Dopisi. Iznad Boča. (Liberalao gospodar stvo.) Doli pri sv. Križu tik Slatiae blizo cerkve se vidi izaad Boča veliko poalopje, dvoaadatropaa ljudaka šola. Pred aekaj leti še le so ji dozidali drugo nadatropje, aeveda s poaojeaimi deaarji. Občiae bi morale v letaili obrokih dolg z obreatmi splačati. A vplačuje se tako alabo, da jib. graška hraailaica že zopet toži, bojda k tretjemu. Kdo je temu kriv? Občiae trdijo ia aekatere s pismi aataako dokazujejo, da so redao plačevale. V krajai šolski svet imajo od 10 občia le 4 pravico voliti, mora biti pa tako aapeljaao, da prebriaaai alatiaski velikaai z leajaškim paša-župauom aa čelu v ajem goapodujejo. Sicer se Slateačaai večiaoma pečajo z fijakerstvom, veadar tako slabo vozijo, da zdaj edea, zdaj drugi zavozi v dol, ter prevrže. Z visokega Boča ae to vse aataako zapazi. Kamor koli se ozremo, povsod visi ia leži zvrajeao ali Ba žeaah ali pa aa otrocik Dobra gospodiaja aosi tri vogle pri hiši, praviaio. Pod Bočem so skoraj zaporedom same dobre, ker aosijo celo vae atiri vogle, ali so pa otroci že za to zreli. Naravao je tedaj tudi, da ima v občiaakih zadevali tudi žeaa ,,regiment". V tem ,,regimeatu" še aekak vozijo, le to mi pridejo aa Boč pogoato tožit Ijudje, da je treba veliko pijače ia mazila. Čeravao ae pri pijači tudi veliko aabere, veadar-le mazilo — pravijo — le mazilo je preveč drago. Jaz aem jih aavadao tešil s tem, da je pač aa Slatini vae bolj drago, ali če bi verjel ia sodil po tem, kar mi je aeki mož pravil, se mi zdi veadar tudi za Slatino že predrago. Imel je tisti mož aekaj Jzpeljati", kakor mi je dopovedoval. Za to je potreboval občiuaki voz. Čeravao so vai v občiai ž ajim ^vlekli", veadar-le ai šlo. ,,Kaj pa da ae ?" sem ae čudil, ,,bi ja moralo iti". — ,,Se ve, da pa le ai šlo" — nKaj ate pa storili?" — nMazati aem moral". — ,,Jako?" — ,,Petdesetak je šel" — ia se je še eakrat počohal, — ,,pa že prej aekaj desetakov". — rV katero kaao le gre tak deaar?" aem prašal, pa ae mi je samo aasmeaail ter pokazal doli iz Boča rekoč: ,,Saj tako vse vidite". Rea je bilo aepotrebao vpraaaaje. Ali zdaj vidim, da sem tudi jaz aekam drugam zavozil. Vprašaaje Bamreč je bilo, kdo je kriv, da so s šolo pri sv. Križu že k tretjemu zavozili ? Kdo ? jaz že vem, pa povedati aočem; ae raji nasmehaem ter rečem: ,,Kdor ae spoštuje ae sam, podlaga je tujčevi peti" ia kdor aima pameti, mora ai je kupiti. Drago si kupujejo od Slateaskih liberalcev Križevljaai pamet. Zvedeai možje sodijo, da bi se bilo dalo aadzidati drugo aadatropje za veliko maaj, Slateaaki vodje v krajaem šol. svetu pa so potrebovali, kakor sem slisal, 13.000 gld. in aekaj tisooakov je že m še bo prirastlo. Koliko pa znašajo letai stroški, pri tako veliki šoli! Zravea pa še tako malomarao goapodaratvo. Iz tega je tudi jaeao, kako veliki dobrotaiki ia prijatelji ljudatva so vai tisti, ki ae trudijo teniu šolakeaiu okraju še eao tako veliko šolo aaložiti. Nekateri