavci (lani je pi- salo, da lahko režijec dobi za malico največ 900 dinarjev mesečno). Še vedno pa je razlika v tem, da gredo lahko izplačila za malice proizvodnih delavcev iz materialnih stroškov, za režijce pa samo iz sklada skupne porabe. Kot vidimo, je zdaj predlagana višina regresa za malice 1.760 dinarjev mesečno, kolikor stane mesečna malica v centralni kuhinji na Vojkovi. Z dosedanjih 900 dinarjev je to kar precejšen skok, ki se bo poznal na skladih skupne porabe v delovnih skupnostih. L. J. Volilni postopek izvede volilna komisija v sestavi: 1. Stane Mauri predsednik 2. Martin Kosmina, tajnik 3. Marko Drobež, član Volilna komisija: — skrbi za zakonitost in pravočasnost izvedbe volitev — usklajuje postopek'volitev delegatov v organe upravljanja in L.1 organe SOZD in Interne banke IMP, ' T ' — ugotavlja in razglaša volilne rezultate, . . iu — poroča delavskemu svetu SOZD in zboru Interne banke IMP vlZ' volitev. Volilne imenike za vsako TOZD, delovno skupnost in enovito dele'F organizacijo pripravi služba za elektronsko obdelavo podatkov v del skupnosti SOZD v dveh izvodih, najkasneje do 25. 2. 1984 Komisija za sestavo volilnega imenika v EDO, TOZD in delovnih sk nostih preverijo in event. dopolnijo volilne imenike, preden jih ob|"VI . V, [N k| g; črad Ns .°n Ječir H fcnt- 'ntei Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči od dneva -Pr ko[Q jetja tega sklepa. VII. (hlii Sl Ta sklep se objavi v IMP Glasniku oz. na oglasni deski v vsaki E*?^ ''čes PRs TOZD in delovni skupnosti. j Pismeni odpravek tega sklepa se vroči predsedniku Koordinacij5*6J, odbora sindikata SOZD IMP, predsedniku, tajniku in članu volilne k0" sije ter vodji službe za elektronsko obdelavo podatkov. Predse*^ "Utr S v delavskega sveta SOZD,,jll(,j|t^ LUCIJAN L1PU: Druga značilnost je, da dogovor ne precizira kazalcev, ki uravnavajo politiko delitve osebnih dohodkov, pač pa zahteva od vsake delovne organizacije, naj s planom določi, po katerih merilih bo uravnavala politiko osebnih dohodkov, kako bo spremljala njeno uresničevanje in katero osnovo bo vzela za primerjavo (panogo ali nivo sozda ali delovne organizacije). Izrecno je določeno, da se lahko razporejanje dohodka usklajuje na ravni delovne ali sestavljene organizacije, vendar s pogojem, da je to opredeljeno v samoupravnih aktih. V sozdovih samoupravnih aktih zaenkrat še nimamo osnove za takšno usklajevanje osebnih dohodkov in tudi večina naših delovnih organizacij nima ustreznih določb v svojih samoupravnih aktih — razen Livarja, pripravljajo pa jih tudi v delovni organizaciji Iko. Kaj pomeni dogovor za IMP? Razprava na komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose je pokazala, da bodo imeli nekateri tozdi težave pri uskladitvi z njegovimi določili. To so tozdi, ki so imeli že prej nadpoprečno visoke osebne dohodke. Velika večina pa jih pri usklajevanju ne pričakuje nobenih težav. Nekateri bodo uporabili določilo 7. člena, ki govori o razporejanju sredstev v delovnih tozdih in skupnostih skupnega pomena na podlagi dejanske povezanosti in rasti osebnih dohodkov v tozdih, za katere opravljajo storitve. Tozdom, ki so bili ustanovljeni lani ali letos, ali če so uvedli dodatne izmene, dopušča dogovor, da samostojno v okviru zahtevanih povprečij določijo raven osebnih dohodkov. Fakturirana realizacija — december 1983 Toda če osebnih dohodkov glede na dogovor ne bomo usklajevali v sozdu, to ne pomeni, da ne bomo imeli skupnih smernic politike osebnih dohodkov. Najdemo jih v planu za leto 1984, kjer je odločeno, kakšen naj bi bil razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo relativnega razmerja —1 in sicer od 11.000 do 13.000 dinarjev bruto. Četrta značilnost dogovora je, da ne omejuje več nekaterih izplačil iz sklada skupne porabe (regresi, dotacija za sindikat, topla malica). Pojem omejeni del skupne p be je torej izginil iz dogovor V primerjavah se upoštev:1 ves sklad skupne porab" v ljučno s stanovanjskimi sred:" i skupaj z osebnimi do- Komisija pa je posebej opozorila na izplačila iz sklada skupne porabe. Zaradi omejitev v preteklih letih je postal ta sklad v večini tozdov zelo pičel, če pa bi zdaj izplačila nenadoma povečali, bi s tem vplivali na razporejanje čistega dohodka ob zaključnih računih za leto 1983 (takrat bo treba rezervirati denar za izplačila in sklada skupne porabe). In nadalje bodo višja izplačila iz sklada skupne porabe terjala znižanje osebnih dohodkov v letu 1984. Komisija bo predlagala, naj o tem razpravlja koordinacijski odbor sindikata v sozdu in da smernice za določitev posameznih izplačil iz sklada skupne porabe V sozdovi plansko-analitski službi so tudi pripravili predlog, kakšne naj bi bile višine posameznih prejemkov iz sklada skupne do rabe. Realiz. TOZD Plan (v 10;din) Izvršitev Indeks izvr 1983 december december 12 mes.1983 12 mes. 1982 let.pl. pl.za dec. 1 2 3 4 5 6 ' 7 1. OV 870.070 75.348 115.662.687 1.047.657.287 844.809.580 120 154 2. KM 447.334 38.739 39.269.851 397.337.135 418.698.441 89 101 3. MK 484.534 '41.961 27.191.400 526.203.375 414.802.338 109, 65 - SD 6.313 590 ~ 26 7.136.317 5.204.488 105 • PROMONT 1.808.751 156.638 182.098.026 1.978.334.114 1.684.364.732 109, 116 . . 4. MM 928.000 90.000 126.707.774 854.820.739 832.679.178 92 141 5. IB 34.640 - 2.240 5.158.260 34.933.902 21.165.473 100, - 230 6. PROJ 52.500 4.500 6.290.536 49.515.502 42.056.718 94 140 7. BLISK 329.000 31.800 23.653.402 349.196.417 283.613.278 106 74 8. EKO 449.050 38.951 49.663.328 448.595.161 387.824.779 100 128 PMI 1.793.190 167.490 211.473.300 1.737.061.721 1.567.339.431 97 126 9. EM 577.300 50.000 55.044.966 878.201.595 874.613.838 152 110 - brez bi.izv 520.000 45.020 50.588.653 620.402.846 684.899.528 119 112 10.DVIG 325.000 30.750 35.133.552 268.118.843 216.139.049 83 114 11. TEN-E 562.000 48.690 60.300.795 551.170.396 443.442.000 98 124 12. TEN-T 390.000 33.780 43.679.662 472.956.068 277.656.751 121 129 13. ISO 280.000 241240 33.544.609 337.720.834 218.422.333 121 138 - CK 41.980 3.640 5.261.654 53.371.097 30.568.524 127 145 EMOND 2.176.280 ' 191.100 232.965.238 2.561.538.833 2.060.342.495 118 122 KLIMAT 480.000 '58.000 63.229.938 495.500.353 349.170.798 103 109 TIO 610.000 55'. 700 101.534.277 607.410.080 373.376.179 100 179 PANONIJA 1.309.544 94.104 89.125.300 1.211.961.925 872.154.864 93 95 14. TRATA-A 450.000 21.653 65.015.341 520.812.573 322.717.112 T15 ’ 300 15. TRATA-Č 318.000 25.440 73.686.671 403.546.943 291.964.979 127 290 16. ITAK 235.200 14.112 16.486.664 248.432.067 218.646.536 106 117 17. SKIP 433.900 30.373 33.935.381 461.060.978 398.024.065 106 112 18. IPKO 370.000 14.100 16.839.299 456.459.184 196.615.508 123 119 IKO 1.807.100 105.678 205.963.356 2.090.311.745 1.427.968.200 116' 195 19. LSNL 865.284 75.544 68.521.731 859.523.226 629.863.797 99 91 20. TA 364.610 28.620 34.404.564 367.753.744 253.586.808 101 120 21. VIPO ' 116.340 8.392 13.602.959 132.445.471 86.488.102 114 162 22. LBK 205.080 18.660 27.452,320 227.473.941 138.105.084 110 147 LIVAR 1.551.000 131.216 143.981.574 1.587.196.382 1.108.043.791 102 110 23. IP 613.050 54.550 . 67.000.000 676.475.652 522.459.037 110 123 24. MP 387.000 36.390 65.039.202 469.448.816 376.411.334 121 179 ' KLIMA 1.000.050 90.940 132.039.202 1.145.924.468 898.870.371 115 145 25. INŽ 183.886 15.986 917.709 91.396.314 212.579.007 50 ■ 6 26. MARK 112.703 9.8C9 3.820.081 95.516.778 0 85 39 27. PB 136.378 13.913 9.101.931 126.541.749 115.803.807 93 65 28. ZAST-TM 225.000 19.500 21.367.622 246.042.038 245.578.285 109 i 110 29. ALCH 180.800 26.300 25.891.820 205.803.267 154.431.458 114 98 30. IC 26.325 2.272 + 2.011.739 23.334.738 21.527.876 89 89 IZIP 865.098 87.780 63.110.902 788.634.884 71t9.920.433 91 72 - PD 20.770 , 530 121.846 21.183.783 15.589.595 102 23 IMP 13.422.097 1.140.176 1.425.642.959 14.225.056.288 11.107.640.88' 106 S ... '125 12< 95 127 137 10-7 103 165 118 123 H6 lil 100 91 124 12< 170 155 175 124 142 163 139 163 138 H6 232 146 136 145 153 165 143 ."HI N kot, V- Mur *eio Nik e K' kar) k s ‘acij °Pre Nc PlStg to dobi Nk del0 ■ 'gl l{ubl Ni P°tr« K S ;adQ N 129 128 127 109 100 l33o 108 l°l 136 .M« K S n =>io K S h K % S Ki N, Not ^tyekti,ki jih gradimo: Kirurški oddelek murskosoboške bolnišnice Monterji iz štirih tozdov sodelujejo Kirurški 8Nd"'• ' °(i(*e*e*£ murskosoboške bolnišnice je objekt, kjer pri pfj^ji'uslaladj sodeluje res lepo število IMP-jevih tozdov: Posel so Eleltt * ^u^uirski biroji Maribor, dela izvajajo Montaža Maribor, lian ,r.okov>nar, Blisk in Klima montaža, projekte pa je naredil Ijub-*' Projektivni biro. žah 3V*>a Js vel'ka, v sedmih eta-tjs. Irtla 16.000 kv. metrov ko-sj-j Površine. V spodnji, teren-,’^i bodo oddelek centralne. robe 1Zac*je’ fizioterapije, garde-Ptn 'n tehnično oskrbovalni Uros °ri- V pritlični etaži bodo tper^v' oddelek, rentgen in sna la;lstične ambulante (oče-lošk'USesna’ urološka, travmato-tiidi3 ln dru8e)- v pritličju bosta operacijski dvorani za g|av'Se Posege, medtem ko bo tadst' °P.eracijski blok v prvem sitih j°Piu’ kjer bo šest operacij-°dde,^oran, zraven njih pa Še dfh.,'ek za intenzivno nego in v^^Ptemljajoči prostori. Sledi b0 sfna tehnična etaža, v kateri Prav r°jnica klimatizacijskih na-stl lta,„ln bolnišnična centralna le- (to je okrog 50 ton kanalov, da o drugi opremi niti ne govorimo). Elektroinstalacij ne izvaja IMP, pač pa Elektro Maribor — enota Ljutomer, gradbena dela pa izvaja SCT. Da ne bi bilo problemov ali sporov, so izvajalci podpisali samoupravni sporazum, v katerem so določili, kako si bodo delo razdelili in kako sodelovali pri izvedbi. Kot rečeno, je koordinacijo prevzela Montaža Maribor in sicer je koordinator inž. Marjan Križap, ki o delitvi dela pravi takole (govorila sva predvsem o delitvi dela med Klimo montažo in Montažo Maribor, saj je to najbolj zanimiv del): »Skušali smo Montaži Maribor in Klimi Montaži dodeliti lartlfl »J ‘ “ vvm.aiiia IV- UM lil 1X111111 Mumazi uoueiiu etaže- v 3t0 sle£hj° tri posteljne vsaki po 50 odstotkov dela. Toda - • V drugem in tretjem nad- o delitvi smo se pogovarjali na kjFa hodo postelje za paciente n;,,i ske bolnišnice, v četrtem $neo r°Pju pa bodo postelje oče-ojj®,, in otolaringološkega b0oLka- y vsakem nadstropju P=ten[°g 60 Postelj. V najvišjem, nadstropju ■a ,v ------pa bodo / Uči|n|lllski kabineti, knjižnica, ški ,,yi’ Pa tudi prostori za otro-yv|tec. Jli|kl(t!e to ho torej v novem obiti ga ?*Urskosoboške bolnišnice, 0 j°murski zdravstveni dom y, sc, ’ »k0s , samoprispevkom Mur-nQ °čanov. Povejmo še, da ječjjv,Vl °bjekt povezan z obsto-la,1 °hjekti v Rakičanu, kjer rtnt„p0ratorji, oddelek dialize in 0tr0Ški’ f kol0j, .'eni, infekcijski in gine-^Uhin ■' 0 ko se bodo kirurgija, PteJiiP otolaringološki oddelek 'HUrst 1 v Rakičan,- bo imela Sv°ie °!°boška bolnišnica vse čnj lok^r.ike lepo združene na v.- ,^tala aci|* — le uprava bo še ajo mestu- To pa komaj ča-■s/%j ’«{ so prej našteti oddelki ?ePritnpk V,SVOj‘ stavbi> vsi Pa v j tnih prostorih, zaradi 'J|vsi 1.° ° tezave tako pacienti Vid;’ 1 na teh oddelkih delajo. "'^Urskn c' t0rej, da je objekt ža V*eio n Soboto in tudi vso regijo yveiik j^fjemben. Tudi precej v vn instalacije so, kot pNe bolnišnicah, precej za- Ltevnosfr Pa ni*i velikost niti za-■ štir|r.niSta Slavni vzrok, da so i.lena : . m°ntažni tozdi združili i °deii|Cm pradbišču. Vzrok je h zahvali SOpr°jektiinSta" .Preit,, .eval1 precej uvozne 7: 'nvestitor pa je kot S izva!“ddai° Posla zahtevali, pstaiacj*. ®c UVOzi vso potrebno l°tovi dpi ° °Premo in tudi za-N kar ,1Ze zanjo. To je zadnje s?biti dein°^St po8°i- če hočeš rH>, d ' ,.Mariborčanom se je d',ko devi,* sami težko položili i °vaniujZ’ 5a so povabili k so-: Na inJU se druga dva IMP- jeva li?L*ed še h tv le morda na prvi *Sauansko° JPtesenefljivo, tudi hp,ak od teh » K ‘mo montažo. |, rebnjh ,0zdov bo združil del >rzerw,deviz in za to dobil Kjo v! f pri delu. Za koor-%e seh del na objektu je J^tpa^e def°ntaŽa Maribor, el° razdeljeno tako- I ^°yieo vsejfaribor naredila fce0l4e°(Sdr j? zadolzen za hla§)> Za (l dl a!umin'j in ar- 6ii$vevoderzZvVZl.^r,evne in sta %, kli^preme; li&je k-ifske z vezavo klimatov. narediti vodovodne :"»redila malskih instalacij začetku, ko objekta v vseh podrobnostih niti poznali nismo, zato ni bilo mogoče narediti takšne razdelitve, da bi ime! vsak ravno 50 odstotkov po obsegu dela, zahtevnosti dela, količini opreme in vseh drugih elementih. Toda tisto, česar nismo uspeli dovolj natančno razdeliti na začetku, zdaj zelo uspešno rešu-, jemo na gradbišču, saj je ekipa dovolj zavestna in dovolj stro-' kovna, da se lahko hitro in pošteno zmenimo.« Na začetku smo že povedali, da je projekte za kirurški oddelek murskosoboške bolnišnice investitor naročil v našem tozdu Projektivni biro. Zato sem vprašal Marjana Križana, ali zdaj pri izvedbi ugotavljajo kakšne prednosti, ker delajo po projektih iz IMP-jeve hiše. »Da so bili projekti narejeni v IMP-ju, samo na sebi ni posebna prednost. Prednost je, ker smo dovolj dobri, čeprav različne instalacije niso povsem usklajene. Seveda pa je v objektu, ko je ta, kjer imamo poleg klime, vode, ogrevanja še medicinske pline in komprimiran zrak, uskladitev instalacij dokaz zahtevne naloge. Sicer smo navajeni, da imamo tovrstne težave na vseh objektih. Tu jih delno rešujemo kar na gradbiščtijdelno pa tudi v sodelovanju s projektantom inž. Kobalom, ki smo ga v soglasju z investitorjem angažirali kot projektantskega konsultanta:« V Blisku je vodja montaže za ta objekt Milan Ritlop, ki pravi, da so ti projekti dosti boljši od projektov, ki jih dobijo iz murskosoboških projektivnih birojev. Seveda so naleteli na nekaj neskladij, a doslej so si vse lahko dovolj hitro rešili. »Sicer pa doslej še nisem delal objekta, na katerem bi se projekti vseh instalacij idealno ujemali,« je dejal Milan Ritlop. Pomembmno za IMP je tudi, da bo na murskosoboški bolnišnici prvič vgrajen novi Tratin sistem za avtomatsko regulacijo,to je sitem 400. To je rezultat napora izvajalcev, da bi zmanjšali obseg uvozne opreme. V projektu je bila namreč predvidena uvozna avtomatika, Mariborčani pa so pred izvedbo preverili, ali bi lahko na Trati dobili domačo. Ugotovili so, da z dosedanjimi napravami ne bi mogli zagotoviti vseh zahtevanih funkcij, da pa jih lahko z novim sistemom 400. Na Trati so obljubili, da bodo vse potrebne elemente pravočasno dobavili, investitor se je strinjal in tako spet osvajamo novo področje zahtevne instalacijske opreme. »To je prva bolnišnica s Tra-tino avtomatiko in mi ji dajemo poseben pomen,« je dejal Marjan Križan. »Če bomo imeli težave, bo to za Trato velik udarec, če pa nam bo delo uspelo, bomo imeli lep referenčen objekt. Zato upam, da bo delo uspelo in bomo z domačo avtomatiko zagotovili vse funkcije prav tako kot z uvo- ženo.