'^pjaSa na,oga: * Prebuja in napredek naroda! | Na š namen : * V edioosri in slogi do cilja! | NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. | Največji slovenski d J~ ^ v Zedinjenih drža ®. n f] The Largest Semi-Wet ? fd the United States of Ai l rADN0 GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY Štev. 58. DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 20, 1914. — PONEDELJEK, 20. JULIJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. * »> Es ^‘ \ Vs etn „. str ežb e K «mi. IA * ^ ' a -6.«5 •»•k, D 1 u luth t ’ ^ " IIrvato » sv« eerijo i m 'mam ®"siiico, 11 c enah. ^nton v edno t m NAZNANILO, 1J> ® Vi >™, da s?b *' rojačnico. »j si bo ženske ali roč* aru MN DEBELAK. roe St. Eveleth,!; KRVAVI boji med stavbarji III STAVKOKAZI V FORTH SMITH * HUNTINGTON, ark., prihaja poročilo, da so bili RUDNIKI RAZDEJANI z DINAMITOM. — IMPOR- TIRANJE SKEBOV VZROK IZGREDOV. — POSREDO¬ VANJE ZA SPORAZUM MED ŽELEZNIČARJI IN ZAPAD¬ LIMI ŽELEZNICAMI. — ZOPER JAPONCE V MICHIGAN. NA PRODAJ, sani prodam mo, !ly, Minn., po zelotp fr se bodem vstani Posestvo je priprai rste trgovino ■ne se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney,5fa fir na prodaj domačija v Gotm vsš_ „u*stu na Dolenjskem:/ Fort Smith, Ark., 18. julija. — Včeraj in 'danes ' s0 P rSla se,mlka ! ^ročila o hudih izgredih in krva- ^ spopadih med unijsfcimi in ne- anijdkimi (t. j. skehsflrimi) delav- v rudarskih okrožjih Alammoth v e jn Coal družbe v Prairie -Creek. J-lo je do nasilnosti vseh vrst, ed drugim je bilo zažgano neko Islopje za stroje, nekaj so Jih j dinamitom pognali v zrak. Žice brzojavne napeljave so porezane, tiko. da je težko dobiti matamčnej š poročila. X p r airie Creek rudnikih že delj časa traja štrajk. Da je prr go sedaj do po-bojeV, je vzrok ta, ker so družbe začele importirati jkebe, da bi tako spravile unijiske "delavce pod peto. Fort Smith, Ark., 17. julija. — zHivntington prihajajo poročila, naznanjajoča, da so bili rudniki lev. 1, 3 in 4 razdejani iz dinami- tom. šerif iz Greenvvood coumty je poslal oddelek pomožnih šeri- bv na prizorišče izredov. Bati se je ponovnih spopadov ker so (Dražbe importirale veliko skebov. ih žrtev do sedaj še ni za- movati. (Rojake prosimo za podrobna poročila o zadnjih do - K odkih, ker je tam tudi več Slo- pev. Uredništvo.) ^epzdrevjem* v vasi, , »jen vrt, hiša, « vinjak, vodovod- vse dobrem stanu. M) kron. T» J® 1 ti si b° ce 1 Fort Smith. Ark., 20. julija. — ralinah neke požgane koče 'našli dve zgoreli trupli. Sam. S. Thomas, nastavljene« Baehe-Den- man Coal 'družbe je rekel, da je bil zraven, ko so štrajk ar ji oba moža, rudniška čuvaja, ustrelili, 'trupli potem zavlekli v kočo, ka¬ tero so potem 'zapalili. Chicago, 111., 19. julija. — V te¬ ku so pogajanja, da se doseže spo¬ razum med 'železničarji in 98 za- padnimi železnicami. Ako bodo imele konference posredovalcev kaj vtspeha, je pač treba še poča¬ kati. Lansing, Mich., 18. julija. —- Naznanilo, da je na poti 400 ja¬ ponskih delavcev iz Califomije v Michigan, in da vstanovijo Japon¬ ci svojo kolonijo v Alger eounty < je povzročilo energično agitacijo zoper mongolsko naseljevanje. Najbrže bode že pri 1 prihodnjem zasedanju zakonodaje predlagan predlog po vzoru californijske ze¬ meljske postave. Nezaželjeni pri¬ seljenci se nameravajo pečati z obdelovanjem zemlje in saden jem zelenjave. Predsednik Smyder Od poljedel¬ ske preizkuševalne postaje je iz¬ javil, da takšne kolonizacije drža va Michigan ne sme trpeti. Dobro¬ došli so le oni naseljenci, ki «o o- pravičeni postati aunerikamsfci dr¬ žavljani. Proti japonskemu nase¬ ljevanju se je izrazil tudi predsed¬ nik Hildetrant od michiganske fe¬ deracije tipografov. Drugi delav siki voditelji so se enako izjavili. ANGLEŠKI PODANIKI IN CANADSKI POLICAJI. 350 Hindustancev je uspešno od¬ bilo naskok policajev in na- selniških uradnikov v British Columbia. Vancouver, B. C., 20. julija. — Že tri mesece se nahaja v tukaj¬ šnjem pristanišču japonski parnik “Komiagata Maru” s 350 Hindu- stamci na krovu, ki zahtevajo kot britški podaniki, da jih pripustijo notri, in sodišča so potrdila raz¬ sodbo vlalde British Oolumbije. — Parniku je bilo ukazano, da na.] Odpluje, in ker se povelju ni poko¬ ril, se je odpeljalo 160 policajev in nasehniških uradnikov nanj, da ga iprisilijo do tega.. Hindustanci so jih pa sprejeli s premogom, želez¬ nimi drogi, sekirami, krepelci in samokresi, ter jih sijajno prema¬ gali. Uradniki so se morali brez¬ uspešno vrniti s 20 ranjenci. Ca" nadska vlada je sklenila izvesti postave^ toda po možnosti brez fcr- voprelitja. MIROVNA POLITIKA ZDRUŽENIH DRŽAV. VESTI IZ INOZEMSTVA. MORILKA PRED POROTO. Vlada zahteva odobritev razsodišč" nih mirovnih nagodb z vlastmi še pred odgoditvijo na¬ šega kongresa. Začetek .obravnave proti Mme. Caillaux. — Huda obsodba vo¬ huna v Nemčiji. — Gonja zoper Srbe nadalje¬ vana. SEDMI SLUČAJ KUGE. New Orleans, La., 20. julija. — Bubonska kuga se še vedno širi. Sedaj so 1 odkrili sedmi slučaj. O ibolela je za to strašno boleznijo 15 let stara Philomene Glapoin, ki stanuje v okuženem delu. DRUŽINSKA ŽALOIGRA. Springfield, 111., 20. julija. — Na farmi Frank Gardnel ja v Christian Couuty, tri