se tolažijo s tem, da so g. glavar rekli, da jih to ae bo aič stalo, če bodo svoje otroke pošiljali v šulvereiaako solo. Ali kako ae s tem strinja, kar je letošaji glavai šulvereiaaki zbor aklenil, aamreč, da ai bo prizadeval, kjer koli mogoče, doaeči, da bi občiae prevzele ajegove šole v oskrbovanje ia bi oa svtemi deaarji stavil drugod aove šole? Tako! Sulvereia bi ložje stavil aove šole, če bi občiae prevzele Bjegovo šolo, in to se pravi, da jih ae bo aič stalo. Iz tega bi zopet lahko davkoplačilci apozaali, da liberalci, če se jim še tako aladkajo, aimajo srca za ajihova bremeaa. Ljudatvo z davki preobložeao, že zarad oae velike šole v dolgovih in tožbah tiči, liberalae oblasti pa, od krajaega do deželaega šolskega sveta, si aa vae kriplje prizadevajo, da bi mu še eao vsilile, samo za to, ker si je ajihov prijatelj, uemški šulvereia, v Slatiai zgradil veliko šolo, ia ae ve, kaj ž ajo, če je občiae ae prevzamejo. Ubogo ljudstvo, ki si mora take pijavke še plačevati! Iz Savinjske dollne. V štev. 40. letoaajega ,,Slov. Gospodarja" brali smo dopis iz Kostrivaice, ki aam opiauje veličastea pogreb aašega — kakor smo aavadao rekli — gosp. Gašparja Lesjaka, župnika Kostrivaiakega. Dopia je aicer hvalevredao aeatavljea, veadar pa ue po vsem resaičea. Omeaja se aamreč govor č. g. dekaaa preblagemu rajaemu v alovo in ia zraven trdi, da so o obaaaaaji ia pošteaosti govorili samo proti žlahti*). Dopisaik aaj vzame v roke katekizem ia tam bo aašel, da moramo pridige pazljivo poslušati ia kar slišimo, obračati aa sebe, ae aa druge. Tudi aam svetuje, da aaj bomo zadovoljai s tem, kar bodemo za njimi dobili, kar pa ae aam zdi celo nepotrebBO, saj veadar dopisaik aima aobeaega vzroka dvomiti o aašej zadovolJBOsti, kajti aam je dobro zaaao, da so imeli majhae dohodke in pisatelj teh vrstic je prepričaa, da nobedea izmed žlahte ai že za časa ajih življeaja zahteval, koliko tisočakov mu morajo zapuatiti. Sicer pa je jako čudaa tudi dopiaaikova trditev, da žlahta aima aobeae pravice do kake zapuščiaske reči, kajti o tem ima določiti ediao le oporoka, zoper katero od aaše straai aikdo ai ugovarjal, ia če bi je ae bilo, potem pa postavao zapuščiaa pripade aorodaikom. Da pa tudi sorodaiki z mirao vestjo vzamejo, kar so jim blagi rajai gospod sporočili, to je pa veadar več ko aaravao, kajti takrat, ko so se šolali, ao jim pomagali ediao le atariši, bratje ia sestre pa aihče drugi. Zato so rajai gO8pod tudi pri Ured, *) Ni bilo tako budo mišljeno. popolaej zaveati ia zdravi pameti avoje imetje jako modro razdelili, zatoraj: Labka jim zemljica ia blag apomin! Edea od žlahte. Iz Slov. Bisterškega okraja. (Nepotrebaa jeza.) Neki dopiaua iz Slov. Bistrice v ,,Marb. Ztg." razlivlje svoj žol6 aad trgovcem Nejakom zato, ker so ga nekateri okrajiačaai svojim somišljeacem priporočili. Oai dopisua (aicer zaaui) pravi med dragim: kako zamore g. Nejak se s Stigerjem ia Kopačem meriti? — 0 aam je dobro zaano, da so ti ljudje obogateli, ali od koga so obogateli? 