« Križan je tudi pohvalil ljudi na Trati, ki so zainteresirani, da bi se uveljavili s svojim novim programom. Tri četrtine potrebne opreme — to je enostavnejše dele avtomatike — so tudi že dobavili in izvajalci pričakujejo, da bodo s Trate dobili vso naročeno opremo do konca prvega kvartala, kot je bijo dogovorjeno. Ni pa uspela zamenjava uvozne opreme za pripravo vode, čeprav je v IMP-ju Elek-trokovinar specialist za to področje. Razmišljali so, ali bi to opremo lahko naredili doma, toda projekt zahteva avtomatsko pripravo vode in najprej bi bilo treba rešiti še razvojne probleme, pa si Eiektrokovinar ni upal prevzeti tega dela v tako kratkem roku, saj morajo biti vsa groba montažna dela končana do konca julija. Drugi roki pa so: Do 31. decembra morajo biti instalacije končane, nato pa je še 3 mesece časa, da do 31. marca 1985 regulirajo naprave. Za tako zahteven objekt dokaj napet rok. Trenutno so instalacijska dela še bolj na začetku in še ne tečejo s polno paro — nekaj zaradi mraza, nekaj pa tudi, ker prihaja oprema z zamudo. Po terminskem planu naj bi februarja začeli delati s polno paro, toda ker prihaja oprema nekoliko počasneje, kot so pričakovali, predvideva Marjan Križan, da bo konica del na tem objektu v marcu in aprilu, ko bo na gradbišču okrog 65 monterjev. Ni pa to začetna zamuda nič kritičnega in bo delo bolj kljub temu opravljeno v roku. »Zavedamo se, da si na tem objektu zamude ne smemo privoščiti, saj vsi Murskosobočani gledajo, kako delamo, ker je to objekt, ki se financira s samoprispevkom in ker ima bolnišnica zdaj res slabe prostore in vsi komaj čakajo, da se preseli v nove.« Sicer pa tudi če bi imeli opremo pri mrazu, kot je bil januarja, ne bi mogli delati s polnim tempom. Pomurska zima je pokazala zobe in ni bilo malo juter, ko je živo srebro zdrknilo pod minus 15 in celo minus 20 stopinj. Lahko si mislimo, kako težko je pri takem mrazu na gradbišču. Zidarji pa nekaterih del v takem mrazu sploh ne morejo delati. In če zidar ne more delati finih ometov, potem inštalater ne more sestaviti toplotne postaje, ker sicer kasneje ne bo mogoče obdelati sten. Smo se pa v petek, 27. januarja sami prepričali, kako težke so delovne razmere. Lep sončen dopoldan je bil in okrog enajste ure je bilo sonce dovolj močno, da zunaj ni bilo z mrazom nobenih težav. Toda kirurški oddelek je ogromna betonska gmota, ki je takšno zimsko sonce niti približno ne segreje. Tako so zidarji in monterji po kleteh, hodnikih in sobah delali v precej stopinj večjem mrazu, kot je bil tisti hip zunaj. Tako je to, čeprav je stavba od zunaj z belo fasado in zasteklenimi okni videti dograjena. ■ Trenutno je na objektu okrog 40 monterjev, od tega približno polovica Blisk o vi h. Bliskovi monterji so začeli delati vodovod oktobra, centralno kurjavo pa novembra, je povedal Milan Ritlop in zatrdil, da bodo svoj del gotovo pravočasno opravili, pri čemer je dodal: »Pravzaprav imamo rajši krajše roke, kot na Murinem tozdu Perilo, kjer smo morali delo končati v dveh mesecih. Krajši roki so danes nujni za uspešnost dela, saj investitorji od nas zahtevajo fiksne cene, ves material pa se stalno draži. Ali si lahko mislite, kakšne milijone" izgubljamo zaradi podražitev?« Za mariborsko Montažo pa je vodja na gradbišču Ivan Kržan, ki je rekel: »Mi kakšnih posebnih problemov doslej še nismo V Panoniji so sprejeli nov sistem osebnih dohodkov Popravili so nekatera nesorazmerja V Panoniji so z izplačilom za januar uveljavili nov sistem osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka, in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in sklada skupne porabe so sprejeli na referendumu, 20, januarja. imeli, saj tudi glavnih del še nismo začeli. Edino Blisk dela na tem gradbišču že s polnim zamahom. Sicer pa je največja ovira mraz. Delamo tudi v mrazu, pač pa po pravilniku dobijo monterji 20 odstotkov dodatka, kadar je temperatura pod minus 15 stopinj.« Kaj pa pravijo fantje? »Jasno, da jim je težko, toda dela ni doslej še nihče odklonil.« V Blisku je malce drugače, V tem tozdu pravilnik ne pozna dodatkov na mraz, pač pa so ob prenizkih temperaturah delo prekinili. Se je pa ob tem pokazala neusklajenost tozdovskih pravilnikov. Na gradbišču sem srečal tudi inž. Jožeta Herica, ki je investitorjev nadzornik za instalacije. Rekel je, da je investitor doslej zadovoljen z delom vseh inštalaterjev: »Delo teče normalno, tudi sodelovanje z vsemi je dobro.« Enako so menili tudi vsi naši, s katerimi sem se pogovarjal. Kar velik je ta objekt in na njem toliko naših tozdov. Res, da se glavno delo še ni začelo, pa vendar je bilo treba precej dogovarjanja že doslej. Lepo je videti, da so dogovori uspešni in delo napreduje brez problemov. LOJZE JAVORNIK ----- Nj Več glav več ve. Več sodelavcev, boljši Glasnik! Za oba akta se je izreklo skoraj 80 odstotkov Panonijinih delavcev, kar tudi kaže, kako težko so v Panoniji pričakovali dopolnitve sistema osebnih dohodkov in da se je velika večina delavcev strinjala s predlaganimi novostmi. Panonijini delavci so že kar precej časa opozarjali, da s svojimi osebnimi dohodki niso zadovoljni in sicer, ker so nasploh prenizki, motila pa so jih tudi nesorazmerja med ocenami posameznih del. Nesorazmerja in druge pomanjkljivosti, ki jih je pokazala praksa, so skušali popraviti z novim Sporazumom in Pravilnikom. Obenem z novimi ocenami del so tudi za dvajset odstotkov dvignili vrednost bruto relativnega razmerja — z 9.000 na 10.800 dinarjev. Spremenili so tudi ocene, tako da imajo zdaj najnižji RR 1,25, najvišjega pa 4.90, medtem ko je bil prej razpon od 1. do 4,30. Upoštevaje višji RR in novo oceno so se osebni dohodki proizvodnih delavcev povišali na 33,5 do 40,1 odstotka. Imajo pa v Panoniji trinajst skupin proizvodnih del in najbolj so popravili ocene ravno tistim delom, ki jih opravlja največ zaposlenih. Za približno enak odstotek so dvignili ocene režijskih del, vendar ne vse enako. Največ so pridobili nabavni in komercialni referenti. Evgen Hašaj iz Panonijine splošno kadrovske službe je povedal, da so novi Pravilnik pripravljali skoraj leto dni. Vzroke zavlačevanja sta bila dva: postopek združevanja z Bliskom in pripravo enotnih osnov za delitev osebnih dohodkov v sozdu. Nazadnje so upoštevali mnenje delavcev, da ne morejo čakati zaradi zunanjih vplivov, na katerih rešitev sami ne morejo vplivati. Tako so uredili osebne dohodke, kot mislijo, da jih je treba, če pa bodo v sozdu sprejete enotne osnove, se bodo uskladili naknadno. Referendum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka v delovni organizaciji IMP — Panonija (Foto: Frku) AV Objekti murskosoboške bolnišnice v Rakičanu. Kirurški oddelek, na katerem delajo naši monterji, je na desni (Foto: L. J.) IMP — DO EMOND DELOVNA SKUPNOST Ljubljana, 30. 1. 1984 V skladu s 60. in 61. členom pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev De'-lovne skupnosti DO EMOND objavljamo NATEČAJ za uveljavljanje pravic ha osnovi meril za dajanje posojil in oddajanje stanovanj v uporabo po pravilniku o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti DO EMOND. Posojila iz vezanih sredstev pri Ljubljanski banki v višini 2,100.000.— din so razpoložljiva v letu 1984 in so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti. Delavci Delovne skupnosti DO EMOND, ki želijo uveljavljati svojo pravico v tem natečaju, oddajo prijavo v splošno kadrovskem sektorju v roku 30 dni po objavi. Prijava mora vsebovati: 1. Za uveljavitev pravice do posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše — premoženjsko stanje — kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji — dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu 2. Za uveljavljanje pravice do posojila za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše — premoženjsko stanje — gradbeno dovoljenje in zemljiško knjižni izpisek — dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu 3. Za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše — premoženjsko stanje — dokazilo lastništva — potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del — izjava lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalca družbenega najemnega stanovanja, da:dovoli name-ravna dela, kadar delavec ni sam lastnik =— dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu 4. Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske enote ali stare stanovanjske hiše — premoženjsko stanje — pogodbo o nakupu overovljeno na sodišču z določilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto preko banke — dokazilo, da bo prodajalec porabil kupnino za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote oziroma hiše — dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu Natečaj se zaključi 15. 3. za stanovanjske zadeve E MOČ IN NEMOČ DELAVSKIH SVETOV DELOVNIH ORGANIZACIJ • MOČ IN NEMOČ DELAVSKIH SVETOV DELOVNIH ORGANIZACIJ • MOČ iNj! M Zakaj je nemoči več kot moči? Sozdov delavski svet je 7. januarja razpisal volitve v sozdove organe upravljanja. Tudi delavski sveti tozdov, delovnih skupnosti in delovnih organizacij so že razpisali volitve ali jih bodo v kratkem. Ob tem ko začenjamo kandidacijske postopke, je prav, da razmislimo o delu organov upravljanja. Uredniški odbor je menil, da so v sedanjem trenutku še posebej zanimivi delavski sveti delovnih organizacij in sicer zato, ker čutimo potrebo po večji enotnosti in bolj usklajenem delu, obenem pa vidimo vse več problemov in sredobežnih silnic. Za pogovore smo prosili predsednike delavskih svetov nekaterih IMP-jevih delovnih organizacij, ki so spregovorili o moči in nemoči organov, kiso jim predsednikovali v iztekajočem se mandatnem obdobju. Kaj smo ugotovili? Predvsem to, da delavski svet delovne organizacije ne more delati čudežev. Ta organ je le en dejavnik v strukturi odločanja. Če ni enotnosti in dobrega dela na vsej fronti —od poslovodnih delavcev, strokovnih služb preko družbenopolitičnih organizacij do organov upravljanja, delavski svet ne more sprejeti dobrih odločitev in še manj doseči, da se bodo sklepi izvajali. Dve ugotovitvi iz teh pogovorov sta po našem mnenju še posebej pomembni: 1. ) Da se razprave na delavskih svetih prevečkrat omejujejo zgolj na opis problemov, konfliktov in nepravilnosti. Prav imajo tisti, ki menijo, da delegat ne more obvladati problemov bolje od strokovne službe, ki je zadolžena za posamezno področje. Krivično je samo stresti pred delegata kopico podatkov, včasih še nepopolnih, enostranskih in protislovnih in pričakovati, da bo delavski svet poiskal rešitev. 2. ) Zamisliti pa se bo treba tudi, zakaj so takšne težave pri uresničevanju sklepov. Lahko rečemo, da imajo svoj del krivde tudi delegati. En vzrok neučinkovitosti je, da dostikrat pišemo v sklepe zelo splošne usmeritve, ne da bi točno navedli, kdo naj kaj naredi in do kdaj. Potem je jasno, da takšne sklepe razume vsak po svoje in navsezadnje niti ne moremo ugotoviti krivca, čeprav je očitno, da gredo zadeve narobe. Po drugi strani pa se zdi, da delegati dvignejo roke tudi o stvareh, v katere niso prepričani. Kako si drugače razlagati dejstvo, da, recimo, delavski svet delovne organizacije sprejme določen sklep, tozdov delavski svet pa vodi čisto drugačno politiko, medtem ko delegati v delavskem svetu delovne organizacije to mirno gledajo. Prava vloga delegata se ne neha, ko je konec seje, pač pa naj predlaga spremembe, če se v praksi pokaže, da je bil sklep slab. Najslabša od vseh možnosti je, če dopuščamo, da Se nekaj piše v sklepe, dela pa vsak po svoje. LOJZE JA VORN1K Promont: Odločajo v tozdih »Delavski svet delovne organizacije funkcionira tako, kakor se delovni organizaciji uspe koordinirati s tozdi. Uspešnost delavskega sveta delovne organizacije je v veliki meri odvisna od uspešnosti poslovodnih delavcev pri medsebojnem koordiniranju dela,« ugotavlja Franc Pavlin, ki se mu zdaj izteka že drugi mandat predsednika delavskega sveta delovne organizacije Promont. Franc Pavlin je povedal kar brez ovinkov. »V teh dveh mandatnih obdobjih je bil naš delavski svet delno nefunkcionalen. Težave so bile že s sklepčnostjo. Delegati občino niso dovolj zainteresirani za delo tega organa. Je pa seveda tudi nekaj objektivnih težav — oddaljenost tozda Montaža Koper, pa izpraznjena delegatska mesta zaradi odhodov v Irak. Tako se nam je zgodilo, da seje lliiliil sploh nismo mogli začeti, ker nas ni bilo dovolj. S tem se pokaže nezainteresiranost delegatov, ki pa imajo svoj vzrok. Naše seje so namreč pokazale, da delavski svet nima prave moči odločanja.« Delegate ste obsodili, da niso zainteresirani za delo delavskega sveta. Pa so res nezainteresirani samo oni? Omenili ste težave zaradi odhodov v Irak. To pesti vse montažne tozde. Toda kadrovske službe točno vedo, kdaj bo šel kdo v Irak. Če bi bile zainteresirane za delovanje samoupravnih organov, bi dajale pobude za nadomestne volitve, kadar vidijo, da grozi osip. Tega pa ne delajo. Ali ni to znak, da je tudi strokovnim služ-ham precej vseeno, kako delujejo samoupravni organi? »Nekaj je resnica v tem. Toda da bo slika popolna, moram povedati, da so v Kopru opravili nadomestne volitve. Toda nadomestne volitve so' precej dolg postopek. In ko govorimo o odnosu strokovnih služb do delavskega sveta naše delovne organizacije, moram reči, da so se poslovodni organi delovne organizacije redno odzivali vabilu na seje in mnogo prispevali h kvaliteti informacij, ki smo -jih delegati dobili.