milje vzhodno od Edin burg se je odigrala krvava rod “ 'burska žaloagra. G ! ardmerjev zet Chšarles Jerdes je ustrelil svojo 18 let staro ženo Nollo, katero je poročil pred šestimi meseci, a ga je pred 8 tedni zopet zapustila 1 , ker ni dovolj zaslužil, smrtno ranil svojo taščo ter si potem pognal kroglo v senc’e. Was>himgton.D. C., 19. julija. -— 'Predsednik AViteon je naznanil po tonu državnega urada senatnemu odseku za zunanje zadeve, da že¬ li pred odgoditvijo kongresa odo¬ britev razsodiš enih mirovnih po¬ godb z vladami 21 narodov. Tudi državni tajnik Bryam je naznanil to željo senatnemu odseku. V svoji izjavi se opira državni tajnik na splošne določbe 21. na¬ godb, ki vsebujejo med drugim sledeče točke: spori katerih ni mogoče diplomatičnim potom po¬ ravnati, se predložijo v rešitev razsodišču; vlasti, ki so podpisa¬ le nagodbo, si pridržijo pravico, po oddaji mnenja razsodišča v svoji zadevi neodvisno razsojevati; sov¬ ražnosti se tekom razs-odiščnega posvetovanja ne smejo začeti. Državni tajnik se je tudi poslu- žil te prilike, da je nagodbe na¬ tančnejše raztolmači. “V veči¬ ni naigoldb,” pravi v izjavi, “so tudi izjeme, in skoraj vedno ena¬ ke. Nanašaje se na zadeve, tika¬ joče se vitalnih interesov vlasti ... * njihove neodvisnosti in narodne časti, ali pa interesov tretjih ranit. Jasno da torej takoj¬ šnjega izbruha sovražnosti ni mo¬ jo«, preprečiti ako'pridejo ti ozi¬ ri v poštev.. T vsdi drugih sluča¬ jni pa je treba čakali z napovedim vojne, dokler razsodiščna pogaja¬ nja niso končana.” i Sl°v* nsk °>" obsega slov. tore P*®* pito »i ,lrza v *J aB „i e’ stat' • a»? L i sloV-- aIlg . oj;a v. J' F DELAVSKI VODITELJ POD HUDO OBTOŽBO. fine, AYis., 20. julija. — Huda ■ a® je dvignjena proti zastop- «uieke delavske organizacije v “‘ ea ?u, in uradniki K. Freeman ^ ns Co., ki izdeluje kotle, so Popravljeni pričati pred ve _ poroto v Chicagu. Kakor zat.r- vodi- $ h*.” J e _zahtevai delavski od njih |2000.00, in jim za _ 'la bode proglašen delavski a 'k° n e plačajo. Tvrdka * : akozv ani “.open shop”, v de- j/ ai delajo unijski iu neunij- I a 'j ci - Najiprvo je bile tvrd' jKrozrao, da unjški to vorni na Eu. 1 ' Ghicagn ne bodo eks- f al1 t-idkinih kov; i v. Kakor »,3 s ° kotli v Chicagi pri- Medtem, ko so se vršila po- 1 s zastopmkom organiza- °' i ' 'o je ddavski voditelj k° i e eden r L ■ i 'M * * 0 1 ’ Jz AJ DELAVCEV. e J’ 20. julija. — V to- >ei !j Qe tu kaj pet dni traja - P te i , ava 0 položaju delav- t ; n i a '° v °di zvezna komi- ,/^trijelne odnosa je. Za' ' bodo tudi delavke. “SUHAčEV” 1ro , ZOPET NAJDEN. h !8. julija. _Da- tpred „ , seiB ^ a j poročilo, da ^gir- tedni iz Detroita Rev. Louis K. W e “- V Ri ' b I:ake ’ Ta 3 r ' Pat llsin - Rrvič je izginil J6 kma R l po loval ! >lžin ^ h v Illinois. Takrat ; so krepkih pi- 1 Lp f 0, 1' edli in hudo pre" ohiral za suhaee. GROŽNJA Z DINAMITOM. Bellaire, O., 18. julija. — Na¬ znanilo, da so člani I. W. IV. za¬ grozili razde jati z dinamitom last¬ nino lastnikov rudnikov, je napo¬ tilo šerifa Andersona, da je stra¬ žil s 50 možmi danes ponoči v ru¬ darskem okrožju. Zgodilo se ni •nilč. V PRAGOZDU ŽIVEL SEDEM MESECEV. Renville, Ark., 18. julija. ^Vče¬ raj zjutraj so zasledili in rešili v gozdu Williaim Evvinga, farmerja, ki je 'celih sedem mesecev blodil s svojimi tremi otroci po divjini. E- wimg je bil svoje čase premožen fariner, nato pa ga je zadela ne¬ sreča za nesrečo. Pridelke mu je pbbila toča, poplave so mu opu- stošile zemljo. I£o mu je umrla še žena, je pobegnil s svojimi otroci, v pragozd in živel tam z njimi, kakor je pač šlo. Otroci so strašno suhi, ker so se morali večjidel pre¬ življati s koreninami. Obleka je vsa v cunjah. PREPREČENO LINČANJE. Clinton, la., 20. julija. V Clin¬ tonu bivajoči Romunec Salomon T. Todea je komaj ušel jezi ljudske množice, ki ga je hotela linčati. —- Todea je hotel zadaviti neko ženo, katera kuha in ipere za rumunske delavce. Njeni klici na pomoč so privabili ljudi, in policiji se je ko- anaj posrečilo iztrgati napadalca iz oblasti razjarjene množice. KRATEK PROCES. Baker, Ore., 17. julija, — Far- mer J. Harsman je včeraj zvečer baš prišel zraven, ko je degeneri¬ ran človek hotel onečastiti njego¬ vo osemletno liči. Prijel ga je po hudem boju in ga hotel spraviti v okrajno jetnišnico, toda na poti tja so mu ujetnika iztrgali ljudje, 'ki so izvedeli o zločinu, ter ga krat kamalo obesili na prvo pripravno drevo. ŽELEZNIŠKI MOLOH. Norfolk, Va., 17. julija. — Sest oseb je bilo usmrčenih, 19 pa težko ranjenih, ko je danes zjutraj n d izletniški vlak zavozil blizu me - sta na nekem križišču v drug »laik. Usmrčeni so bili štirje možje in dve ženski. NEW HA VEN KONFERENCA Wasliington, D. C., 20. julija, ■ Predsednik New Ha ven železniške družbe Ilustis, glavni zastopnik železniškega rastema in nadzorni 'člani so prišli k glavnemu pravd’ nifcu McReyn'oldsu, da se posvetu¬ jejo 'z njim glede razpustitve New Haiven železniškega zistema mir¬ nim potonil. ŠKODA ZA PIVO. Parkersburg, W. Va., 18. julija. Da ji ni bilo treba plačati zveznega 'davka, je izpustila tukajšnja pivo varna v navzočnosti pomožnega davkarja Hays 17,000 galon pdve v Kanaivha reko. Pivo je bilo še