0 tem pa dopisaik kar molči, da je ajih bogaatvo ravao od žuljave roke aloveaskega kmeta. Da bi teb. ljudi ae bili sloveaski kmetje podpirali, od ajih kupovali, kakšao bi biio ajih staaje sedaj ? Oai bi že bili morali zdavnej šila in kopita pobrati ia se med svoje aemške (?) brate podati. Kakor je že sloveaski kmet aplob potrpežljiv, zato je tudi vedao bodil kupovat k svojim aovražnikom, kajti oa še doslej mislil ai aa to, da bi, 6e oa ae zabaja več v ajih prodajalaice, morali ajegovi aasprotaiki obaemagati. Ker pa vsi ti gg. v Bistrici pri vsem tem, da od sloveaakega kmeta živijo, veadar ma pri vsaki priložaosti aasprotujejo ia delajo zoper ajegovo pravico, ali aam je mogoče take ljadi dalje podpirati? Nikakor ae. Sicer ste aaa motili ea čas, ia ste mialili, da aas boste potajili, ker smo bili dolgo brez vse iatelegeace, razua eaatite duhovačiae, kmetje aami aebi prepuačeni. Ali hvala Bogu, aedaj imamo precejšaje število aarodaih kmetov, katerib zaačaj se ae upogae pod najhujšo aemčur3ko silo. Ia kakor je kmet budil kmeta iz narodaega spanja, tako bode tudi kmet opomiajal kmeta, aaj ae bodi več pred prag onim, kateri so mu aovražai. Naše geslo bodi: Svoji k svojim! G. Nejak pa je aaš rojak, kmetakib atarišev sia. Oa je aaš trgovec ia mislimo, da veže vsakega Sloveaca dolžaoat kupovati pri ajem. Da ga aaši aaaprotaiki težko gledajo, to je leako umevao, aaj aas vae, kakor splob, kar je aloveaskega, težko vidijo. Sicer pa želimo tera ljudem, da ae umirijo, dragače jim aočemo v prihodaje ajia delo bolj aa drobao poroeati. Vee kmetov. Od sv. Bolfanka v Ljutomerskih goricah. Dae 30. p. m. amo takaj pokopali g. Jurija Mikelaa, učitelja v pokoji. Pokojaik je bil sia kmeekib roditeljev, rojea 1. 1812 v Slabotiacib župaije sv. Jurija aa Ščavaici. Najprej je bil začasao aaraeačea pri av. Aadraži v Slov. goricah, potem je služboval aekaj 6aaa kot podačitelj pri sv. Križi aa Murskem polji, nadalje je učiteljeval aekaj let pri sv. Leaartu blizu Velike nedelje ia pri Mali aedelji, dokler ai prišel 1. 1850 k sv. Bolfaaku, kjer je slažboval do 1. 1876. Pokojaik je bil vestea učitelj. Maogi aloveaaki siaovi, ki ao prišli aa višje šole, bili ao poprej ajegovi učenci. Samo v do- mači župaiji ao bodili k ajemu v aolo Matej Trsteajak, bivši aadučitelj ; Božidar Flegerič, dr. Aadrej Klemeaeič, aadučitelj Joaip Mibelič, pokojai župaik Alojzij Pevec, fraajevec Matej Zabavaik, ajegov sia jediaec g. profeaor Karol Mikel ia 6. g. Fraajo Maada, kapelan v Ormoži. Kako je bil apoštovaa ia ljabljea, pokazal je aijajao ajegov aprevod. Lepo je govoril aaštevajoč pokojaikove zaaluge domači aadučitelj g. Fr. Rakuša ia gialjivo je bilo kratko alovo, katero je izrekel e. g. žapaik I. Trampuš. U6itelji pevci ao mn zapeli prekraaao aagrobao peaea. O6i vsakega priaotaika ao v solzab plavale. Bodi lehka zemlja ia blag spomia vrlemu možu!