« Zakaj pravite, da delavski svet delovne organizacije nima prave moči? Kje se je to konkretno pokazalo? »Na mnogih področjih se je to pokazalo. Vzemimo Pravilnik o osebnih dohodkih! Pri nas ima vsak od treh tozdov svoje ocene del, delovna skupnost pa spet svoje. Toda uvajajo nova imena del in seveda nove ocene, čeprav je delo isto. Ali poglejmo vprašanje skupnega nastopanja na tržišču in delitve dela! OV ima svojo prodajo, Koper svojo in prihajamo k naročnikom posamič. To je tema o kateri bi moral razpravljati delavski svet in tudi sprejeti neke smernice kako bomo sodelovali. Toda v resnici je delo delavskega sveta omejeno bolj na informiranje delegatov, medtem ko odločitve sprejemajo delavski sveti tozdov oziroma skupnih služb. Zgovoren je že podatek, da je imel delavski svet delovne organizacije doslej osem sej, delavski svet tozdov pa se sestajajo vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat na mesec. Mislim, da tudi pogostost sej kaže, kje se v resnici odloča. Pohvalili ste skupne službe za njihov trud, da bi delavski svet delovne organizacije dobro delal. Toda tozd OV, katerega delavec ste tudi vi, je posamezne službe ostro kritiziral, recimo komercialno in kadrovsko, češ da slabo delajo. Kaj je zdaj res? »Najprej je treba ugotoviti, da so strokovne službe redno sklicevale seje in pripravljale dobra gradiva. Omenil sem tudi že, da so poslovni delavci na sejah delavskega sveta prisotni in nam dajejo podatke. Tudi tozdi povedo svoja mnenja. Tako se problemi spravijo na dan, kar je dobro, slabo pa je, ker je le malo rešitev. Delo skupnih služb se res pogosto kritizira, ni pa rešitev, kako naj bi delali, da bo bolje.« Zakaj ni rešitev? »Mislim, da je zdaj prisotnih preveč zunanjih vplivov. Prodajo lahko 'kritiziramo, da ne zagotovi dovolj dela za naše zmogljivosti, toda dejstvo je, da ima velike objektivne težave. Mi smo namreč razmeroma dragi, zato je težko dobiti dovolj dela. Mnogo težav je tudi zaradi notranje konkurence v IMP. K naroč-. nikom prihajamo mi,. PMI, Inženiring pa še kdo in si med seboj zbijamo cene.« Ali ti problemi prihajajo na delavski svet? Je delavski svet že dal kdaj pobude drugim delovnim organizacijam in tozdom, da bi to skupaj obravnavali, saj zaradi tega se pritožujejo vsi v IMP? »O tem se pogovarjamo na delavskem svetu, a le kot o informacijah. Te stvari pridejo na dan, ko delegati vprašajo prodajo, zakaj smo izgubili ta ali oni objekt. Potem se referent brani in reče, ta nam je konkuriral, oni je zbil ceno, skratka s tem pride kot z opravičilom. Toda ob tem je pogodba že podpisana, mogoče se že dela, takrat ni več možnosti, da bi še kaj spreminjal.« Pravite, da ji v IMP stalno med seboj konkuriramo. Toda ravno naša delovna organizacija Promont je v zadnjem času dala nekaj zelo zanimivih pobud za sodelovanje in za skupne nastope. Pisali smo o predlogu za Samoupravni sporazum s Tiom in Klimatom, nekaj ste se pogovarjali s PMI in Klimo. Kakšno vlogo ima pri tem delavski svet delovne organizacije? »Te pobude in praktični ukrepi tečejo v glavnem po poslovodni liniji. Delavski svet je s tem seznanjen in sodelovanje z drugimi seveda podpiramo, toda praktična izvedba je jasno v rokah poslovodnih delav- Nič kaj dobre ocene niste dali o delovanju delavskega sveta, o njihovi vlogi in moči. Pa bi vsaj rekli, da so se v teh štirih letih začele stvari sukati na bolje? »Reči moram, da kakšnih posebnih nihanj ne opažam, pač pa je položaj v glavnem enak. Moram pa samokritično priznati, da se čutim delno soodgovornega. Zaradi prezaposlenosti sem se premalo zanimal za gibanja v naši delovni organizaciji. Pred sejami sem se seveda posvetoval, toda to je bilo le za izvedbo seje. Za uspešno delo je treba več. Bodoči predsednik delavskega sveta bi moral biti iz okolja, kjer bi imel neposreden in stalen vpogled v dogajanje, ne pa da mora bistvene informacije posebej zbirati. Če si na delovnem mestu tako okupiran, da moraš dostikrat delati nadure, je težko biti dober samoupravljalec in predsednik delavskega sveta.« Kaj želite svojim naslednikom v delavskem svetu Promonta? »Želel bi, da bi povečali zainteresiranost delegatov za točko dnevnega reda. Gradivo bi morali prejemati pravočasno, da bi o njem vsebinsko razpravljali, ne pa da ga samo vzamejo na znanje kot informacijo. Treba je tudi dati delavskemu svetu delovne organizacije določena pooblastila. Zdaj se zgodi, da imamo na dnevnem redu določen predlog, poslušamo obrazložitve, postavljamo vprašanja, na koncu pa delegati rečejo: »Odločitev bomo sprejeli na delavskih svetih tozdov.« Tako delavski svet delovne organizacije sploh nič ne odloča. Delegati iz tozdov bi morali priti na sejo s takšnimi pooblastili, da bi lahko odločali, kajti le v tem primeru bo delavski svet delovne organizacije imel neko težo.« L. J. IZIP: Težave zaradi raznovrstnosti Tovariš Franc Gerjol je predsednik delavskega sveta delovne organizacije Izip drugo mandatno obdobje, (v prvem je bil član), sicer pa aktiven član raznih družbenopolitičnih organizacij na ravni svoje temeljne organizacije Inženiring, kakor tudi v delovni organizaciji Izip. Že kot član delovne organizacije Litostroj se je seznanil z delovanjem družbenopolitičnih organizacij in njihovim vodenjem, tako, da ima na tem področju veliko izkušenj. »Predvsem bi dejal, da je delavski svet delovne organizacije Izip dokaj odmaknjen od realnega dogajanja v delovni organizaciji. Sestanke smo imeli enkrat na trimesečje, vendar smo na teh sestankih v glavnem obravnavali investicijsko in kadrovsko politiko, pregledovali in potrjevali plane za prihodnje obdobje, to je, plane, ki so nam jih predložile posamezne temeljne organizacije oziroma njihovi delavski sveti«. Kaj pomeni za delavski svet Izipa dejstvo, da je ta organizacija zelo raznorodna, saj združuje tozde posebnega pomena — dejavnosti inženiringa, blagovnega prometa in izobraževanja — poleg tega pa projektiranje, proizvodnjo in montažno dejavnost na specializiranem področju mlekarske oziroma živilske teh- nologije? »Glede ilede na to, na primer, da Inženiring takorekoč ,prodaja' svoje storitve temeljnim organizacijam, ki so v sestavi drugih delovnih organizacij, so te temeljne organizacije pri tem udeležene le kot kooperanti, kar pomeni, da ne morejo neposredno sodelovati pri delovanju delavskega sveta DO Izip. Pomembnejše poslovne odločitve sprejemajo delavski sveti posameznih delovnih organizacij sami. In prav zaradi tega dejstva, da Izi-pove temeljne organizacije sodelujejo z drugimi temeljnimi organizacijami posameznih delovnih organizacij, zelo težko uskladimo sodelovanje sami med seboj. To pomeni, da je delavski svet v glavnem koordinator in ne aktiven dejavnik pri odločanju in sprejemanju odločitev v poslovanju naših temeljnih organizacij. Poslovna stran je ločena od delovanja delavskega sveta, ker je kakor sem že prej dejal, tehnologija drugačna kakor sama organizacija DO.« Marketing, kot nova temeljna or ganizacija, Inženiring in Izobraževalni center so v sestavi vaše delovne organizacije tozdi posebnega pomena in opravljajo storitve za druge IMP-jeve tozde. Ali je lahko delavski svet Izipa posrednik med njimi in ostalimi temeljnimi organizacijami, ki njihove usluge sprejemajo? Posebno poglavje, ki se mi ga zdi potrebno poudariti, je Izobraževalni center. Formacijsko je le-ta res pripadel v Izip, vendar se mi to ne zdi ravno posrečena rešitev. Moram reči, da je Izobraževalni center odrin jen v ozadje in da se spoprijema z velikimi težavami. Tako finančnimi kakor tudi kadrovskimi. Pri tem mislim na število dijakov, ki rapidno upada. Prej je bil to dom zaprtega, tipa, kar je pomenilo, da so se v tem šolskem centru izobraževali samo štipendisti IMP-ja. Sedaj pa je število dijakov tako majhno, da sprejemajo tudi druge mlade, ki sicer niso naši štipendisti. Izobraževalnemu centru v Domžalah pri finančnih zadevah in investicijah, ki jih imajo, pomagajo druge temeljne organizacije v Izipu, vendar so kljub temu v težki situaciji in mislim, da so potrebni posebne pozornosti.« Tovariš Gerjol pravi, da se je v njegovem mandatnem obdobju malokdaj primerilo, da bi delavski svet Izipa obravnaval čisto konkretna razhajanja in probleme posameznih temeljnih organizacij v sestavi DO. Če pa je že do tega prišlo, enkrat ali dvakrat, pa so probleme skušali rešiti na najbolj sprejemljiv način, najbolj primerno pa se jim je zdelo, da to vrnejo v ponovno obravnavo delavskim svetom dotičnih temeljnih organizacij. V prihodnje pa se nameravajo pozorneje posvetiti kadrovskim vprašanjem. kajti zmeraj več bo delavcev, ki bodo prihajali iz Iraka, in na tem področju se bodo odpirali novi problemski jih nobena od temeljnih organizacij ne bo mogla sama z lahkoto premostiti. »Menimo, da bo delavski svet delovne organizacije Izip ravno zaradi tega dejstva aktivneje udeležen v delovanju temeljnih organizacij in bo s tem tudi uveljavljal svojo vlogo in pomen, kakršnega v resnici ima, kajti doslej je bil delavski svet dokaj pasi- ven člen v verigi poslovnega delovanja temeljnih organizacij, saj, kot sem že nekajkrat omenil, je delavski svet DO zaradi sestave delovne or- ganizacije trenutno pasiven de ja'1 pri odločanju in upravljanju«, j6" koncu dejal tovariš Gerjol. METKA BAJp b PMI: Doslednost jč edina rešitev lovi Cv< $ke sku lovi dru nik »Nikakor ne. Delavski svet delovne organizacije nima pri tem skoraj nobene vloge. Temeljne organizacije se na ravni svojih delavskih svetov dogovarjajo med seboj in mi v končni fazi dobimo samo informacijo, če lahko temu rečemo tako, o tem sodelovanju. Vendar moram poudariti, da vseh devetnajst članov delavskega sveta, to so delegati vseh te- ' meljnih organizacij v DO, niso nikakršni »kimavci«. Kljub temu, da v poslovno delovanje drugih temeljnih organizacij nimajo strogo strokovnega vpogleda, se vendar aktivno vključujejo v razpravah. Večkrat se je zgodilo, da smo sestanek tudi prekinili, si najprej osvetlili s strokovne strani situacijo, predebatirali o smernicah predloženega plana in šele nato sprejeli, ali pa,tudi ne, planske dokumente. Na naših sejah obravnavamo tudi kadrovsko politiko, saj ravno sedaj poteka reorganizacija strukture Inženiringa. Pri tem se nam odpirajo razni vidiki problemov delavcev v Iraku, ki so dejansko zelo oddaljeni od tekočih problemov doma, v Ljubljani. Seveda pa delavski svet delovne organizacije, govorimo o njegovem delovanju, nima odločilne vloge in moči pri vodenju in razreševanju teh problemov, prav zaradi tako raznorodne sestave temeljnih organizacij v delovni skupnosti. Delovno organizacijo PMI že nekaj časa pestijo nesoglasja med tozdi in delovno skupnostjo, o čemer smo pisali tudi že v Glasniku. Prvo vprašanje predsedniku delavskega sveta te delovne organizacije Radu Zupanu je torej bilo, kaj je ukrenil delavski svet za ureditev problemov v PMI-ju in zakaj se te zadeve vlečejo že toliko časa. »V jugoslovanskem sistemu nasploh — in tudi v naši delovni organizaciji — je osnovni problem, da se sprejeti akti in sklepi ne uresničujejo. Sprejemamo kopico raznih dokumentov, sprejemamo samoupravne sporazume, jih podpišemo, toda vsak tozd nato dela naprej po svoje. Vzrok nesoglasij v PMI-ju je prekrivanje področij. Ob združitvi v sestavljeno organizacijo smo za vsak tozd dovolj natančno opredelili, kakšno je njegovo delovno področje, tudi za tozda Blisk in Elektrokovinar, toda delitev programov ni bila izvedena.« Ste ta vprašanja obravnavali na delavskem svetu delovne organizacije? »Seveda in to neštetokrat, saj se ta problem vleče že od leta 1978. Govorilo se je, da se bosta Blisk in Elek-trokovinar prestrukturirala, a se nista. Če bi obljube držali, do problemov, ki jih imamo zdaj, ne bi prišlo.« To se torej vleče že šest let. V tem času so bili v tozdih in delovni organizaciji tudi nekatere kadrovske zamenjave, problemi pa ostajajo isti. Ali ne kaže to, da morajo biti korenine divergentnih silnic globoke, da ne gre za muhe ali za majhno sposobnost nekaterih posameznikov. Je delavski svet analiziral vzroke, zakaj se dogovorjene usmeritve ne izvajajo, zakaj tozdi nadaljujejo ustaljeno razvojno politiko kljub dogovorom o predstrukturiranju? »Smo analizirali tudi to. Vedno je bilo mnenje, da je na primer za Elek-trokovinarja strojna montaža nujno potrebna in da brez nje ne morejo gospodariti, čeprav je v PMI-ju kot nosilec strojne montaže opredeljena Montaža Maribor.« Ali ni do neke mere res? Ali ne bi bilo za Elektrokovinar ja res težko, če bi se če? noč odrekel strojni montaži, ki zaposluje določeno število ljudi in prinaša določen dohodek? »Vprašanje, če je res tako. Ko je Elektrokovinar prišel v IMP, so bili stisnjeni v majhnih prostorih. Nato so zgradili novo tovarno in rečeno je bilo, naj bi širil predvsem proizvodnjo. Elektrokovinar za strojne instalacije niti ni opremljen tako kot tozd Montaža, saj imamo mi kadre in opremo za vse vrste del, Elektrokovinar pa ne, kar je tudi vzrok njegovih težav. Zato ponovno pravim, da skoraj ne bi moglo prihajati do trenj v PMI-ju, če bi rešili vprašanje prekrivanja. V naših aktih piše, da bo prodaja centralizirana v tozdu skupnega pomena Inženirski biroji, Elektrokovinar pa je hotel imeti svojega prodajnega referenta in šele po dolgotrajnih razpravah so se dogovorili, da je zdaj ta referent vključen v organizacijo IB, čeprav sicer dela na Ptuju.« Govorili ste, kot da je glavni problem programska usmeritev Elek-trokovinarja in Bliska, pri 'čemer slednji zdaj glede na načrtovano povezavo s Panonijo najbrž ne vpliva več na stanje v PMI-ju..Toda bile so tudi pripombe na delo delovne skupnosti in Inženirskih birojev. Je delavski svet delovne organizacije obravnaval tudi te zadeve? »Ne, to ni prišlo na dnevni red. Pred kratkim smo govorili le o problemu, ko je Elektrokovinar zavrnilo plačilo nekaterih akontacij za tozd IB in s tem celo ogrozil poslovni rezultat tozda ob zaključnem računu. Sprejeli smo sklep, naj del plača takoj, ostalo pa do konca januarja po prejemu obračunov, ki so jih zahtevali. Pripomb Montaže Maribor na delo skupnih služb in tozda I®2® lov, ski biroji pa delavski svet delov®6 # ganizacije ni obravnaval.