iz ‘mokrih’ dni države West Vir¬ ginija. V SLUŽBI ZNANOSTI. Ithaica, N. Y., 18. julija. -— Dr, E. G. Boing 'in dr. ,W. S. Foster docenta na psihologičnem oddel ku Cornell vseučilišča sta izvršila celo vrsto nevarnih poizkusov na sebi, da proučita bolezni želodca Dr. Boring 50 ur ni ničesar pil, dr Foster pa 33 ur. Dr Boring je pil vodo, ki je bila razgreta na 80 sto pinj. Tudi sta se večkrat postila Poizkusi so trajali celo leto. OGENJ NA LADJI. New York., N. Y., 18. julija. — Na parniku “Mississippi”, East - ern -Stearnsbip Co., je izbruhnil o- genj, katerega se je pa posrečilo pogasiti, predno je napravil večjo škodo. Potniki so se zadržali mirno. DRAG MOST. Mobile, Fla., 18. julija. — S stro¬ ški pelt milijonov dolarjev zgradi Mobile & Ohio železnica v Cairo, 111., nov most preko reke Ohio. Pariz, Francija, 19. julija. -— Jutri se začne porotna obravnava, proti gospej Caillaux radi umora urednika Calmetteja. Soprog ob¬ toženke je bivši ministrski pred¬ sednik in finančni minister, ter se¬ daj član poslanske zbornice. Prr akovati je pri obravnavi, ki bede trajala fcalke pet dni, senzacijonal' uih razkritij. Berolim, Nemčija, 18. julija, — Pred. vojnim sodiščem se je moral zagovarjati narednik Poh'1 radi vo- mnstva v prid Rusiji. Obsojen je bil 'V -5-letno ječo. Doikazali so mu, da je prodal nekaj načrtov nemških tvdujav inski vlad'. Monako, Bavarska, 18. julija. — Oblasti so začele tuikaj na Bavar¬ skem preganjati srbske dijake na univerzah, ter stikajo po stanova¬ njih Jugoslovanov za kompromiti- rajoeimi spisi. Listi hujskajo pro¬ ti srbskim dijakom. Dunaj, Avtsrija, 18. julija. — Cesar Fran Josip se je podal na lov v gore v Salzkammergut. To je dokaz, da. je cesar po zadnji hu¬ di bolezni skoraj popolnoma okre¬ val, in da tudi usmrtitev prestolo¬ naslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge ni mogla streti njegove močne volje. Dunaj, Avstrija ( 18. julija. — IViener Mittags-Zeitung” si da brzojaviti iz Budimpešte, da so tam -prišli na sled bombnemu aten¬ tatu na tamošnjo justično palačo. KONSTITUCIONALISTI IN VLADNE ČETE ZAGREBLE BOJNO SEKIRO. HUERTOV NASLEDNIK CARBAJAL KAŽE S SVOJIM NA¬ STOPOM, DA NE MARA NADALJEVANJA BRATOMOR¬ NE VOJNE. — CARRANZOVE ZAHTEVE. — HUERTA POBEGNIL IZ MEKSIKE Z NEMŠKIM PARNIKOM. — KONSTITUCIONALISTI NE PRIPOZNAJO KATOLIŠKE VERE. KAČA V POSTELJI. Fort Pierre, S. C., 20. julija. — 16 let 'Stari Carl Ostendorf si je izbral v skednju prostor za noči - šče, ker v hiši radi navzočnosti več gostov ni bilo prostora. Naenkrat je sl-išal klopotanje klopotače, ki si je izbrala gnezdo v postelji. Ne d i a bi poklical druge ljudi na po - moč, je pogumni deček kačo ubil s krepelcem. NESREČA. Altona, Ind., 20. julija, — Re- lkoč, da ni nabasana, je dal Dick Koble svojemu petnajstletnemu to varišii 0't-is Bisnetu puško. V tem trenutku se je sprožila in B limet je padel mrtev na tla. Zadet je bil v srce. SUFRAGETE. London, Anglija, 20. julija. — Ko se je morala sufrageta Annie Bell zagovarjati pred porotniki zaradi poizkusa, razdejati neko cerkev, je i i zjavila < da bode pri¬ hodnja bomba eksplodirala v sod¬ ni dvorani. MORILSKI NAPAD. 9t. Louis, Mo. ( 18. julija. Feliks E. Anderson, tajnik pred. sodnika St. Louis Terminal Rail road Associatiom je bil danes hudo ranjen. Streljal je nanj nek mož, ki je hotel na vsaik način videti predsednika 'družbe. Policija je mnenja, da je bil napadalec član organizacije I. W. W., ki je hotel ustreliti predsednika. NI ZA OTROKE. Mihvaukee, Wis., 20. julija. — V Emergency bolnišnico so pripe¬ ljali 7 let starega Romeo Peters in njegovo 5 let staro sestro Silvijo, in zdravniki so se morali truditi nad štiri ure, predno se jim je po¬ srečilo rešiti otrokom življenje. Otroka 'sta našla steklenico port vina ter jo izpila. SLUČAJ ČARMAN. Freaport, N. Y., 18. julija. — Mrs. Florence Čarman je bila spo¬ znana 'krivim umora gospe Louise Bailey, toda po položitvi jamčevi- ne $20,000 je 'bila izpuščena na prosto. VANDALIZEM. London, Anglija, 17. julija. — Neka sufragetka je danes v naro¬ dni slikarski galeriji s sekiro po¬ škodovala sliko slikarja John Mil' laisa, Sufrageta je bila aretovana. MNIH VOHUN. Bernay, Francija, 18. julija. — Mmilia Abibot Huertebouta so are- tovale oblasti pod sumom, da je v Franciji vohunil v prid Nemčije. Našli so pri njem fotografije ter razne načrte. AV ashington, D. C., 19 julija, — Kljub temu, da med nasprotnimi si strujami še ni prišlo do sporazu¬ ma, vlada danes v vseh delih repu Milke vojj.no 1 premirje. Francisco Carbajal, Huertov naslednik, je sklenil, odpoklicati zvezne čete iz vseh opornih točk, katere ogroža¬ jo konistitueionalisti, da s tem po¬ kaže, da je njegova resna volja, kakor hitro mogoče končati bra¬ tomorno vojlio ter dati priliko vodji Oarramza, da prevzame vla¬ dno oblast. Carramz-ove čete se na¬ hajajo vsleld tega na poti na jug, da vzdržujejo mir v pokrajinah blizu glavnega mesta, ako bi pri¬ šlo do nepričakovanih dogodkov. To so uradna poročila, katera je dobil danes od raznih strani dr¬ žavni urad. San Antonio, Tex., 18. julija. — Danes je izjavil Roberto Pequiera, do pred kratkim Carranzov zau¬ pnik v AVaiSibingtonni, da se zado¬ volji prvi šef fconistitucionalistov le s brezpogojnim podvrženjem nove provizorične meksikanske vlade. Pesquiera se nahaja na po¬ ti v Sattillo. Med ..irugiu: zn ^ pijače ter linijske smotke ° VrsllH Prodajam železniške in parobrodne listke na y S{ kraje sveta. Rojakom In bratom Hrvatom se najtopljeje pripor Ishpeming. — AVickwire rudnik v Ir-ov River, ki je bil ivee mese¬ cev zap-rt, je zopet začel obratova¬ ti s polnim pairom. Superim-teu- demt je dobil obvestilo od vodstva družbe, uaj se dela v rudniku do -konca seizotme. Jz Iroin River po¬ ročajo, da bodo začeli obratovati tudi drugi rudniki. ILLINOIS. Chicago. — Družini Lovrenca Bizjlalk-a je umrl sinček kimalo po porodu 1 . 