« « ten Vi ste delavec tozda Montaža. jVg predsednik delavskega sveta del organizacije ste rekli, da so za L bleme krivi drugi, ker se ne d dogovorov. Kaj pa tozd Mo® ^ mar ni naredil nobene napak®', veste, da drugi kritizirajo vas. ” j jo, da se Montaža zapira, men® ■ ,. tudi v vašem tozdu prisotne te da bi organizirali nekatere deja'. s ti, za katere sami pravite, da * dogovoru združene na ravni del . organizacije. Omenja se fina® , računovodska služba. Kaj pravl te očitke? cit »Kot predsednik delavskega5 j delovne organizacije lahko reče®®, taj.( se Montaža v glavnem drži ', biic aktov, ki so bili sprejeti. PrihaJ3., (jar do pričkanj. Ker se drugi ne dj obr dogovorov, so padle izjave, da nav tudi mi ne bomo. Vendar to n' ” kar politika. Tudi ni res, da bi USP0; ze|( ljali svoje službe, recimo financ® , raz, računovodsko. Imamo svetnik-1,,, ma. rektorja, ki svetuje pri fma® j ®srt vprašanjih, pa tudi pri drugih 'L lra| šanjih poslovne politike, na P'^ % na področju nabave, kjer je,re? V1 S ševati vprašanja dinarskega in® J Pra nega združevanja. Nismo pa ®^. raz, razmišljali, da bi sami prevzeliv pre nje finančnega poslovanja.« 'n c Jt lllldliviicgd pusivvtlllju." -r Opisala sva problem. Kakšna^® j perspektiva? Imate občutek, f , gos • olJe'i zadeva vendarle obrača na b°jg I Pie, »Žal ne. Občutek imam, problemi še zaostrujejo.« ■ ji lUd: Pred kratkim je začela del®, J Saj misija, ki naj bi pomagala r®,y probleme v vaši delovni organ* rj j in so v njej tudi predstavniki svetov občin, kjer so vaši tozdi’ kaj obetate od dela te komisije'-' j naš »Sam sem bil dalj časa odsol® 'j zač, sem bil od julija do L decemh , k|jt bolniški in v tej komisiji ne s° J V jem. Osebno pa mislim, da ®a roč, zunaj ne more nihče dati v. j / te,n kako naj se organiziramo. To " J »e]j rali rešiti sami v delovni org3®'. pPio, in sozd bi nam moral pomag®lLf. zunaj nam lahko dajo le srT^6^ jjhr toda če jih ne bomo izvajali, n® ji gija ničesar naredili. Glavni pr°h v3«' P°s, je, kot sem že rekel, nespoš10 sed; dogovorov in aktov « j.iovf j8* ugovorov m aKiov.« j»|C' i Vsi člani delavskega sveta d® jp- tov, organizacije si gotovo želijo- “ za s šili te probleme... *^ii »... absolutno si to želimo j ^ Zato vas vprašam, ali je *udi svet dovolj podprl vodstvo d Piza organizacije? M »Saj smo podprli vse P. ' kuj vodstva delovne organizacij® hžji smete si tudi na osnovi tega-L,,® P°s, smete si tuai na osnovi Mf , rekla, predstavljati, da je bild^^' Z'*L svet neenoten. Sporne zadev® j? aejE čistijo na kolegijih delovne ori- ^ cije, tako da na delavski '*"* j a jo v glavnem usklajeni P J Strinjam se tudi, da mora m zaupanje v vodstvo delovne ^ zacije in v strokovne službe i nje tudi imamo.« ne { Glavni direktor vaše delo ujf ganizacije je odstopil. Kaj st® delavskem svetu? »Tovariš Vlado Novak je * ji? o za razrešitev dolžnosti o ,, njo ja. Vlogo so obravnavali sveti vseh tozdov in dali sog se ga razreši in tako je ^elaaav®j 2.3. januarja sklenil, da se - direktorja razreši, ko bo ® / njegov naslednik. Smo tu 1\ novali razpisno komisijo^,, Novak je v svoji vlogi na prosi za razrešitev, ker sežejo svetiti strokovnemu delu jji.j nesoglasij v delovni organ j jih ni podrobneje opisal-tega nismo obravnavali 8 i Se vam zdi to dobro? ,.£ ^ »Ne, seveda je to slabo. ijV, in delovna skupnost me us ^ f soglasja enkrat z razum®®-' čistili, se -ne bi kar napr®J Povrniva sevoet na 'I1!*?'!s«! TSSSffS^ffii VVIC V kJClv/V uiiju , |,,J j-j! v Rekel bi, da ni 'dobro o®1' >'»h ij nisnif-V mali ste predloge, ki, s® "[avsk' -v lav- ; Del krivde ima tudi o ^aj' Moral bi najti način z' jj sklepov. „,ora®’ 'J »Strinjam se, čeprav v vztt”f v>£ a at'u' JostikF ljali o ukrepih proti k^*‘ jgloy’.‘'J da smo ob sprejemu a -kratfa na uresničevanju in dos>• krii£S?6 av„i na delavskem svetu . f6pi P) Mislim, da ukrepov ol n< K P< h Pi sl T V V 152? IN NEMOČ DELAVSKIH SVETOV DELOVNIH ORGANIZACIJ • MOČ IN NEMOČ DELAVSKIH SVETOV DELOVNIH ORGANIZACIJ S MOČ IN NE e6'1 Emond: Ni dovolj brskati po napakah e ^edsednik delavskega sveta de- Cv^ °.r8anizacije Emond je Ivo ske Je tudi predsednik delav- "Ba sveta Emondove delovne l^Ptusti. V delavskem svetu de- druo. organizacije Emond je že tik^n m.andatno obdobje, predsed- Dr Pa. ie °d lanskega leta, ko je 'C1*’ l isnji predsednik odšel i6čt 1° organizacijo. 1 v drugo de- - ^'gcimzacijo. teni °ndov delavski svet je imel v hv Mandatnem obdobju doslej ' 1°, anaist sej,« je povedal Ivo Cvek in ,vSi bi^Q *e.°PisaI glavne teme: »Skoraj ni S Senja da "u b'obravhnaval' Sospcj-a I-1 obraA . — bodisi ob periodičnih $ej nava|Unib’ Pa tudi drugače. Obrav 1» L. dl1 Smo tlirii Hol „ IroV,, > J Lar j'Srno tudi izvajanje del v Iraku, a - Zelo n,Za na^° delovno organizacijo f0! tazenclmembna tema, saj naši tozdi -aJ.tHajo cna — telekomunikacije ni-■fl j Usm„ Pravega trajno s kooperacijo v0 ltakv,riene8a izvoza. Upad del v f|!, močno vplival na naše go- rske rezultate letos. S . /L pravnejeli smo tudi mnoge samou-nl- r»- c sPorazume in obravnavali ^ PtejesSanioupravne akte, saj kar na-i in (j0 Pojemamo razne spremembe H NaP°lnitv * 8ostnSe^ab delavskega sveta smo po- Ir'j . 8°Vorili n n cvohorlni /j ttieni ®?v°rili o težavah o svobodni da st,.J Vl dela med tozdi in delovno b 1 lial n r'w ucuviie organizacije, pa tl,man-razmerah- k° imajo tozdi v '°Vnj J akumulacije, je treba v de-Ža skupr®an’zactji povezati interese <>žiščuPen razvoj in skupen nastop na jj ‘Udi DO EMOND, Tn°l‘ °" ' ŽD TEN ENERGETIKA "N To0,‘°- LiUh|ti TEN ENERGETIK n- soi 0na’ Voikova ul- S8’ P° sklepu DS VtZ'" <^^-,»RoLre8' din. v cena je 20.000,00 dietni HCen' Je vračunan pro V davek. Avto se nahui: , Servišn' dK' Avto se nahaJa Ljubiji Eenault, Herodež, 2." Tomačevo 20. 00 dtetnj daveV6 Vračunan Pro~ (Og,ed . ^ died 7 ;3 o m°žen vsak dan Za°sehn- uro na Vojkovi 58 ebtu avto pod 2.). 5 El R-r, !>RV)Daia BO V \ °b n Dnf. j 3 1984 .| behiSe](f!xv kadrovsko sploš- | Kupciektor]uTOZD. ' P°ložitj k 'nt5resenti morajo lzklicne * v,suii morajo kavcijo v višini 10% 'e do'in na da? j3Vne tv. ure v kadrov- 1 lu- ure vkadrov-l !-NP p ’ em sektorju TOZD ^ °jkova jf«3 Ljubljana, vezani na posamezne razvojne naloge za vsak tozd posebej. Saj je do neke mere pravilno, da se tako načrtuje in financira posamezne razvojne projekte, toda konkurenca pozna tudi načine, da združi sredstva za ključne projekte, ki terjajo veliko denarja in so za posamezen tozd prehudo breme.« Pravite torej, da so interesi tozdov v delovni organizaciji Emond preveč razdrobljeni. V zadnjem času pa smo tudi v Glasniku zabeležili nekatere nove poglede in izjave, ki kažejo, da se način razmišljanja spreminja. Tako je predstavnik Elektromontaže na akcijski konferenci ZK rekel nekako takole: Monterji se zavedamo, da je tudi naš interes, če tozd TEN — energetika razvija nove izdelke. Zato smo tudi pripravljeni združevati denar za razvojno delo. Toda hočemo videti konkreten program in imeti možnost, da povemo, kaj se nam zdi dobro in kaj ne. Ali niso takšna razmišljanja znak pozitivnih premikov in želje po tesnem sodelovanju, seveda na osnovi čistih računov? »V našo delovno organizacijo so se leta 1978 združili zelo heterogeni tozdi, kar nam je prineslo mnogo težav in medsebojnega nezaupanja. Mislim tudi, da združitev' v delovno organizacijo ni bila dobro pripravljena niti programsko niti kadrovsko. Za združitev smo sicer imeli tehtne osnove v tehnološki povezanosti ter ambiciji po specializaciji, združevanju poslovnih funkcij in ekonomič-nejšem nastopu. Toda reorganizacije sploh nismo dosledno izvedli, saj so nekatere funkcije ostale še naprej v tozdih, kar je pripeljalo do zaprtosti tozdov in medsebojnega nezaupanja. Razen tega so se samoupravni akti pisali na hitro in niso bili dovolj premišljeni. Od vsega začetka smo imeli tudi kadrovske težave, saj nismo imeli ključnih vodilnih delavcev — najprej na komercialnem področju, potem na razvojnem in dolgo smo imeli tudi vršilca dolžnosti glavnega direktorja, pa tudi tozdom manjkajo mnogi kadri. Zato smatram, da smo v takšnih razmerah vendarle ogromno dosegli, čeprav je res, da smo na področju razvojne dejavnosti in skupnih poslovnih funkcij naredili premalo. To pa je prišlo do izraza zdaj, ko so gospodarske razmere zaostrene in je očitno, da nimamo ne dovolj kadrov ne primerne organizacije za učinkovito prilagajanje. Kaže pa, da so zaostrene razmere koristne za treznenje. Tepejo nas, vendar nas treznijo in spoznavamo, da moramo svoj način dela spremeniti.« Nato je Ivo Cvek naštel nekaj nalog, ki jih v Emondu niso opravili: 1) . Še zdaleč nismo konsolidirali delovne organizacije kljub sklepom delavskega sveta. Seveda so to tudi objektivni vzroki in sploh je za tako pomembno nalogo potreben določen čas. Smo pa nestrpni in tudi sam sem včasih nezadovoljen, ker se zadeve premikajo zelo počasi. Vendar pa tega ne more urediti delavski svet sam, pač pa je potrebnega tu mnogo strokovnega dela poslovodnih organov in strokovnih služb v delovni organizaciji, pa tudi v sozdu. 2) . Za konsolidacijo je izredno pomembna specializacija proizvodnje, ki pa jo bo danes mnogo težje izvršiti kot pred petimi ali šestimi leti. Danes se namreč vsak tozd po svoje upravičeno boji za delo in ni pripravljen odstopati svojih proizvodnih programov, ker nima nadomestnih. Zato se je porodila ideja, da bi specializacijo izvedli preko razvojnih nalog, kar bo verjetno najmanj boleče. Toda za to potrebujemo sposobne razvojne delavce in denar. Mislim, da bo treba za določene razvojne naloge iskati sredstva v okviru celotnega sozda. 3) . Na tretjem mestu omenjam merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ker so bili problemi na tem področju večkrat vzrok vseh drugih težav. Pravilnik o delitvi — ne le osebnih dohodkov ampak tudi dohodka, saj govorimo o razporejanju akumulacije — mora biti precizen. Opredeliti je treba način za združevanje denarja za skupne akcije v delovni organizaciji. Kritično pa je tudi na področju osebnih dohodkov. Kosmo leta 1978 oblikovali pravilnik o osebnih dohodkih, smo rekli, da hočemo uveljaviti nagrajevanje po delu, vendar "ga nismo. Nesorazmerja, ki jih je imel pravilnik že na začetku, so se natoz gibanjem relativnega razmerja še poglabljala. To dam je povzročilo že veliko kadrovsko škodo, saj je na primer iz razvojnega sektorja odšla cela vrsta strokovnjakov po letu ali dveh dela pri nas. Ravno, ko so se vpeljali v delo, so si poiskali nove službe z boljšimi dohodki in pogoji za delo. Znanje so seveda odnesli s seboj. Bilo je sicer nekaj poskusov, med njimi eden zelo resen, da bi vprašanje osebnih dohodkov uredili. Splošno kadrovski sektor delovne organizacije je vložil precej naporov, da je pripravil merila, ki naj bi popravila stare napake in uveljavila boljše nagrajevanje proizvodnega in kreditivnega dela. Toda prišli so do izraza ozki interesi posameznih skupin in pravilnik ni bil sprejet, čeprav na drugi strani ne izključujem, da so se pri oblikovanju meril uveljavili nekateri pritiski in so bila določena dela nesorazmerno visoko ocenjena. Naš delavski svet je nato še večkrat zahteval, naj se to uredi, toda tu so se pojavile ovire v sestavljeni organizaciji. Zdaj čakajo na skupne smernice in enoten pristop. Osebno menim, in to sem v delovni skupnosti tudi povedal, da je treba naš pravilnik napisati. Naših problemov ne bo namreč nihče reševal namesto nas. Če bomo mi vprašanje osebnih dohodkov dobro rešili, najbrž ne bomo imeli velikih težav, da se uskladimo v sozdu, ko bodo sprejete, skupne osnove. In na drugi strani, tudi če bi danes imeli skupne osnove, bi morali vse operativno delo opraviti sami. 4.) Veliko časa smo na delavskem svetu izgubili tudi v razpravah o svobodni menjavi dela in še vedno ga izgubljamo, ker te zadeve niso urejene. Švobodna menjava dela se zrcali v dogovorjenih nalogah, ki jih mora delovna skupnost opraviti za posamezne tozde. Te naloge pa se ne opravljajo vedno v enakih razmerah. Danes je izpolniti plan prodaje nekaj povsem drugega, kot je to bilo pred štirimi leti. Isto velja za razvojne naloge. Toda niso problem le drugačne razmere. Za učinkovitejše delo bi potrebovali drugačno organiziranost, več strokovnjakov — ali z drugimi besedami več denarja. Tozdi pa pri svojem prispevku za delovno skupnost mnogokrat gledajo le indeks povečanja glede na preteklo obdobje, namesto da bi se pogovarjali o dejansko potrebnih sredstvih za doseganje ciljev, ki smo si jih vsi skupaj postavili. Posebno pomembno za odnose v svobodni menjavi dela pa je med-sebojno zaupanje, ki si ga nekatere službe zapravljajo s tem,ker ne vodijo dovolj natančno evidence-o svojih stroških.« - Govorili ste o težavnih razmerah, ki terjajo od določenih služb večje napore. Toda tudi tozdi delajo v istih težavnih razmerah, kar terja od vseh delavcev večje napore. Zato je razumljivo, da od delovnih skupnosti nič radi ne slišijo samo zahtev po višjih prispevkih. Od njih pričakujejo, da jih bodo podprli z boljšim delom. Vi ste tudi predsednik delavskega sveta delovne skupnosti. Ali je vaš delavski svet razmišljal o ukrepih, kako bi delovna skupnost čim bolje delovala? »Mnogi res mislijo, dana sejah delavskega sveta delovne skupnosti razpravljajo samo o tem, kako bi se postavili nasproti tozdom, da bi si priborili čim ugodnejši položaj. Pa ni tako. Zelo veliko smo govorili o ukrepih, da bi povečali kvaliteto svojega dela. Tozdi imajo večkrat prav, ko nas kritizirajo, da vsega svojega dela ne opravimo dovolj dobro tudi kadar ni objektivnih težav. Nemalokrat sem opozarjal, da morajo tozdi pravočasno dobivati dobre in popolne informacije, ker se s tem krepita zaupanje in poslovna učinkovitost. Delavski svet je pozval vodje posameznih služb naj pripravljajo bolj temeljita poročila o delu svojih služb. Saj imamo ob periodičnih redno tudi poročila o delu posameznih služb, vendar so nekatera zelo formalna. Zato smo zahtevali kratka, jedrnata in sprotna poročila in rekli tudi, da je treba uskladiti mnenja, čim se pojavi problem. Če za katero nalogo presežemo dogovorjeno porabo, je treba tozde takoj obvestiti in se dogovoriti za rebalans plana ali pa za opustitev določenih nalog. Zelo pomembno je sproti reševati spore v okviru svobodne menjave dela, ne pa. da vlečemo posamezne odprte zadeve, ki zastrupljajo odnose med tozdi in delovno skupnostjo.