'Mati je zdrava. 'Splošno priljubljeni družini- iskreno soža¬ lje. be delavske ra-zmere. Po- zimi ni¬ smo nič delali in vsi smo se nade¬ jali, da 'bo po leti boljše, pa smo se grozno motili. Delamo sam-o po- tri dni v teidnu iu oni, k-i ima to de lo > je lahko vesel. -Poznam ljudi, M dolgujejo 'od dvesto do tristo do¬ larjev trgovcu, ker že toliko časa Ini-s-o mogli ničesar zaslužiti. Treba j ! e plačati stanovanje, -zdravnika hrano-, obleko kje bo pa j-emal delav-ee, če nič ne zasluži-? Tovar¬ ne v bližnjem Canomsburgu zelo slabo obratujejo. Sam ne v-em, kaj je temu vzrok. Pred kratkim je umrl tukaj 271etni mladenič Ivan Sevšek, ki je bil povsod zelo pri¬ ljubljen. Imel je pljučnico. Doma j-e Ml iz Laškega trga na Štajer¬ skem, kjer zapušča mater in ne¬ kaj sorodnikov. Ker si je s svojo marljivostjo prištedil nekaj de- h-arja, smo mu priredili lep po¬ greb. Mimo počivaj, dragi tova¬ riš ! Ely. — Dtne 16. julija je zopet začel obratovati Ludky Boy rud¬ nik. Pričakovati je, da se bode v kratkim tudi v drugih rudnikih 'začelo boljše delati-. Hibbing. — Na velikem zboro¬ vanju, 'M se je vršilo tukaj pred kratkim, so bili sprejeti protesti zoper določbe inldijanske pogodbe iiz leta 1855, po kateri bi morali gostilničarji v velikem delu drža¬ ve Minnesota zalpreti svoja vrata. Ti protesti so bili poslani komisar ju za indijanske zadeve ter urad¬ nikom -d-epartmenta za notranje zadeve. —V kratkem se bodo tukaj vr¬ šile volitve, na katerih se bodo morali izjaviti volile!, če so za po¬ ulično železniško zvezo med Hib- bingom -in Aliče. Stroški so prera- čun-jeni za okoli $40,000. Keewatin. — Od dobro pouče¬ ne strani se zatrjuje, da bode za¬ čel Misisiss-ippi' rudnik v kratkem zopet obratovati. Rudnik je zaprt :e dolgo rior Street, ter priporočamo ro¬ jakom, naj o priliki obišiejo bra- Virginia. — Le takojšnji zdrav¬ niški pomoči v Lernomt bolnišnici se j-e zahvaliti, da Mrs. Ana Ster¬ le še živi. Nesrečnica je v samo- Joliet. — G. Mike Klemenčič, star okoli 60 let, oženjen, je bil na poti k svojemu delu povožen od 'Vlaka Rock Išland-železnice n-a (mostu čez reko Desplaine-s v jugo eapadnem delu mesta. Pokojnik j-e bil trezen mož, in ga je nesreča zadela prejkone vsl-ed- vročine, ki nas dela te dni vse nekako neza¬ vestne. V stari domovini zapušča družino. Pri 'društvu mi bili nobe¬ nem. — Te dni popoludne okoli 4. ure j-e utonil v kanalu John Mango- tich, 11 let -stari sinček br-v-atslkih staršev^ stanujočih na 1111 North Bluff sitr. Deček je iskal ohlalde v vodi, a je našel nesrečno smrt. Utopljenca so kmalu našli. La Salle. — Dne 29. junija je umrl v bolnišnici sv. Marije za o- pe-racijo dobro znalni roj-ak Frank Kovačič, 'Stair 49 lelt doma od Ra¬ deč. Bival je v Ameriki kakih 8 let. Zapušča ženo in 7 ne-dorastih ■otrok, naj-stare-jši slin 18 let, naj- miajiši 4 mesece. Kot skrben oče svoje družine j-e bil zavarovan 1 -pri dr. sv. Marka N. H. Z. in dr. Tri¬ glav št. 2. S. N. P. J. Omenjeni društvi- sta spremili ranjkega k zadnjemu počitku Bodi mu gruda lahka in počivaj v miru! — Velika nsre-ča se j-e pripetila 21. junija:, ko so se zbrali Luka Pongarčič, Jožef Zagore in John Godina. Vzeli so v nedeljo popol¬ dne čoln ter se pddali na vodo. Proti večeru nastane mala nevih¬ ta ter preobrne čoln ter so vsi tri¬ je utonili. Jožef Zagore, star 24 let v Ameriki je bil 10 mesecev, elan -dr. -Sokol št. 98 S. N. P. J. Cannonsburg. — Naznanjam prežalositlnio vest, da nam j© nemi¬ la smrt ugrabila dne 15. julija t. 1. iiz naše slovenske sredine -pri¬ ljubljenega rojaka, oziroma blage ga očeta desetih otrok, Josipa Po¬ točar. Star je bil 52 let, in šest¬ najstletni dober član K. S. K. J., -društva sv. Jožefa št. 41 v Pitts- ‘burgu, Pa. Doma je bil iz vasi Po točarsike^ fare Prečna na Dolenj¬ skem. Pokojnik je bil smrtno bo¬ lan samo dva 'dni. Zadela ga je kap. Pokopan je 'bil dne 7. julija o-b obilni udeležbi na katoliškem pokopališču v Caminornsburgu. Pa. Dr. sv. Jeronima št. 153 ga je čast no spremilo, s poslano Zastavo dr. sv. Jožefa št. 41. Pitfsburg, Pa. Udeležilo se j-e tudi precejšno šte¬ vilo elanov društva št. 138 S. N P. J. OHIO. Cleveland. — Umrl je Frank Rojc, star približno 35 let. Bole¬ hal je že delj čaisa -za črevesno je¬ tiko. Pred šestimi tedni se je -pod¬ vrgel- operaciji, katero je dobro prestal, a bolezen s-e ga je le dr¬ žala itn je konečn-o moral zapusti¬ ti svet. Pokojnik je -bil elan treh društev, (bi so mu priredile slove¬ sen sprevod. Tukaj zapušča dva brata -in dlv-e sestri. N. p. v. m.! — Utonil