« Ob koncu je Ivo Čvek povedal še nekaj misli o načinu delovanjadelav-skega sveta: »Delavski svet ne more ustvarjati poslovne politike. Za to imamo strokovne službe in poslovodne organe, ki se morajo poglobiti v problematiko in pripraviti predloge, o katerih naj bi delegati razpravljali in se potem o njih odločili. Zelo narobe pa se mi zdi, če pride neka služba pred nas zgolj z nekim problemom in reče, naj potem delavski svet oblikuje 'učinkovito in poslovno uspešno rešitev. Kar se gradiv za seje našega delav skega sveta tiče, moram reči, da jih naš kadrovsko splošni sektor zelo dobro pripravlja. Problem pa se začne, ko pridejo na delavski svet strokovne zadeve brez predlogov za rešitve. Takšne zadeve, na primer pomembne poslovne odločitve, organizacija poslovanja, sanacijski program — morajo biti prej temeljito strokovno obdelane. Delegati bi morali dobiti popolno in razumljivo gradivo s podpisi odgovornih, da se ve, kdo je kaj predlagal in tudi razlagalec mora biti prisoten na seji, karse ne zgodi vedno. Šele ko bi bilo vse to pripravljeno, se naj bi začelo delo in odgovornost delavskega sveta. Žal pa marsikdaj ni tako. Zato so seje delavskega sveta dolge, učinka pa ni pravega.« Je pa tudi vprašanje, kako izvršujemo sklepe, Ali pri vas ne opažate primerov, da se na seji vsi delegati strinjajo z nekim predlogom, doma pa na to čisto pozabijo in včasih delajo ravno obratno od dogovorjenega? »Ne bi rekel, da je takšnih primerov tako veliko. In ne pozabimo, da je delo v delavskem svetu volontersko! Redki delegati so sposobni, da si zapomnijo in beležijo sklepe, oziroma da vodijo evidenco, komu je dal delavski svet posamezne naloge. Torej je pregled izvrševanja sklepov na začetku vsake seje že kar nujna zadeva. A niti s pregledom sklepov ne rešimo »problema. Na vsaki seji ugotavljamo, da je mnogo sklepov neizvršenih iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov. Tudi po več sej se vleče posamezen neizvršen sklep, dokler nazadnje ne izgine iz zapisnika, tudi če zadeva ni rešena. Ko pa se problem zaostri, gremo gledat v zapisnike in ugotovimo, da sklepi niso bili uresničeni. Potem seveda ugotavljamo odgovornost, toda vedno je ne moremo, ker nismo poskrbeli, da bi bili sklepi v zapisniku precizirani. Sklepe bo treba oblikovati bolj natančno ter točno opredeliti tudi nosilce in roke. Delegati pa bodo morali biti tudi bolj aktivni. Potruditi se bodo morali, da ugotovitve in sklepe ž delavskega sveta delovne organizacije prenesejo v tozd, od tam pa povratne informacije. V tem je tudi smisel delavskega sveta delovne organizacije.« In še to je rekel Ivo Čvek, da bi morali imeti vsi skupaj stalno pred očmi: »Delovna organizacija bo navzven toliko močna, kot bo močna znotraj. Dokler ne bomo rešili svojih notranjih problemov, tudi zunaj ne bomo mogli uspešno nastopati. Močni pa bomo, če bomo imeli delo dobro organizirano in če bodo razščiščene vse relacije med posameznimi tozdi ter med tozdi in delovno skupnostjo.« Klima: Delegati s stališči baze Predsednik delavskega sveta celjske Klime Ludvik Krajcer je takole opisal delovanje delavskega sveta te delovne organizacije: »Delavski svet ' delovne organizacije obravnavata tiste zadeve, ki smo jih po samoupravnih aktih opredelili kot skupne in se rešujejo na ravni delovne organizacije. To so stanovanjska problematika, družbeni standard, izobraževanje, problemi skupnega interesa naše delovne organizacije v odnosih v sozdu, pa tudi do raznih republiških ' in občinskih samoupravnih sporazumov se dogovarjamo za enoten pristop. O neodtujljivih pravicah delavcev — to je vsa finančna sfera — pa se odloča v tozdih.« Samoupravno delovanje v Klimi je Ludvik Krajcer takole opisal: »Vse zadeve pripravljajo strokovne službe, nato pa družbenopolitične organizacije, če gre za razpis referenduma ali oblikovanje samoupravnih aktov. Če gre za zadeve skupnega pomena, skličemo družbenopolitične organizacije skupaj na nivoju akcijske in sindikalne konfe- L. J. Kolikor delaš, toliko veljaš— velja tudi za komuniste Človek ne raste sam kot drevo » Kolikor delaš, toliko veljaš bi moral biti adut našega vsakdanjika. Ljudje smo družabna bitja, ki se nahajamo v raznih okoljih: delovnem, kulturnem, športnorekreacijskem. Pomembno pa je tudi politično delovati. Da pa lahko napredujemo, je potrebna tudi vzgoja, ki naj bi jo nudile razne organizacije, med njimi po pričakovanju najbolj Zveza komunistov. Zato komuniste pozorno gledamo, kaj znajo, kaj bodo pokazali, kako so lahko za zgled pozitivnega. Jasno, da komunisti niso nekakšni športni tisi, od katerih samo pričakujemo izjemne rezultate, Kaj takega se v politični organizaciji težko dogodi. Glede na stanje, ki nam narekuje še veliko delu in odgovornosti, bi imeli nekako dolžnost, da od organiziranih ljudi pričakujemo dosti več, kot recimo, od »normalnega« državljana, ki skrbi samo zase. Mnogi ljudje pravijo, da se nočejo »riniti naprej« , čeprav po drugi stran i pravijo sami pri sebi ali pa tudi naglas, da tudi vodilni in politični funkcionarji niso nič posebnega, samo kako osebno korist imajo, če so v ZK. Taka in podobna sklepanja kajpak ljudsko enotnost bolj razdirajo kot združujejo. A ne ostane samo pri tem, imamo člane ZK, ki so, kot jim pravijo, le »formalno« v organizaciji; mesece ni slišati njihovega glasu ne na sestanku niti med sodelavci ali tam, kjer so doma. Ko imamo priložnost skoraj vsak dan ocenjevati posameznike, največkrat ne ravnamo, kot bi morali. O nekom ugotovimo, da ni aktiven, da ni za z.gle.d drugim, ker se ne angažira. Morda se potem zamislimo nad seboj in drugimi, kaj je vzrok temu formalnemu in nedelovnemu odnosu. Toda po tej oceni ne znamo naprej in pustimo času da bo, kar bo: To pa seveda ni prav. Človek ni kot drevo, ki samo raste, človek raste v družbi, kjer ne sme biti zanemarjen. Dati mu je treba možnosti, da se aktivira. In če to znamo prav speljati, bomo pomagali sebi, da bomo razumeli stanje, obenem pa našli načine, da bomo »formalne« člane Z K vključili v delovanje in potem ne bo večpri/K>mb, češ: »Poglejte ga, vedno molči—in to naj bo komunist!« FRAN VODNIK petkih ali ponedeljkih zjutraj, ko so ljudje v Celju.« Pravite, da vsa gradiva obravnavate na samoupravnih skupinah. Toda ni vse, da se ljudje seznanijo z gradivi in povedo svoja mnenja. Odločanje je, kako delegati potem ta mnenja prenašajo na delavski svet. Ali ta delegatska funkcija deluje? »Niti en delegat na delavskem svetu delovne organizacije, pa tudi na tozdovem, ne glasuje v svojem imenu. In tudi kadar pove pripombe, to niso samo njegova mnenja, pač pa mnenje njegove samoupravne skupine. Seveda je vprašanje, koliko so tu zajeta resnično mnenja vseh delavcev. Bojim se, da ne stoodstotno. Toda če smo v 80 odstotkih primerov dosegli, da ljudje povedo svoje mnenje, in ga delegat prenese v organ, kjer jih zastopa, je to veliko.« Delegati torej ne govorijo svojih mnenj, na seje prihajajo z natančnimi navodili. Tako je tudi prav, se pa ob tem zastavlja vprašanje usklajevanja. Gotovo se zgodi, da imajo različne samoupravne skupine različna mnenja, ki jih je treba uskladiti. Tu sta potem samo dve možnosti: če imajo delegati imperativni mandat, je treba na ponovne razprave po samoupravnih skupinah, sicer pa morajo imeti delegati poleg stališč svoje baze tudi pooblastila, da mnenje spremenijo, če na seji ugotovijo, da je tako bolj prav. Kako to poteka v Klimi? Nato se začne razprava v sindikalnih skupinah, ki jih imamo v obeh tozdih in delovni skupnosti. Delegati delavskih svetov so zadolženi, da obravnavajo na samoupravnih sindikalnih skupinah vsa gradiva, pomagajo pa jim sindikalni delegati. Tako sodelujejo samoupravni organi in družbenopolitične organizcije. Eno brez drugega pri nas ne more.« O samoupravnih in sindikalnih skupinah se mnogo govori, vendar se mi zdi, da v praksi marsikje ne delujejo, kot bi morale. Je to, kar ste povedali, samo načelo, ali tudi praksa? »Lahko rečemo, da ni niti ene seje delavskega sveta, da ne bi gradiva prej predelali v bazi. Naši delegati to svojo dolžnost zelo vestno opravljajo. Na teh sestankih ljudje povedo svoje pripombe in mnenje, ali naj se predlog sprejme ali ne. Meni se zdi takšen postopek pravzaprav edini možen, saj je jasno, da bo uspela le tista akcija, ki je politično dobro pripravljena. Mislim, da pri nas res dokaj dobro delamo. V marsikateri delovni organizaciji se na primer pritožujejo, da se delegati ne udeležujejo sej, pri nas pa se še ni zgodilo, da bi kakšna seja delavskega sveta odpadla, ne v delovni organizaciji, ne v tozdih. Res pa sklicujemo seje ob dnevih, ko vemo, da bodo delegati prisotni in včasih tudi kakšno uro ali pol ure znotraj delovnega časa.« Ali to pomeni, da so seje sicer praviloma zunaj delovnega časa? »Stremimo za tem, saj smo tudi v stabilizacijske programe napisali, naj bodo seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zunaj delovnega časa. Vendar to ni vedno mogoče. Zlasti pri montaži se oziramo na težave delavcev, ki so na gradbiščih, zato sklicujemo seje ob »Bom razložil na primeru! Imeli smo predlog strokovnih služb, da bi zaposlili nove strokovne kadre z utemeljitvijo, da je to potrebno za boljše poslovanje. Nekatere sindikalne skupine so bile proti temu predlogu, češ, da ne smemo povečevati režije. To so njihovi delegati na delavskem svetu tudi povedali. Nato smo dobili dodatna pojasnila in utemeljitve in smo nazadnje prišli do prepričanja, da strokovnjake potrebujemo. Sprejet je bil predlagani sklep, zaposlili smo jih in v kratkem času se je izkazalo, da je bilo to res dobro.« Ko ste govorili o pristojnosti delavskega sveta delovne organizacije, ste navedli stanovanjske zadeve, družbeni standard in podobno, kot da bi bila gospodarska problematika zunaj njegovih pristojnosti. Gotovo to ne drži. Prav tako verjetno skupaj načrtujete investicije, na primer ureditev dodatnih prostorov za tozd Industrijska proizvodnja, kar je bilo opravljeno lani. »Predloge naložb pripravijo strokovne službe in jih najprej dajo v obravnavo delavskim svetom tozdov in delovne skupnosti, nato še na delavski svet delovne organizacije. Za vsako večjo naložbo stoji celotna Klima, saj drugače je niti ni mogoče uresničiti. Isto velja za dela v Iraku, kjer si medsebojno pomagamo, kakor tudi za združevanje deviz za repromaterial. Pri adaptiranju dodatnih prostorov za Industrijsko proizvodnjo je pomagal tudi tozd Montažna proizvodnja.« Klima ima en tozd, ki se ukvarja z montažno dejavnostjo in drugega, ki proizvaja opremo za prezračevanje in klimatizacijo. Dejavnost je sicer komplementarna, toda način dela in tudi miselnost monterja je precej drugačna kot pri delavcu v tovarni. Ne nazadnje je tudi različna dohodkovna moč, saj so bili montažni tozdi precej bolj akumulativni od proizvodnje ... »Večina članov kolektiva stremi, da bi se čim manj opazilo, da imamo dva tozda. Družbenopolitične organizacije in vodstvo delovne organizacije, pa tudi tozdov, se trudijo, da bi bilo čim manj razkoraka. Vendar pa do različnih pogledov prihaja v ljudeh spontano. Toda hvalevredno je, da se uspevamo dogovarjati, kar kažejo številna združevanja, na primer, za nakup strojev, ki delajo za oba tozda, razen tega skupaj vlagamo v skladišče, vzdrževalne službe in druge službe, ki delajo za oba tozda, seveda na osnovi proračuna. Priznam, da nam vsi predlogi za skupne akcije ne uspejo, toda mnogo je primerov, ko smo skupaj rešili probleme.« L. J. OBVESTILO Vse delavce tozda Ogrevanje vodovod ponovno obveščamo, da se slike Dedka Mraza nahajajo pri tov. Mavretič Mariji v poslovni zgradbi v Črnučah — II. nad. Vse delavce, ki slik še niso dvignili, ponovno naprošamo, naj to storijo qiin prej. IO OOS TOZD ■ Ogrevanje vodovod V Montaži Koper so se izkazali: Čez noč so popravili kotel v koprski podružnici SDK Naredili so, kar se je zdelo nemogoče Sredi januarja je v uredništvo Glasnika prispela zahvala direktorja koprske podružnice Službe družbenega knjigovodstva, Alojza Ceglarja. V njej se zahvaljuje delavcem tozda Montaža Koper, ki so v noči od 9. na 10. januar v stavbi SDK popravili kotel centralnega ogrevanja, ki se je pokvaril 9. januarja popoldne. Zaradi te okvare je 130-član-skemu kolektivu, v katerem prevladujejo ženske, pretilo, da bi v naslednjih dneh delali v neogrevanih prostorih, kar bi delo oviralo in onemogočalo. V zahvali direktor Ceglar poudarja, da so Montažni delavci — zlasti še tehnični direktor Milan Tomac in vodja montaže Zvone Rožman, ki sta ves čas sodelovala in vodila delo — z izrednim požrtvovanjem popravili kotel in s tem zagotovili naslednje jutro normalno ogrevanje. Nekaj dni po prejemu te zahvale smo se oglasili v koprski Montaži in povprašali delavce, ki so v omenjeni noči popravljali kotel centralnega ogrevanja v stavbi koprske podružnice SDK, kako je to izgledalo, ali se večkrat dogaja, da delajo tudi ponoči, da jih kdo nepredvidoma iztrga iz družine, ki je zvečer V tozdu Ogrevanje — vodovod Prerazporejen delovni čas Delavski svet tozda QV je sprejel sklep, da se v februarju in marcu skrajša delovni čas za eno uro — lojena sedem ur, oziroma na 9 ur ob torkih. Gre za letno prerazdelitev delovnega časa, saj bodo delavci te izgubljene ure nadoknadili maja in oktobra. Za prerazporeditev delovnega časa so se odločili, ker tozdu trenutno manjka dela. Sprejeli so tudi sklep, naj vsak delavec v teh dveh mesecih izkoristi četrtino letnega dopusta. Direktor tozda O V Janez Jerneje je povedal, da so delavci ta ukrep sprejeli z razumevanjem, saj se zavedajo težkega položaja zaradi pomanjkanja dela. Delno gre za sezonski pojav, ki ga monterji že dobro poznajo, kriza pa je letos hujša, ker se zaradi omejevanja investicij tako malo gradi. V OV-ju ocenjujejo, da jim v tem mesecu manjka dela za 90 monterjev. L J zbrana ob večerji, ob kramljanju, ob gledanju televizije ali celo že počiva. Tehnični direktor koprskega tozda Montaža Milan Tomac in vodja montaže Zvone Rožman sta mi pripovedovala, da so 9. januarja v tozd Montaža po telefonu klicali z SDK-ja in povedali, da njihov kotel centralnega ogrevanja pušča in voda zaliva prostor kotlarne. Ko se je praznil sistem centralnega ogrevanja, je prenehalo delovati ogrevanje. Vodja montaže Cerar si je šel takoj ogledat okvaro ter se z delavci SDK-ja dogovoril, da bo Montažna ekipa monterjev prišla naslednji dan odpravit okvaro. Ko pa se je proti večeru 9. januarja vrnil direktor SDK Ceglar s službene poti in je uvidel, da zaradi mraza njihovih 130 delavcev naslednji dan ne bo moglo delati, je takoj sprožil akcijo. Poiskal je na domu Zvoneta Rožmana pa Milana Tomaca, ki sta potem poiskala dva monterja in šefa Montažnega skladišča in so se vsi skupaj podali v skladišče po material ter med 20. in 21. uro na delo v stavbo SDK. Pod vodstvom tehničnega direktorja Tomaca in vodje montaže Rožmana so monterji približno ob enih ponoči zaključili z delom tako, da je ogrevanje spet normalno delovalo. Kako je vse to izgledalo? »Veste, imeli smo kar srečo,« je dejal Rožman, »direktor SDK nam je dal na razpolago avtomobile, jaz pa sem določil, katere monterje bomo šli iskat. Po telefonu smo najprej poklicali šefa skladišča Bruna Pahorja, potem pa smo šli k monterjema Valeriju Lovarču in Viliju Miloviču, ki sta se takoj pripravila in odšla skupaj s šefom skladišča v skladišče po material in orodje ter se odpeljali v stavbo SDK v center Kopra. Sreča je bila v tem, da sva bila tehnični direktor in jaz, ko »Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve IMP TOZD MONTAŽA Koper, na podlagi določil 58. člena Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb objavlja NATEČAJ' za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dodelitev posojil po uvodoma navedenem pravilniku. Razpisujemo posojila iz sredstev sklada skupne porabe za takojšnjo porabo v letu 1984. Delavci, ki želijo uveljavljati svoje pravice v tem natečaju, morajo dostaviti prijave v kadrovsko službo TOZD MONTAŽA Koper, najkasneje 30 dni po objavi. Prijave morajo vsebovati: 2. 3. Za uveljavljanje pravic do posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše — kupoprodajno pogodbo — dokazilo o namenskem varčevanju Za uveljavljanje pravic do posojila za gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja — gradbeno dovoljenje in zemljiško knjižni izpisek — dokazilo o namenskem varčevanju — predračunsko vrednost gradnje Za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo, dograditev oziroma revitalizacijo stanovanjske hiše: 4. dokazilo 'o lastništvu — gradbeho dovoljenje ali potrdilo pristojnega občinskega organa d pfilagoditvi del — predračun — izjava lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik — dokazilo o namenskem varčevanju Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske hiše: — pogodbo o nakupu overovljeno na sodišču z dokazilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto, preko banke — dokazilo o varčevanju Natečaj se zaključi 16. 3. 1984. Udeleženci, ki k prijavi ne bodo predložili zahtevanih dokazil, ne bodo upoštevani.« Predsednik komisije za stanovanjske zadeve in družbeni standard Silvo GERMAN1S naju je klical direktor SDK-ja, doma in da so bili doma tudi monterji in šef skladišča, ki sojih šli iskat in da smo bili vsi pripravljeni takoj iti na delo.« Tehnični direktor Tomac pa je dodal, da je bilo veliko vredno to, da je bil zraven Rožman, ki je bil vodja montaže že pri izgradnji stavbe SDK in zato vse instalacije centralnega ogrevanja v tej stavbi tudi dobro pozna. Kot sta povedala, je bil ta primer eden od redkih, ki se je tako hitro in uspešno končal. Na srečo je bila okvara take narave, da so počili samo stezni vijaki, ki jih je bilo mogoče hitro zamenjati. Lahko pa bi bil pri tem poškodovan še litoželezni člen kotla, zaradi česar bi se popravilo zavleklo do poznih jutranjih ur. »Tako srečnega primera v nesreči doslej še nismo imeli,« je dejal Zvone Rožman. V zadnj ih časih se redko dogaja, da bi morali monterji delati ponoči, včasih pa je bilo to samo po sebi umevno. »Tako delo se lahko organizira,« je povedal Zvone Rožman, »če vemo, na koga od monterjev naj se obrnemo, kajti nima smisla iskati tistih, za katere nismo prepričani, da se bodo odzvali brez slabe volje. Taka sta na primer Valerij Lovrač in Vili Milovič, večletna prizadevna IMP-jevca, ki sta bila omenjeno noč na delu v stavbi SDK.« Kaj pravijo v SDK-ju? Zvone Rožman je dejal: »Bil sem že na mnogih objektih, vendar take pozornosti kot v SDK-jevi stavbi to noč, še nisem doživel. Direktor SDK-ja Ceglar, ki je do konca spremljal naše delo, je ponoči poklical v stavbo kuharico, ki je zamas posebej pripravila večerjo.« Ko sta mi Tomac in Rožman vse to opisala, sta po telefonu poklicala direktorja SDK-ja Ceglarja, ker sta želela, da se oglasim še pri njern. Seveda se je strinjal in me z veseljem sprejel, ko me je Rožman pripeljal k njemu. Ni in ni se mogel načuditi požrtvovalnosti Montažinih monterjev, tehničnega direktorja Tomaca in vodje montaže Rožmana. »Kar je potrebno posebej pohvaliti je to, da so monterji, ki so tedaj, ko smo jih prišli iskat in ki so sedeli doma že v copatah, brez besed vstali, se oblekli in šli na delo. V današnjih časih je lahko to vzgled drugim. Vaši delavci so pokazali, da je mogoče z iv Gradbišče na Kopitarjevi ulici v Ljubljani. (Foto: M. P.) veliko volje, vztrajnosti in potrpljenja v kratkem času včasih napraviti kaj, kar izgleda na videz nemogoče ali nerešljivo. S tem so veliko doprinesli, da sistem pla- čilnega prometa, ki ne sme zas ti, ni zastal.« j O tem so pisale 17. januafl tudi Primorske novice. MARIJA PR1’ Obisk pri naših monterjih, ki delajo na Resljevi cesti v Ljubljani Delo teče tudi v snegu in mrazu Decembra in januarja je zima pokazala vse svoje možnosti. Preživeli smo dni, ko je snežilo kot za stavo, pa zmrzal, poledico, in žled, pa snežno brozgo, skratka ves repertoar zimskih nalog, ki smo jih v zadnjih milih zimah že kar pozabili. Naši šolarji so bili seveda veseli, ko je za počitnice zapadel sneg, manj veseli smo bili starši, ko smo v slabem vremenu hodili v službo in po opravkih. Toda velik del našega kolektiva ima svoja delovna mesta kar pod milim nebom. In tako smo se vprašali, kako so naši monterji prenašali zimske nadloge. Eno od skupin delavcev, ki so tudi v snegu in mrazu vztrajno kopali, vrtali, polagali cevi in jih varili, smo našli sredi Ljubljane na Resljevi cesti, kjer delajo vodovodno in vročevodno napeljavo. Resljeva cesta je pač ena od glavnih Ljubljanskih cest in ne more biti zaprta v nedogled, kar naši fantje dobro vedo, zate so stiskali zobe in delali tudi v vremenu, ko marsikdo rajši sploh ni stopil iz hiše, če ni imel nujnih opravkov. Skupina OV-jevih monterjev polaga plinovod in vročevod na Resljevi cesti od Komenskega ulice do Zmajskega mostu že od druge polovice lanskega oktobra. Predvideno je bilo, da bodo dela zaključena koncem januarja, vendar ne bo tako, pa ne zaradi vremena, pač pa zaradi drugih nepredvidenih ovir, ki jih na tem objektu res ni manjkalo. Plinovod je bil zgrajen že novembra lani tako, da so stranke dobile plin že pred dnevom republike. Po zaključku del na plinovodu so se lotili napeljave vro-čevoda na območju Resljeve, Komenskega ulice do Zmajskega mostu. Po terminskem planu naj bi vsa omenjena dela končali do 25. decembra lani, vendar je prišlo do zakasnitve, ker je izvajalec gradbenih del SCT naletel na staro kanalizacijo, ki je bila na osi novega vroče-voda. Zato je bilo treba najprej opraviti dela za nov kanalizacijski kanal, potem pa šele odstraniti starega. Vodja tega gradbišča iz tozda OV je Dionizij Valjevec, vodilni monter pa Franc Rus. Na gradbišču je bilo povprečno 8 OV-jevih monterjev. Vrednost IMP-jevih del na plinovodu in vročevodu znaša 16 milijonov dinarjev. OV je sklenil za ta dela pogodbo z investitorjem DO Energetika. Na gradbišču, kjer je OV opravljal strojna dela, so delali še SCT, ki je opravljal grad- bena dela, zasebnik Miha Grah, ki je opravljal izolacijska dela ter zasebnik Drago Jamšek, ki je opravljal pleskarska dela. Z materialom, ki ga je vgrajeval OV, ni bilo nobenih problemov, saj je investitor OV-ju predčasno zagotovil finančna sredstva za nabavo cevi. Material je ves jugoslovanski. Glede zahtevnosti del je bilo na, tem gradbišču, kot sta povedala vodja gradbišča Valjavec in vodilni monter Rus, precej težje delati kot na drugih podobnih gradbiščih in sicer zato, .ker je bilo mnogo nepredvidenih ovir na cestišču. To so pač težave mesta, ker v zbirni knjigi niso vrisane podzemne instalacije. Poleg omenjenih del je OV zgradil še del novega vodovoda iz križišča Resljeve ceste, Trubarjeve ulice do Zmajskega mostu. V prvi fazi so OV-jevi mon- terji delali na tem gradbišču tudi po 12 ur dnevno. V zimskem času, ko pade temperatura pod minust 5 stopinj Celzija, pa ni mogoče variti. V zimskem času so monterji delali od sedmih zjutraj do treh popoldne. Ko je temperatura zdrsnila pod minus 10 stopinj Celzija in na gradbišču ni bilo mogoče delati, pa so monterji pripravljali opremo za zagon. Ko se je temperatura dvignila, so dela na gradbišču nadaljevali. Toplo malico so monterji L kje bivali, kjer so sami želeli, w'.« "eiev1, 'f tn. bližini gradbišča dovolj bife)1- ^ gostiln. Ko pa so po umazanj in napornem delu potrebo toplo vodo, da bi se umili- P3 jj takorekoč sredi mesta niso W čeprav so delali napeljavo in 'L čevod. Tako so se znašli, ko vedeli in znali, ter se umiva11 bližnjih gostilnah. v OV-jeve monterje bomo sr tgg lahko srečali marca, ko bodo 1 , bo, bo, 4 kh u s. k daljevali z gradnjo plinovoda ^ vročevoda na zgornjem Resljeve ceste. Monterji so se v mrazu lahko pogreli v garderobnem kontejnerju, ki je priključen na električno omrežje in so si v njem lahko posušili mokre delovne obleke. Kljub temu, da so delali v težkih delovnih pogojih v mrazu, snegu, dežju in v jarkih, pa niso izostajali z dela zaradi bolezni, saj je bilo le par delavcev v bolniški v času, ko so na tem gradbišču. Prav gotovo pa delo v takih pogojih pusti posledice na zdravju monterjev (obolenja hrbtenice, revma, poškodbe). *r Se vam zdi Glas111 dolgočasen? Popestrite ga s sV° jimi članki, idejam1-predlogi! Telefon uredništva (061)343-342. Prijateljstvo naj ne bo krinka za slabo delo Kdor dela greši — a preveč ne sm® Če je delo, pravimo, je tudi denar, če je kvaliteta, imamo pa še boljši dohodek. Priti do primernega izdelka, ki bo na trgu cenjen, zahteva dobro mero odgovornosti. Pravimo celo, da ne smemo biti sentimentalni, ko gre za važne proizvode. Ko se motamo v serijskih izdelkih, postaja ■ naše obnašanje kar nekako mehanično. Torej ni misel pri delu kaj prida obremenjena. In ko takole dnevno izpolnjujemo svoje delovne naloge, smo ob odhodu domov kar nekako zadovoljni: »Dan je bil uspešen, nobenih reklamacij.« No, dnevni in mesečni zaključek pa ne drsi vedno tako gladko. Če se dela, radi pravimo, se tudi greši. To je sicer bolj vodeno opravičilo, vendar nam taki izreki prav pridejo, da kakšen problemček, oziroma slabšo kvaliteto izdelka spravimo naprej, pa imamo spet mirno vest. Kdo sicer pomisli, da bo le treba malo bolj gledati na kvaliteto, kdo drugi pa to tudi pozabi, češ, kaj pa je to stotinka, češem kiksnil. Na oko in za zunanjo obliko morda to res ni vedno pomembno, kadar pa je treba, recimo, kake ležaje ali puše pri montaži vtiskati na osi in v ohišja, se mnenje hitro spremeni. To pa že ni več enostavno. Sicer so mnogi navajeni tudi malorpotrpeti, pa ne pride do opozoril za zboljšanje stanja in se tako negativni odnos lahko vleče še naprej. Izdelek pa ni tak, kot bi mogel ali moral biti. Res imamo iur\, rvc/i ul /nug ct uit n tur UL uiti. tu * rilna območja, v katerih se je treba gibati, ven cesto tudi tu odpove zadovoljstvo ', nekdo je n spodnji meji obdelave, drugi pa na zgornji ‘n. stotinki v meri že pomenita, da bo nekdo imel žave z montažo. „„ L. Zaradi takih pojavov, ko se malo P°Pu^can1l)-htevam kvalitete in meram izdelkov, smo p11 rani iskati tudi nove rešitve, bolj striktne, da°■ , jamo pri izdelku v srednjih mejah toleranc n območja. Da pa dosegamo primerno kvaliteto, je 0 s no samo od človeka ki si mora pripravit1 P merna merila, pogoje dela in tudi poleg osta k pravo toploto, ki vpliva na kovine s svoj0 sf menljivostjo. Res imamo številne službe, N r 11 ... lah*" gojujejo kvaliteto izdelka, vendar tudi ta nastajajo površnosti, potem se pa gremo v t vor, kaj bi moral kdo narediti pripraviti, l,0na!n beti itd. a se potem nekako »pogladimo« Pa . gre čas lepo naprej. Vsak se bo malo potrut bo »klapalo«. Vendar so prijateljski o ^ nekaj drugega, kot kvaliteta izdelka. LeP° L,ali-smo prijatelji, toda ne pozabimo, da ima . ^ teta svoje zahteve, ki jih moramo upostev hočemo dobro delati. je[g! Prijateljstvo naj ne bo krinka za slabo y 2 ^obrobna tema 8. marca bomo videli ha volilni seji sozdove sin-Jkalne koordinacije se je . eja Živahna razprava o jf. v Mrazu. Kot običajno s'o poročilo in program lrn° brez pripomb z vsemi °blemi naše sestavljene or-Zacije, ki ju nakazujeta, ed, polemika pa se je začela ^Predlogu, koliko naj bi na-enili našim otrokom za °edka Mraza. Odroma bolj natančno: Bi- r°zPrave ie Mio, ali je šte- ... - ki jo koordinacijski b°r sindikata vsako leto aP‘še v svoj finančni plan do- y?Vor> ki naj bi sega vsi držali, l Po samo nekakšna smerni- £,*** pa naj da otrokom hoče, oziroma kolikor Leč govornikov je tudi lnUfarh°, kakšna škoda da je Izbijati besede o takšni ma-nkosti kot je dedek Mraz. kot fn^a^c če gledamo na to ljenna Vprašanje našepriprav-. osti za dosledno izvajanje iaA0v°r°v, morda to le ni ie T malenkost. V IMP-ju ngjhkrat pogovarjamo o ilJ S[ °sfednosti, ampak nedo-Pofso vedno drugi, tisti grdi s ovodnež.i ali kaj vem kdo e>nsii, skratka, ki jih ni zra- tni?U Pa so Mii zbrani za isto Zad° iUd!e ‘n razpravljali so o Mr CV,'.ki bi jo res lahko sami saj so predstavniki vrljta M Pr‘ določanju u n°sti daril za dedka ganjZa na]hrž sindikalne or-’>sk'ZllClie Mso izpostavljene VnijM zunanjim pritiskom ali joj kje^0ltl '— razen v občinah, e cle ll!