je v jezeru med 54. in 55. cesto dne 15. trn. popoldne Jakob Dečman, rojen v Domžalah na Kranjskem. Kot je bila njego¬ va navada že več tednov, je pe¬ ljal 'konja v jezero-, da se sbladi. Konij je bil znan kot mirna žival, toda v sredo so se ga mahoma o- prijele “muhe”, da je vrgel De¬ čmana s hrbta, Dečman je padel -v vodo ib fce-r ni -znal plavati je utonil, in sicer tako hitro-, da štirje možje, ki so bili v bližini s (Dalje). Preteklo je dva dni; nestrpno smo pričakovali prihoda cesarske armade, ki je po našem računja- niju že morala biti v Jalapi. Na¬ enkrat zakliče straža s stolpa for- ta Concepcion “Alerta. viene par¬ lamentark) ! ’ ’ Takoj so prsobrani polni vojakov Med sipinami vidi¬ mo po glavni cesti prihajati jez¬ deca z belo 'zastavico. V -četrt uri je -v mestu. Kdor more oditi s svo¬ jega mesta, hiti na glavni trg pred prefekturo, da hitro sliši ve¬ selo novie-o. Zopet je preteklo -četrt ure, in — ikaj je to? Ali- se motim? Ne, to n-e m-ore -biti! Črna žalna zastava n'a j ambormiku ‘ ‘ Elizalb ete ”! Ne vem, kaj mi je, v mesto planem, pridem ves usoplj-en na glavno stražo pri prefekturi, vidim av¬ strijskega mornamičnega častnika obdanega od častnikov i ! n vojakov po-sadike ter slišim besede: “Mr¬ tev je!” “Kdo? Cesar mrtev? Prevara, samo prevara.” “Gospodje,” je rekel avstrijski ■moruarični častnik - bil je kapitan pl. Groeller — “žal da je to- ža¬ lostna resnica. Ravnokar sem do¬ bil od generalnega konzula Zdru¬ ženih držav o-ficijelno poročilo, da je bil cesar Maksimiljan dne 19. junija v Queretaro ustreljen po prekem sodb. PSrlamentar je bil smrtni sel.” “Mrtev, ustreljen, o, pobre Maximiliano!” je bilo slišati iz vseh ust. Žalosti, ki se mas je loti¬ la, mi mogoče popisati. Vest nas je užalostil-a tem bolj, ker smo pri¬ čakovali cesarja s svojo armado v neposredni bližini. Ko sem izve¬ del žalostno novico, se me je loti¬ lo domotožje, ki ga ne morem po¬ pisati. Po soverniku razburjeno morje, ki je večkrat metalo svoje valove na drugo etažo forta-, ter me mo¬ čilo, se mi je zdelo harmonično k groimenju topov; dbpaid-li so se mi mali vaiovčki, ki so se podili po morju in izginjali — večkrat sem gledal za njimi in jim sporočal pozdrave v domovino; sedaj pa se mi je zdelo šumenje valov mrtva¬ ško tuljenje, proti vzhodu se po¬ deči valovi so me vabili, naj jim MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDviu JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI 0BST0IA IZ Sav 1 □JALNIH NIČEL. J m Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket”u Baltimore and Ohio železnic« i CHICAGO do NEW Y0RKA D 01 gla- 11 T-nil P' tZ je P°P f V” T*. efr P«” 1 i K- V 27. J ;,Ii aiesc ‘U tiČeb eC b li-z' IcoP 8 ® 3 ; ^ ] »tf 1 s Štajerk fto ^°ZI nievice. iudja so p' pod mostom ; Badovljiom i dobili % let sta«« a Najbrže je izvr potnika Slits *^dolenjške želeji cesti v Ljubljam U Pišite : ,R. C. HAASE, Northvvestern Passenger Agent, ST. PAUL, MS po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnici i parnika. F sledim v domovino. Vrnil sem se zopet, toda brez njega, s katerim sem pr .šel; pomi¬ lo, an ja vredni Maks se je sicer vrrn _L toda samo, da se za vedno s p o e. 1 ;; e v rodbinski rak vi svoiib pri dnikov. Umrl ni. živel je v sr- V 1 ' s . e b) ki so bili njim, ne za to, ‘ l *>i mu preskrbo 1 ! cesarsko kro- > zvečer je hotela pristanišču v L ji - vodo ključarjev p Albina Menger. V za i pa jo je še prav f ■ . . • , r i n-. ■F‘ uu priliitdi monter je gotovo na tarmi, m zato je tudi denar najboljše p*, tep tako :prepreči] -ena si je hotela vzi Najgotovejši zaslužek naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, ima: domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vas m - žalostnih dru; briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpor: r . j'!° z ^ Vf in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti,' Ml'; r . drugi stvari "i imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storit P ril. Zadnjič j e prišel je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vred’: r - 1 ženo ter otroka p če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo fanr.: .... klj^ e pripravil0 Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je P” *tala i UI nesecipod^ a k® jjjjjj Slitsclier. Vlak ■koc odtrgal obe nogi. Slitsclier v -dež. -bolnic orosil magistratu! j ] kupi umetni nogi. i srremij je Slitscherj , dovolil iz u-božnega Presrečen samoumor. emu činu. pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth N Iron Range železniška kompanija je vstanovila u več lepo se razvijajočih naselbin po St. L° uis c0u ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 - prej na lahka odplačila. Pišite za podrobno:- slovenskem jeziku na: L. B. ARNOLD, Land 110 Wolwin Building Duluth, m (Nadaljevanje na 8. strani.) VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno o e ro naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. .Frank Žaear. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. V založbi Narodnega Vestnika j« DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAM' ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Workmens Comfensflti° n Aet! Cena 30 Centov Navodila kako postati drž ■ tv , ? eviht o dne 29. /(Mdne -divj ala v {■ 1 Je * trela udari! airh ui Pol av cenku J Q etov kozolec h, r. p( pomoč sf., ra mbi j, z » , st< > omejil; L- meid t(, m li: t. v ftScani" n • >a scani ... lv, °ra 8e parila v ' r azr e . ( tč™® Pri W iste ga i': V» ls s ! a "» •* «hg 1 ^'« h hide i! 2pi te, S 4° Cl b. 1 Sov S d eli P ! e Sa do;S želela a Sfj ih ib Slu. v 1 ! ' 06' Sa,T S d' ‘Mv, •T,S rv! K riti 'hoj Cena 15 ^55. s h- 4 SS&S ikSt l b. » -i 1 ^ Se!N narodni vestnik Iz stare domovine. kranjsko. SN J« '<° 0 \\S. , nld d Zlet V Ljubljani. Ka- ^ vori je deželna vlada re- kor 8 e -° { prepovedi sokolskega ,uj odbila. Malarija na Dolenjskem. V V e - |Sem Lipju pri B0injali se je p 0 - •.,vila naoljiva bolezen malarija. L ženske so vsled tega umrle, ‘obesil se je Prane Grum, pose- tnik in gostilničar, Studenec pri p ji. Polju- Zjutraj je še skladal w-uien, popoldne so ga pa našli Rešenega. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. 23. junija' ob 7. zjutraj ,ot ^ M /El eth, 'otke Zn ° v % ( **Ulfc m listke ■slamo kriti na ^ Pl|e| e Priporo saa* evajte “tiket” z a ) železnici Y0RKA (E, ST. PAUL, MM, nosti te železnice denar najboi ‘ zemljišče, imate kruh; nič vas ne ‘ e so stavke, izpori ste neprizadeti, i i žek, in kar storite vedno več vredna, linja v lepo farne, h zemljo, in je po¬ rot reba. Duluth k ija je vstanovila h i po St. Louis coun- ipiti od $15.00 na- e za podrobnosti ' Cemis Duluth, 0>P‘ ,0i> e* t o v požar. . ;,brttbnil požar v s f. posestnika Jakoba Dolenca v tff } lica ii. Požar je popolnoma relil hišo z vso opravo vred. la znaša 2600 K, zavarovatai- r ;i 2300 K. Utonil. 27. junija popoldne je •j učenec meščanske šole' Krškem pri kopanju blizu mest- [L kopališča v Savi. — En dan ?° 0 j e utonil v Krki 241etni Ilia¬ de Janez Kozinc s Štajerskega, ki f b ii zaposlen v Kostanjevici. Ho je okopati kotnje svojega go¬ barja. Pri tem pa je zabredel Vjaleč v vodo in se ni mogel več šiti Truplo je izvlekel neki ribič \i Kostanjevice. * 29. junija so pod mostom v Lan- •ovem pri Radovljici dobili truplo nekega 50 let starega berača iz Kamnika. Najbrže je izvršil sa¬ momor. Nesreča potnika Slitscher j a lija progi dolenjske železnice ob Dolenjski cesti v Ljubljani je pri- _ pred meseci pod vlak znani 28 jgtni potnik Slitscher. Vlak mu je iakorekoc odtrgal obe nogi. Sedaj je Slitscher v dež. .bolnici ozdra vel in prosil magistratni gremij, ja mu kupi umetni nogi. Magr Jtratiii gremij je Slitscherju v ta .en dovolil iz u-božnega zakla- 4 240 K. Preprečen samoumor. 2. t. m. o- lali 6. ure 'zvečer je hotela na Tr¬ pkem pristanišču v Ljubljani počiti v vodo ključarjeva so- Rp’ga Albina Menger. V zadnjem fcmtku pa jo je še pravočasno Igrabil prihiteli monter Franc Janser ter talko preprečil samo- Por- Žena si je hotela vzeti živ- |®je radi žalostnih družinskih ier. Mož je narnrež velik pi- e ter je zadnje dni prodal že- Meko in druge stvari ter de- zapil. Zadnjič je prišel pijan r in ženo ter otroka pretepa¬ ta je tudi pripravilo ubogo 0 k obupnemu činu. ela in P ož ari v ljubljanski o -led nevihto dne 29. junija, ^Popoldne divjala v ljubljan- °aohci, je strela udarila in u- »l*i Polavčenku v Zavo- a Jdetov kozolec in Černetov pStdl 1 ' Vsa ~ ta posiopja ijj., a ' . Pomoč sta prišli a ramibi iz Zaloga oziroma =*l so pa med tem že ne D eaeli™ e ^ v ' a žčani, ki so pri- ■ Sko,ia pi Černeta je de- S, a 2 ^ zavarovalnino pri ban lip z Zadvora se poroča fio hiš? r T ^ darda v kozolec in *** streha. 0 S ° ^ Zgorela i-., J ena Štjaka. Zemljič, uči" k W aZljs ' kega raz reda, do- r^ene?-^ ^ a " or .ta in Fare- ^ Pri r« S v ga razreda 7 doma tajanj - epl sta stanovala v ! ®ali Komotarki. To sta Nvea, , goljufala in odšla djalne ai, ®e, da delata po- ifa. 2 ,e - **■» -■ tadi, ri' :; PrWWWV-:l:WVWWW5»?WW §FIRST NATIONAL BANK§ 4§p *- V v i »4 V Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. | Obrestuje denar po 3°|o | S 3? ^ Prodaja parobrodne liste in pošilja denar ^ V(f y 3*4 na vse strani. fjt ^ Posebno pozornost dajemo Slovencem. ^ K Pridite in se prepričajte! $ * & BERITE IN RAZŠIRJAJTE ‘‘NARODNI VESTNIK”. mi r LISTNICA UREDNIŠTVA. Poročevalec, La Salle, 111. — Ta¬ kih dopisov Narodni Vestnik ne 'priobea. Ali moramo res vsako na¬ šo slabost razglasiti po vsem sve¬ tu? V -družinske razmere drugih se utikati nikakor ni ne častno in še manj- koristno. Poročajte raje kaj stvarnega iz Vaše naselbine. Pa brez -zamere! M. Z., Aurora, Minn. — Na-znia- ni-lo smo -dobili prepozno v roke, | torej ne bi imelo mo-benega pone¬ ha, je pri-občiti. Vsa, za četrtkove številke namenjena poročila mora¬ mo imeti v rokah najpozneje v to- bek zjutraj, za poniedeljske pa v petek popoldne. To v ravnanje tudi drugim. AVSTRO-OGRSKI žemlje-vid se pošlje vsakemu, ki | pošlje 25c in piše na AUSTRO AMERICAN LINE 2 Washington St % Nev/ York ali pa zastopnikom. Brfvvi no Companv Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! KOROŠKO. Nezgoda v gorah. Iz Trbiža po¬ ročajo, -da sta se dne 28. junija ponesrečila pri prehodu na Man¬ gart neki gospod in neka dama iz Celovca. K sreči se nista smrta-one varno poškodovala. Gospod je do¬ bil poškodbe na roki, dama je do¬ bila rano na glavi. Tak-oj^ ko so ju našli, so mislili, da sta se huje po¬ škodovala in so brzojavno pokli¬ cali zdravnika, ki je pa konštati- ral le lahne telesne poškodbe. Pro¬ ti večeru sta s-i toliko opomogla, -da sta se -sina 'lahko odpeljala z vlakom v Celovec. Strašna rodbinska drama v Be¬ ljaku. V restavraciji “pri Ovci” v Beljaku se je dogodila grozna -rodbinska: drama. Našli so v reki sobi pekovskega pomočnika Leop Madnerja, njegovo ljubico Matil¬ do Lacknerjevo in njeno 10 in -pol meseca staro hčerko dne 28. junija zjutraj v veliki mlaki krvi. Otrok je bil že mrtev in je imel prerezan vrat.'Matilda Lacknerje' v-a je umrla, -predno so ji mogli re¬ šiti življenje in -si je prerezala po izpovedi Leop. Madnerja žile na obeh rokah. Tudi Ma-dner ima pre¬ rezane žile na rokah, a upajo, da ga bodo rešili. Našli so v sobi na mizi pismo, v katere n Ma-dner spo¬ roča, da bosta njegova ljubica in on izvršlia -samomor zaradi neo¬ zdravljive srčne napake, ki jo ima on m ker ne mor3 upati na dolgo življenje. — Ta skupni samomor vzbuja v Beljaku veliko pozor¬ nost. Dvojni samomor vsled nesrečne ljubezni. V Bližini Spod. Dravo¬ grada je sk-očila pod vlak v noči Jezditi na železnih traverzih —vihteti kladivo, premikati tone jekla visoko v zraku — za tako delo ni vsak, za tako delo je potreba biti mož. In treba je pa tudi svežega, sladkega, dozorelega NAVY tobaka za delanje J hladnih, dišečih cigaret, katere kadijo ti možje /j ^ z veseljem ves dan. GAIL*& AX Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju.” NAVY je pristen, zlatorujav, zrel, omlajen h Burley tobak — skrbno zoren do treh let’, da / daje prijazno Burley milobo in duh. Noben drug tobak nima čudežnega okusa in boketa h i NAVY-JA. I i M Lahko se je naučiti delati ciga - rete iz tega svilnatega NAVY tobaka — nič tobaka se ^ ne raztrese. NAVY je tobak ]e tobak \j za vse svrhe — iz ^ ega napravi se fi¬ ne cigarete in je tudi M prijazno dubteč v pipi; je pa tudi izvrsten in tr-1/| pežen za žvečenje. W~- L vsako zaklopnico po 5c se dobi prosto knjižico cigaretnega papirja THE AMERICAN TOBACCO COMPANY 4 NARODNI VEST NIK “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenian Prlnting & Publishing Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thiirsday; subscrlption yearly $2.00 _ The best Aovertlsmg medim; among Slovenians in the Northwest. Rates on appllcation 'ntered as second-class matter May n. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879.“ _ „NARODNIvestnik« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. »hala vsah ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko za celo leto ■ « 00 za pol leta Za Evro po In Canado za celo leto .... S3.00 _ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov. "Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth. Minn. Telephone, Melrose 1113. K POLOŽAJU V MEKSIKI. Odstop provizoričnega melksilkamskega predsednika Huerta in sedam ji položaj preso¬ ja svetovno časopisje kaj različno. Francoski in nemški listi ne odrekajo priznanja odstopi leimu •diktatorjn. Opisujejo ga kot pravega “patrijota” ki se sicer ne more primerjati svojim prednikom Juareizu in Diazu, da pa je zn'al obvarovati deželo tujega vpliva. Fran- cozki listi 'ga opisujejo kot modrega moža, in poveličujejo njegov “prostovoljni” Odstop v nebesa kot jftlko pameten čin. V Veliki Brita¬ niji pripisujejo odstop zaslugi Wilsonove mek silkanske politike, toda tako optimistični pa vendar niso, kakor naš državni tajnik Bryan, ki je mnenja, da -so sedaj vsi notranji boji v melksitk ainski republiki za vedno končani. Na¬ sprotno se je v resnici bati, da nastane v naši sosednji državi popolna anarhija. Zgodovina makisikamslke republike je pi¬ sana is krvjo. Savno Diazu se je posrečilo z vla¬ do železne pesti držati nezadovoljno in zatira¬ no ljudstvo v določenih mejah. Prej pa je po¬ rodila ena revolucija drugo. Predsednika za predsednikom so usmrtili, drugi so morali po¬ begniti iz svoje domovine. Cesar Ituubide je bil umorjen. Enaka usoda je učakala Guerre- roda, ki mu je iztrgal vladne vajeti iz rok. Strankarski boji so cepili nesrečno deželo in prebivalstvo se ni moglo oddahniti. Potem je prišla habsburška žaloigra: cesar Maksi oili- jan je moral plačati s smrtjo poizkus, napra¬ viti mir v deželi. Ustreljen je bil v Queretaro na povelje svojega zmagovitega nasprotnika Juareza, ki pa tudi ni mogel napraviti rednih razmer v Meksiki. Vedno na nose so se pojav¬ ljale ravoiucije, in ko je Jvierez umrl, je bila dežela na robu popolne monarhije. PorCirior Diazu se je-posrečilo s svojim krutim vlada¬ njem. da se je obdržal, ali končno, po Je&etlet j. ,, je moral tudi on iti v prognanstvo Sledil je Maderov režim, in temu usmrtitev predsed¬ nika Suareza. Na predsedniški, stolee je pri šel izdajalec Huerta. Njegova slava pa ni trajala dalj kot kako poldrugo leto. Sedaj se bode vlada v Meksiki zopet izpretaenila, Senčni predsednik Carbajal je pripravljen prepustiti svoje mesto vodji konistitucionalistov^ Carranzu. Ker ga podpira tudi vlada Združenih držav, bode najbrže Car- ranza prihodnji predsednik Metalke. Ali kako dolgo bo to trajalo? Že se oglašajo drugi, ki bi tudi radi uživali predsedniško