>meritev, da organiza-sPloh°tr°k sv°jih delavcev K i ne obdarujejo, kar pa je ,,8 problem. ^Mašanie je tu: Hočemo A’a~Sti ie nočemo. i‘ *n0%rni 7,n°s< ali,________ hočo ki ste mi v koli pomtrenutkih kakor- *0jn: >ndikab,0Vm orSamzaciji sodelavcem 5tv'o ht s.ozaUe in sprem- il NV?; zadnji poti. ;ANF.z OCEPEK * Naši planinci so se udeležili spominskih pohodov KAJ DELAJO DISCIPLINSKE KOMISIJE? • KAJ DELAJO DISCIPLINSKE Na Dražgoše in Osankarico Planinsko društvo IMP je v svoj programski koledar za leto 1984 sprejelo kar precej tradicionalnih pohodov, ki spominjajo na hude boje partizanov z nemškimi okupatorji in domačimi izdajalci. Dva pohoda sta bila že takoj na začetku meseca januarja, žal letos oba na isti dan, to je na 8. januarja. Zato so se planinci morali razdeliti v dve skupini, da se je PD IMP kot celota, lahko udeležilo obeh pohodov. Pohodi po poteh Partizanske Jelovice so potekali v normalnih zimskih pogojih brez padavin. Pohodniki in planinci PD IMP so se v partizanske Dražgoše podali z več smeri. V Šk. Loki izpred kasarne —Križne gore — Mohorja v Dražgoše. Iz Stražišča preko Čepulj — Mohorja v Dražgoše (to pot je ubiral Oča) nato iz Krope preko Jamnika in iz Selc preko Lajš v Dražgoše. Na proslavi pred spomenikom v Dražgošah se je tako zbralo 11 planincev PD IMP, zadovoljni, da so premagali dolgo pot v zimskih pogojih. Druga skupina planincev PD IMP se je usmerila na slovenjebistriško Pohorje, kjer je pred 41 leti izkrvavel Pohorski bataljon do zadnjega moža. Pri vsem tem in ob najboljši volji je z javnimi prevoznimi sredstvi težko priti do Oplotnice v jutranjih urah, ko je programiran pohod. Ista težava se pojavlja ob povratku z Rpgle, do Slovenske Bistrice., da dobiš avtobus za Ljubljano. Se največ uspeha je, če se odpraviš s svojim avtomobilom, zapravil pa si polovico mesečnih bonov, mislim, da tudi to ni najhuje, saj so borci žrtvovali vse, kar šo najraje imeli, Na Osankarici se je oblikovala kolona, ki se je ustavila pri Treh žebljih, na kraju, kjer je izkrvavel Pohorski bataljon. Tu je postavljeno obeležje, kjer venci in prižgane sveče pod mogočnimi smrekami nemo pričajo o junaškem boju pohorskih borcev. Poleg govora o usodni bitki je svoj kulturni prispevek pripravila mladina iz Zreč. Kulturni prispevek je bil podan tako ganljivo, da se je utrnila marsikatera solza. Po daljšem odmoru smo si nabrali novih moči in se začeli odpravljati v dolino, saj se je dan že nagibal k večeru. Rogla je urejena z zimsko športnimi napravami in dobro pripravljenimi smučišči, lepim hotelom Planja, zato se izplača preizkusiti zimske veščine na tako urejenem rekreacijskem centru. ZDRAVKO NASTRAN Nogometna tekma Sozdovci ugnali livarje Delovna skupnost sozda je na prijateljski nogometni tekmi gladko premagala Livarja s 6:3. Tekmo so odigrali v soboto, 4. februarja popoldan pred finalnimi srečanji Livarjevega nogometnega turnirja. Nogometaši delovne skupnosti sozda so zaigrali lep, kombinatoren nogomet, čeprav sta manjkala dva od stebrov ekipe — Janez Stanovnik, ki je bil na službeni poti in Aleš Čerin, ki se je opravičil zaradi nekakšnih težav. Livarjev kapetan Janez Hrovat je priznal, da ni pričakoval tako močnega sozda, sicer pa je dejal: »Tekma je bila naporna. Nasprotniki so bili boljši v konici napada. Pri nas je bila glavna ovira kilaža in to, da so manjkali nekateri dobri igralci — nekaj jih je v Kranjski gori, nekaj pa se jih je poškodovalo na turnirju. Za povratno tekmo se bomo bolje pripravili.« Kapetan sozdove ekipe Franci Zatler pa je rekel: »Bila je lepa tekma, z mnogimi lepimi akcijami in priložnostmi. Za revanšo smo pripravljeni kadarkoli.« nizatorji. Na turjirju je nastopilo kar 75 ekip, zato so gamorali celo podaljšati. V finalu so zmagali Paverji proti ekipi Tegula : Horjak s 6:1. Tretje mesto pa je pripadlo Liri po zmagi nad Mački s 4:2. Organizatorji so zmagovalne ekipe nagradili s pokali, diplomami, spominskimi plaketami in praktičnimi darili. Mentor in mecen zmagovalne ekipe Paverjev Božo Šimic je po tekmi povedal: »Turnir je bil dobro organiziran, dvorana lepa, tekme kvalitetne. V finalu je bila velika razlika v kvaliteti, Lira je očitno močnejša od Tegule, toda imela je smolo pri žrebu.« O svoji ekipi pa je Šimic povedal, da so se Paverji zbrali šele lansko jesen in jim je zmago v Ivančni gorici prvi večji uspeh. L. J. TIO Negativnih reakcij ni bilo svoje življenje. Organizatorji pohodov pa bi za tako masovno udeležbo le morali malo več razmišljati o prevozih. Pohod se je po proslavi nadaljeval na 1481 metrov visoko goro Roglo. Po zaključku pohoda si dobil čaj, knjižico in značko, če si se pohoda udeležil prvič, sicer pa po ustaljenem postopku, za ostale. Žal je neprestano snežilo, zato smo na cilj prišli utrujeni in mokri. Disciplinska komisija idrijske delovne organizacije TIO, ki ji predseduje Marjan Bizjak, je v sedanjem mandatnem obdobju obravnavala 40 zadev in sicer je v 9 primerih obravnavala delavce, ki so slabo opravljali svoje delo, enega delavca, ki je odklonil delo, enega zaradi malomarnega odnosa do delovnih sredstev, 16 delavcev zaradi samovoljne zamenjave delovnih izmen, 2 delavca zaradi zlorabe položaja in pooblastil, 8 delavcev zaradi neopravičenih izostankov z dela, enega delavca zaradi uživanja in prinašanja alkohola v delovno organizacijo, 3 delavce pa zaradi uživanja alkohola na delovnem mestu. 12 obravnavanih delavcev je komisija oprostila, za kar se je odločila na osnovi dejstev, ki so se pokazala med obravnavo. Šlo je namreč za pomoto pri predlogih za obravnavo, ki so jih dali vodje obravnavanih delavcev. V enem primeru je komisija ugotovila, da je kršitev zastarala, zato je postopek ustavila. Sedmim delavcem je izrekla opomine zaradi lažjih kršitev delovnih dolžnosti, devetim javne opomine za težje kršitve delovnih obveznosti (pri teh je bila narava kršitev taka, da niso bili potrebni strožji ukrepi, zato se je komisija odločila za milejše kazni). Ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja za dobo enega' leta je komisija izrekla štirim delavcem, ki so pogosto neopravičeno izostajali z dela; enemu od teh je postavila tudi pogoj obvezno zdravljenje. Dva od obravnavanih delavcev je predlagala za premestitev na druga dela in naloge za krajše obdobje. Za enega delavca je ugotovila upravičenost suspenza, ki ga je izrekel direktor delovne organizacije. Za tri delavce pa je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela. Komisija se je pri svojem delu opirala na mnenje sindikata delovne organizacije. Komisija je vedno vabila na obravnave tudi predstavnike sindikata, ki so se udeležili nekaterih obravnav, kjer so se obravnavale težje kršitve, sicer pa so dajale sindikalne skupine pismena mnenja o obravnavanih delavcih. Ukrepi disciplinske komisije so imeli na prizadete delavce pozitiven vpliv, na nekatere bolj, na druge manj. V nobenem primeru pa na ukrepe ni bilo negativnih reakcij. Na izrečene ukrepe disciplinske komisije sta se pritožila na delavski svet dva delavca. Delavski svet je potrdil en ukrep, enega pa je zavrnil in zadevo vrnil v ponovno obravnavo disciplinski komisiji. Delavec se je pritožil na ukrep, ki ga je potrdil delavski svet, še na goriško sodišče združenega dela, kjer pa ni uspel. Pri svojem delu komisija ni imela težav. Vabljeni delavci — kršitelji so se v glavnem odzvali že prvemu vabilu. Če pa se iz opravičljivega razloga niso mogli udeležiti obravnave, je disciplinska komisija obravnavo preložila na kasnejši datum. Tudi s pričami ni bilo problemov in so prihajale na obravnavo, ko jih je komisija vabila na svojo željo, ali pa na željo prizadetih delavcev ter na obravnavah pokazale dobršno mero kritičnosti. Komisija se je pri delu posluževala uradnih dokumentov, ki so ji bili na razpolago za posamezne primere kršitev. Ravnala se je po določbah pravilnika o delovnih razmerjih, vendar ji je bilo pri delu vodilo, da je poleg disciplinskih ukrepov por membno dovolj pojasniti in razčleniti okoliščine, v katerih je kršitev nastala, da bi bila presoja objektivnejša, pa učinek kazni pozitivnejši. MARIJA PRIMC Elektromontaža: Ukrep ne zaleže zmerom Disciplinska komisija v tozdu Elektromontaža, ki ji predseduje Anton Pristov, je v sedanjem mandatnem obdobju obravna- vala 24 delavcev. V večini primerov je šlo za neopravičene izostanke z dela, alkoholizem in neupoštevanje navodil varnostne službe. Panonija: Tudi pretepi v službi Panonijina disciplinska komisija je lani dobila v obravnavo 43 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka. Od prijavljenih krši-tevljev je komisija obravnavala 35 kršiteljev delovnih dolžnosti. 7 kršiteljev delovnih dolžnosti je samovoljno zapustilo delovno organizacijo, še preden je bila njihova kršitev obravnavana v pripravljalnem postopku. En postopek, kjer je šlo za uvedbo materialne odgovornosti, je bil na glavni obravnavi ustavljen, ker so se napačno izdelani polizdelki uporabili pri drugem delovnem nalogu. Disciplinska komisija je obravnavala kršitelje delovnih dolžnosti zaradi hujših kršitev, ki so jih storili na svojih delovnih mestih ter je 35 kršiteljem izrekla naslednje ukrepe: dvema kršiteljema opomin, 24 kršiteljem javni opomin, 2 kršiteljema pogojno izključitev z dela za dobo 6 - mesecev, 6 kršiteljem pogojno izključite z dela za dobo enega leta, enemu kršitelju pa prenehanje delovnega razmerja. Kršitve, ki jih je disciplinska komisija obravnavala in zanje izrekla ukrepe, so bile naslednje: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, zloraba položaja ali pooblastil, neopravičeno izostajanje z dela, nedostojno in sicer nepravilno obnašanje do sodelavcev, prenašanje sp'etk in ustvarjanje nezdravih odnosov v delovni organizaciji, povzročanje nereda in pretepa v delovni organizaciji, prihajanje na delo v vinjenem stanju. * Disciplinska komisija je pri obravnavanju kršiteljev ugotovila, da so kršitelji posamezniki, na zadnjih obravnavah pa je komisija obravnavala tudi skupine od 6 do 11 delavcev. Da bi ohranili v kolektivu Panonije zdrave odnose in zagotovili nemoten potek proizvodnje, pa bi kazalo najstrožje postopati pri izrekanju disciplinskih ukrepov. M. P. Komisija je petim delavcem izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja z odložitvijo od 6 do 12 mesecev. V enem primeru je sprejela sklep o preklicu odložitve in izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je delavec nadaljeval s prekrški. Proti šestim delavcem je bil postopek ustavljen, ker so med obravnavo dokazali, da so opravili manjkajoče ure. Petim delavcem je komisija izrekla javni opomin, dvema delavcema ukrep preraz: poreditve na druga dela in naloge, šestim pa opomin. Na sklepe disciplinske komisije se noben od obravnavanih delavcev ni pritožil na delavski svet tozda in ne na sodišče združenega dela. Na obravnavah disciplinske komisije je vedno pristoten zastopnik sindikata, ki da v postopku mnenje o obravnavanem delavcu. Savo Tatalovič je bil bolj samozavesten: »To je bil pravi finale turnirja po golih in priložnostih! Sigurno najboljša tekma na vsem turnirju.« Ob tem pa dodajmo, da so se vrli sozdovi nogometaši takoj po tekmi odpeljali proti Ljubljani, verjetno prepričani, da dobri, kot so, v Ivančni gorici nimajo več kaj videti. Golman Slavko Cvetanovič je še rekel: »Žalostno, da je sozdov a ekipa brez dresov in smo si jih morali sposoditi za to tekmo. Pa tako dobro igramo.« Ekipi sta nastopili v naslednjih postavkah: LIVAR: Marjan Oltra, Vlado Hočevar, Jože Pušlar, Janez Puš-lar, Roman Pušlar, Marjan Sadar, Peter Tikle, Janez Hrovat, Jože Blatnik, Janez Voden-šek, DS SOZD: Miro Šmigoc, Slavko Cvetanovič, Andrej Pogačar, Tone Hrovatič, Igor Vrhovec, Savo Tatalovič, Franci Zatler I., Franci Zatler II. Tudi na turnirju ob desetletnici nogometnega kluba Livar domači nogometaši niso imeli uspeha, saj so izpadli že v prvih kolih Izkazali pa so se kot orga- Naša disciplina.. % ' Tovariš šef. pridite malo pozneje, ker imam pripombe r,a normo? Hujše kršitve delovnih dolžnosti obravnava komisija že v predpostopku, ko delavca zasliši tako, da na glavni obravnavi zadevo lažje in bolj objektivno reši. Ukrepi disciplinske komisije so na nekatere obravnavane delavce vzgojno vplivali, pa so spremenili svoj odnos do dela, medtem ko nekateri obravnavani delavci smatrajo, da imajo oni prav in kršitve ponavljajo. Take komisija ponovno obravnava in strožje kaznuje. Komisija se pri svojem delu srečuje z nekaterimi težavami. Tako so na primer s sklicevanjem obravnav, zaradi službenih odsotnosti članov komisije, letnih dopustov. Dogaja se tudi, da prihajajo vabila s povratno pošto nazaj nepotrjeno z oznako »nepoznan« oziroma »ga ni doma« ali je kje na delu na terenu. Delo komisije, pravi njen predsednik, je zahtevno in odgovorno, kajti paziti mora na to, da delavca ne kaznuje neupraviče- Komisija si je prizadevala za to, da bi imela seje vsak mesec, vendar se tega ne drži zaradi terenskega dela predsednika in članov komisije, kajti redne seje so povezane tudi z večjimi stroški (dnevnice in potni stroški za člane komisije). Težko pa je tudi pogosto trgati od dela zunanjega člana komisije, ker jji nikjer predvideno, kako bi ga nagradili. Emil Tratnik o vzponu na Gangapurno Planine vabijo! Kljub poškodbi na vrh V lanskem septembru je bil z osemčlansko odpravo na Himalajo, ki jo je organiziral Alpinistični odsek Ljubljana-Matica, tudi IMP-jev delavec Emil Tratnik iz TIO Idrija. po- Cilj jim je bil 7454 metrov visok Gangapurno. Za Emila Tratnika to ni bila prva pot v tuje gore, saj je bil leta 1979 v Pamirju v Sovjetski zvezi, leta 1981 na Himalaji, lani, ko je šel ponovno na Himalajo, je za pot porabil svoj redni letni dopust, izkoristil nekaj nadur, en teden izredno plačanega dopusta pa mu je odobrila delovna organizacija TIO in mu tudi prispevala finančna sredstva. Emil Tratnik takole pripoveduje: »Na Himalajo sem šel, ker sem pač izpolnjeval alpinistične pogoje. K sodelovanju me je povabil vodja odprave Stane Belak-Šrauf. Potovali smo z avionom iz Zagreba preko Pariza, New Delhija do glavnega mesta Nepala Kathmanduja z letalsko družbo Air France. V Kathmanduju smo preko agencije za gorski turizem najeli 75 nosačev za nošenje hrane in opreme, potrebne za goro. Pristopni marš do zadnje naseljene vasi Man ang na višini 3600 metrov je trajal 10 dni. Od tu smo v dveh dneh prišli na mesto, kjer smo postavili bazni tabor 1. Desetega oktobra je močno sneženje preprečilo naše delo na hribu, saj je v treh dneh zapadlo več kot meter snega. Zasulo nam je bazo 2 na višini 5300 metrov, ki smo jo v naslednjih dneh po izboljšanju vremena obnovili. Od trinajstega do petindvajsetega oktobra smo postavili še dva tabora, prvega na višini 5800 metrov, drugega pa na 6200 metrov nadmorske višine. Napeli smo tudi okoli 800 metrov fiksne vrvi v steni nad taborom 2. Dvaindvajsetega oktobra sem dobil lažjo poškodbo, ko mi je na levo ramo priletel velik kamen. Bil sem primoran počivati tri dni v baznem taboru 2. Medtem časom so tovariši preplezali steno grebena, kjer so se končale tehnične težave. Petindvajsetega oktobra se je odpravila trojka iz odprave (Belak, Kozjek, Kregar) proti vrhu, naslednji dan sem jim z baznega tabora sledil še jaz. Sedemindvajsetega oktobra ob 2 . uri zjutraj sem jih dohitel v taboru 2. Od tu naprej smo skupaj plezali proti grebenu. Vreme je bilo popolnoma jasno in smo isti dan okrog 13. ure vsi štirje srečno prišli na vrh Ganga-purne. Tu pa nas je oviral zelo močan veter, saj smo se morali ob hudih sunkih stiskati k tlom, da nas ni odneslo z grebena. Še isti dan smo vsi štirje sestopili v tabor 1. V naslednjih dneh smo spravili tabor 1, bazni tabor 2 in 1 ter se napotili nazaj v dolino med zelene gozdove in pašnike ter se po isti poti vrnili v Kathmandu, kjer se je naša planinska zgodba zaključila. Iz Kathmanduja smo se vračali domov po isti poti, po kateri smo prišli tja. Razen moje poškodbe, ki sem jo prej omenil ter Kofolovega in Kozjekovega luščenja nohtov na nogah zaradi omrzlin, nismo imeli nobene druge nesreče. Za to moje potovanje na Himalajo ima velike zasluge delovna organizacija TIO, ki mi je odobrila plačan izredni dopust in sindikat DO, ki mi je prispeval finančna sredstva, za kar se delovni organizaciji in sindikatu toplo zahvaljujem,« je dejal Emil Tratnik. MARIJA PRIMC 18. februarja po Poti spominov NOB občine Domžale — od Mengša do Trzina Dne 18. 2. 1984 se zberemo pod uro na pročelju železniške postaje ob 6.30. Avtobus imamo okrog 7. ure za smer Kamnik preko Trzina. V Mengšu izstopimo in nadaljujemo peš. Pot nas bo vodila na Goba-rico (žig št. 17) od tam na Koscev vrh (žig št. 18) in dalje do Spodnjega Dobena do Gostilne Ručigaj (žig št. 19) in dalje mimo gradu Jable do Trzina na redni avtobus. Izlet je primeren za staro in mlado s primerno planinsko opremo in dobro obutvijo. Za vsa obeležja iz NOB občine Domžale glej natančen opis v vodniku. Lagodne hoje je približno 6 ur. Izlet vodi vodnik Milan Grčar ali namestnik Oča. 17. marca po Škofjeloški planinski poti Dne 17.3. 1984 se zopet dobimo na železniški postaji kot običajno ob 6.30. Gremo na avtobus za Škofjo Loko. (Vozovnice kupite v predprodaji!). Po koncu vožnje nas pot vodi preko Puštala na Osolnik. Od tu dalje imamo dve varianti. Prva mimo planinskega doma na Govejku ali preko hriba Igale (krajša za 1 uro hoje) na Tošč, Polhograjsko Grmado, Katarino in Šentvida. Izlet je primeren za vse starosti in spol, seveda s primerno planinsko opremo in dobro obutvijo. Čas hoje približno 7 ur. Knjižico Loške poti si nabavite, seveda če jih že nimate, pri PZ Dvoržakova 9 ali pri Matici Miklošičeva. Na tej poti dobimo dva žiga Osolnik in Tošč Izlet vodita domačina Žontar Marinka in Oča. Če se odločite, da greste z nami, se boste prijetno zabavali. NANDE KLOBUČAR-OČA Smučarji pozor — 3. marca bodo zimske igre IMP! 3. marca bodo v KranjsJ» gori zimske športne igre IWr'ly| ki jih organizira delovna °f ganizadja Izip. Veleslalom**!^, bo začel ob 10. uri, teki Pa.°,ll 13. ali uro po koncu velesi*'k loma. fl Zadnji rok za poimens*, prijave je 25. februar, *a* f pohitite s prijavami, ker» 28. februarja žrebanje stari nih številk! Vodje ekip opozarjamo," bo sestanek vodij ob 8.30 hotelu Larix. Poročilo o športnih dogodkih v Iraku v letu 1983 V finalu premagali Brazilce Januarja smo dobili iz Iraka dopis o športni dejavnosti naših delavcev, ki delajo v tej državi. Kljub težkim delovnim razmeram, vidimo, da naši kolegi najdejo čas in način za razne športne igre: *******-k*-k-k-k-k-k***-k****************-k-k-k-k-k-k-tx>)4-* 4 4 4 4 4 4 4 4 * Ploskati delu še ne pomeni sodelovati. 4 MISLI 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 l FRAN VODNIK * ************-k*-K-k**-K-k*-k*-k-k-k-k-k-k-k***-k-Mc-X-k**-k-k*** * Delavnost ima prijatelje in sovražnike. Na Abu Greibu nas je včasih bilo okrog 200, sedaj tretjino manj. Še vedno dovolj za večvrstna športna tekmovanja. Na prvem mestu po popularnosti je vsekakor nogomet. Od začetka leta 1983 so se vrstili turnirji v malem nogometu: za dan žena, za prvi maj, za dan republike. Za dan žena je bil zmagovalec IMP Ali stars A/G, za prvi maj Generali iz Bildinga. Posebej zanimiv je bil mednarodni turnir v malem nogometu za dan republike. Sodelovali Zakaj tako slabo skrbimo za kočo na Veliki planini? Snažilka med počitnicami Ker je naša mladina vsak dan dobro seznanjena z našimi narodnimi junaki belega športa, bi bili mnogi radi Križaji in Streli, sem se tudi jaz odločil, da v času zimskih počitnic peljem družino na Veliko planino. Z nihalko smo brzeli v višino in pristali v megli z vidljivostjo nekaj metrov. Toda tudi to ni nič posebnega, saj planino dobro poznam in natanko vem. kje stoji kočica Košuta, ker sem bil že večkrat v tem naselju, čeprav še nikoli v naši hišici. Dokaj prezebli in prepihani od močnega vetra smo vstopili in nameravali zakuriti. Toda najprej poglejmo knjigo gostov in sporočilo: »Hiša dotalno zanemarjena, dimnik zamašen!« Vsekakor v spodbudno... Ugotovim, da plin dela, ter nameravamo skuhati čaj, toda rabimo vodo. Dvignem pokrov na vodnjaku, voda pa je precej globoko, zato poiščem vedro, ki je navezano na vrvici. Ko potegnem vodo ven, ugotovim, da sem zadaj videl še eno vedro in se odločim, da napolnim oba Toda ko sem stresel sneg iz drugega vedra (žameten je bil pri zadnjih vratih), sem našel pod snegom pol vedra zamrznjenega urina. Seveda me je popadel dvom o čistoči veder in šel sem talit sneg za čaj. Ko nas je pogrel, sem šel kurit štedilnik, in po tretjem poiskusu je ogenj zagorel, kuhinja pa se je začela spreminjati v dimno kamro. Okrog štedilnika in sploh povsod, po toliko nečistoče, da je obup. Mogoče ne bi toliko zmajeval z glavo, če ne bi bil prej na Veliki planini v. koči, ki je last majhne DO, ki v republiškem merilu sodi na sam rep z OD, toda kočica je negovana in čista, skratka pravi biser. Čistoča je na takem nivoju, da bi lahko jedel na tleh, pri nas pa je bil na števil-niku in okrog njega viden štirinajstdnevni jedilni list. Kot posebnost pa med jedilnim priborom lasje in podobno. Po temeljitem ribanju in odnašanju starih makaronov, pokvarjenega olja, napol porabljenih argo juh in ostale krame za tri vrečke na smetišče, se je dan prevesil v večer. Štedilnik pa kar neusmiljeno kadi. Kotliček, koder naj bi imeli toplo vodo v štedilniki^ ima luknjo, zato služi za sušenje drv, ker so še mokra, očitno so bila pripravljena tik pred zimsko sezono. V koči sta instalirani dve instalaciji, električna, ki nima dovoda, ter plinska, ki je popolnoma uničena, da o varnosti sploh ne govorimo. Tako je tudi naša kočica v stilu energetskega standarda; ima dve sodobni instalaciji (saj smo vendar montažerji, inštalaterji), večer pa prebijemo ob svečah. V dimu smo kaj slabo spali, zato sem se naslednje jutro, ko je sonce pozlatilo vrhove, spravil na čiščenje štedilnika in dimnika. Koleno, ki vodi dim od štedilnika, je bilo prežgano in polno saj, pod rozeto v steni zračna reža, dimnična vratiča zadaj pa slabo zaprta. Torej dimnik nima vleka. Po temeljitem čiščenju štedilnika in dimnika sem odnesel dve vrečki saj, vendar ne v posodo za smeti, kjer je ta popolnoma nabita in zmrznjena, pač pa na smetišče. V drvarnici sem našel azbest, s katerim sem zatesnil koleno in vratiča pri dimniku ter popravil regulator vleka v štedilniku, kakor tudi ostala vratiča na štedilniku. Vlek je bil potem normalen, vendar drva poleg vsega truda niso gorela in jih je bilo treba predhodno sušiti. Koče si nismo upali puščati same zaradi ognja, ker smo se bali, da bi prišlo do požara zaradi dotrajanega dimničnega kolena. Predhodnik je napisal v knjigo gostov, da so bili cigaretni ogorki celo pod žimnicami. Samozašči-tena zavest pa taka, da je kaj! O polomljenih karnisah, razbitem steklu v oknu, kupih zapuščenih kozarcev konzervirane hrane, starih copat, odsluženih kanglic, preobilici steklenic, polomljeni straniščni deski, polomljenih ključih, v sled česar je potrebno vlamljati v drvarnico, po- lomljeni in demontirani črpalki, se ne splača pisati. Orodje za preskrbo drv je skrhano ter uporaba otežkočena. Sekirica za pripravo treščic je žaga. Običajno se za podkurit pripravijo smrekove ,treske. Ker med drvmi ni smre-kovine, so si predhodniki poskušali nasekati tresk iz smrekovega tnala. Toda to je tnalo mogočnega hudournika, ki ga ni mogoče nacepiti v treske. Svojemu nasledniku smo pustili butarico posušenih bukovih tresk in dovolj drv, ter kuhinjo spravili v red ter del kuhinjske posode, kolikor smo je rabili. Posteljnino smo imeli lastno, to, ki se nahaja v kočici, pa je potrebno zamenjati. Prepričan sem, da bo tudi naš naslednik imel podobne pripombe kot jaz, ker verr^da hišica ni prišla v tako stanje čez noč, ampak se je moralo zvrstiti precej obiskovalcev, ki imajo tako malomaren odnos do naše skupne družbene lastnine. Strinjam se s tem, da je kočo treba obnoviti, toda če bi imeli do nje boljši odnos, bi bilo bolj prijetno za bivanje in čistoče, kot se spodobi za kulturnega obiskovalca planin. Tudi počitniška skupnost ne more bistveno pomagati, razen mogoče z rednimi kontrolami in natančnim vodenjem dnevnika ter pripomb, na osnovi katerih je treba kršitelje primerno obravnavati. V prej omenjeni DO nta-lomarnež, ki mu neizpodbitno dokažejo prekršek,za dve leti izgubi pravico do uporabe kočice. Na zelo vidnem mestu pri nas pa je ključ za odpiranje steklenic, ki bahavo visi nad mizo. Vem, da monterji, montažerji radi častimo Bakhusa, toda takšna vnema, da puščamo kočo vnemar, gotovo ni na pravem mestu. Vsekakor je naš odnos do skupne lastnine na psu. Ko smo se po končanih počitnicah spuščali v dolino,mi poreče žena: »Zdi se mi, da sem bila im-peje.va snažilka na Veliki planini!« In nekaj me je stisnilo v grluj pa ne vem kaj, njene besede, ali pa b ržen je nihalke v globino. M. V. »Mendes« B razil, »Budimex« Poljska, »Strojexport« Čehoslo-vaška in IMP. Predtekmovanja so se začela že v oktobru in so tekme igrali v sredo in nedeljo zvečer pod reflektorji na Abu Greibu. Vse tekme so bile presenetljivo dobro obiskane, igralo se je po sistemu vsak z vsakim. Prva dva sta potem igrala za prvo mesto, tretji in četrti pa za tretje. Naše moštvo je v predtekmovanju premagalo vse nasprotnike in sicer: »Mendes« s 3:2, »Bo-dimex« 2:1 in »Strojexport« s 5:2 tako, da se je v finalni tekmi pomerilo z drugouvrščeno ekipo »Mendes« iz Brazila. Finalni večer je bil posebno doživetje. Nedelja, 27. 11. bo ostala v spominu mnogim po čudovitem vzdušju, po fantastičnem obisku, ko se je pod reflek-, tor ji igrišča na Abu Greibu zbralo več kot 1000 obiskovalcev in po neverjetno kvalitetni igri obeh nasprotnikov. V predtekmi je najprej »Strojexport« premagal »Budimex« z 2:1 in osvojil tretje mesto, za tem je sledil finale. Vse prisotne je presenetil brazilski ansambel in značilna samba. Kmalu je začel plesati Celotni Abu Greib. Ploskanja in navdušenja ni manjkalo. Ko je sodnik Brčin dal znak za začetek tekme, so igralci zaigrali tako zavzeto in borbeno, kot da bi se igrala finalna tekma svetovnega nogometnega prvenstva. Povedli so Brazilci in sicer celo z 2:0. Naši so na začetku drugega polčasa zmanjšali, zatem izenačili in na koncu zmagali s 4:2. Sodnik Brčin je imel polne roke dela. Po končani tekmi je nastalo splošno veselje. Vodja IMP DE Irak tov. Kuret je podelil nagrade in pokale. Na svečanosti v naši menzi so Brazilci spet zaigrali in zapeli svoje temperamentne pesmi. Organizacija turnirja in vse, kar se je dogajalo okrog njega — odlična. Razen malega nogometa smo se udeležili tudi turnirja v velikem nogometu, ki gaje organiziral »Strojexport« iz Češkoslovaške. Tekme so se igrale vsak petek že od maja naprej. V predtekmovanju smo izgubili samo eno tekmo v finalu proti »Stro-jexportu«, septembra meseca pa smo ponovno izgubili in sicer z 2:0 tako, da smo zasedli drugo mesto. Ker nimamo svojega igrišča za veliki nogomet, smo bili ves čas domačini v češkem kampu in vsakokrat bili odlično sprejeti. Oddolžili smo se z že omenjenim novembrskim turnirjem v malem nogometu. Spomladi nas spet čakajo tekme v velikem nogometu na večmesečnem turnirju v organizaciji »Mendesa«. Nastopili bodo Brazilci, Poljaki, Čehi, Japonci, Francozi, Kitajci, Filipinci. Omembe vredno je tudi tekmovanje, ki ga je organiziral YU CLUB v počastitev dneva republike, in sicer v nogometu, šahu, odbojki in namiznem tenisu. Na turnirju so sodelovale skoraj vse jugoslovanske delovne organizacije v Iraku. Predtekmovanja so bila na P 195 in Abu Greibu. Po dve ekipi iz vsake panoge sta se potem udeležili finalnega dela na KOL-7. Tokrat nismo imeli veliko sreče. V nogometu smo zadnjo tekmo proti Energoinvestu izgubili po streljanju sedemmetrovk, v namiznem tenisu prav tako poraz in sicer s 5:3, v šahu pa smo v prvem kolu zmagali s 4:0, v drugem pa igrali 2:2, a za- radi poraza na prvi deski izp3 Projekt 195 je imel več sreca je v namiznem tenisu v final*1 delu zasedel 4. mesto. Razen nogometa imamo vrsto drugih panog kot koša'. namizni tenis, šah, biljard, tri da! \ stil dih, en« v« (av akc raz *0 | "iz bil Op, "ly |fa feti N hlte Vse cene rastejo, le moja glava je vsak dan manj vredna. , »S N % N S > H H S' v % % 4 £ %