čast. Zmago¬ viti Francisco Villa, ki je s svojo nenavadno veliko vojaško nadarjenostjo v prvi vrsti pov¬ zročil, da ®e je Huerta umaknil, je logično misij eno- zaslužil to počaščenje. Alko se bode tedaj hotel podvreči Carranzu, je vprašanje. Miru iin konca notranjih bojev v Meksiki pa ne bode, dokler s korenino ne zatrejo glav¬ nega zla, ki je vzrok vseh teh razmer. In to glavno zlo je, ker je dežela v oblasti par kapi¬ talistov, tki me privošči siromašnemu delavske¬ mu razredu niti zraka, katerega vdihava. Tudi črv se Skrivi, ako stopiš nanj, in tako se hoče tudi metailkansko prebivalstvo otresti žuleče¬ ga kapitalističnega jarma. Prej pa tam doli ne bode miru, ne more ga doseči niti trinož tvo, niti topovi, puške in bajoneti. Dajte naro- du njegove pravice, pa bo zavladal v deželi njlepši mir. VREDNOST PROIZVODOV FARM. Leta 1910 je znašala takratna vrednost proizvodov farm $8,926,000,000. Julijsko po¬ ročilo poljedelskega departimelnta v Vashing- tonu pa ceni vrednost letošnjih pridelkov na farmah v Združenih državah na $10,000,000,- 000. Ali si more kdo predstavljati, kaj pome¬ ni to bogastvo, katerega dobimo iz zemlje v tej deželi tekom enega leta. Nek statistikar je pod vzel ta poizkus. Povedal je, da bi mogli s to velikansko svoto denarja pokupiti vso ne¬ premično lastnino dveh največjih mest v de¬ želi — New Yorka in Chicage. S tem denar¬ jem bi mogli poplačalti vse državni dolg dveh največ jih evropejskih vojaških Vlasti. Franci- je.m Nemčije. Naš lastni državni dolg bi mo¬ gli plačati desetkrat, dolg na obrestih 435 krat. Ako bi se zmanjšala vrednost pridelkov prihodnje leto za $400,000,000, bi še vedno mogli z vrednostjo letine leta 1914 in 1915 pokupiti vse železnice v deželi. Železna in je 1 Murska industrija je nedvomno največje in¬ dustrij elno podjetje v tej deželi. Toda letna vrednost produkcije železa in jekla znaša sa¬ mo 23. del vrednosti toletnih pridelkov. Fai- merji proizvajajo letos 14krat več kot rudni¬ ki in 70krat več, kot petrolejska industrija, *ki je napravila enega milijarderja in več več¬ kratnih milijonarjev. Vrednost toletne letine je 75krat večja, kakor vrednost letne prido¬ bitve zlata in srebra, in večja, kakor vse kova¬ no zlato in srebro na svetu - produkt mnogih stoletji. Vrednost letine je uajmahj dvetrettn ska vsega zlata, katerega so dobili od časa odkritje Amerike, in ki je ‘bilo porabljeno za denar, umetnine itd. Upati je tedaj, da bode imelo to velikansko bogastvo, katero so nstva rili farmerji s pomočjo dobre letine, blagode¬ jen upliv na vse prebivalstvo ih na industri¬ jo v deželi, da vendar že pride toliko časa ob- ljubovana prosperiteta k nam. RAVNOPRAVNOST NARODOV. Ob krsti umrlega pr est-ol on asi ed milk a in njegove soproge žaluje 'tudi veli&a ideja — narodna ravnopravnost. Pokojni preistollouaslednilk je bil v vsakem oziru samosvoj mož. Njegov ideal je bila veli¬ ka in močna Avstrija, a hotel je tudi, da bi v njem prebivali zadovoljni narodi in zato je bil nasproten vsakemu narodnemu zatiranju in vsaki naeij-o-nalni krivici. Ne da se kontrolirati, kaj je resnično in kaj neresnično na načrtih, ki se- pripisujejo pokojnemu nadvojvodi. Slišalo se je, da je na klan j en trijalizmu, to je državnopravnemu združenju vseh južnih Slovanov v cino celoto; slišalo se je^ da je bil odločen nasprotnik mad¬ žarskega tiranstva in da je imel namen, po¬ magati nemadžarskim narodnostim do ravno- pravnosti; vedelo se je >za njegove posebne simpatije za Čehe; znane so njegove tople be¬ sede o Hrvatih. Slovanski narodi v habsburški monarhiji so pričakovali, da naredi prestolonaslednik, kadar zasede cesarski prestol, konec tradici' jonalnemu sistemu, da mora v Cislitvanški go¬ spodovati Nemštvo in (uživati vse bogate sa¬ dove tega gospodstva;; na Ogrskem pa Mad" žarstvo. To je tradicija, ostala še iz časov, ko so bili avstrijski vladarji zaeno tudi nemški cesarji, in izvrševanje te tradicije je morda največja nesreča za naše cesarstvo. Razmere habsburške države so take, da je notranja konsolidacija najnujnejša vseh po¬ treb. Krog in krog nič zanesljivih prijateljev, pač pa veliki sovražniki, oboroženi do izo-b. Naj pišejo ©ficijozna peresa 'kar hočejo in naj so oficijalni govori še taik-o medeni •— vsi čuti¬ mo, da se bližajo težki časi, ki jih more mo¬ narhija zmagovito.prestati, samo če se bo o- pirala ob zadovoljno prebivalstvo. A kdo je danes v Avstriji zadovoljen ? Nemec in Mad¬ žar je pač lahko zadovoljen, saj ima vsega v izobilju, saj je gospodar v državi in uživa vse, kar daje gospodsitivo^ a drugi narodi so vsi, ali več ali manj nezadovoljni, se čutijo zapostav¬ ljene v vseh ozirih, prikrajšane v svojih pra¬ vicah in oškodovane na svojih interesih. T-o veliko nezadovoljstvo razjeda državo in gloda na njenih temeljih in odpraviti to nezadovolj¬ stvo, je poglavitna naloga države in njena pr¬ va potreba. Sovražniki slovenskih narodov izrabljajo smrt prestolonaslednika na najbrezobraznejši način za svoje politične namene. Utrditi hoče jo svoje gospodstvo in svojo pravico, da sme¬ jo ekspiloatirati vso državo in vse njene- naro¬ de, persekucije vseh Slovanov, zlasti nas Slo¬ vencev terjajo na ves glas in besno odklanja¬ jo priznanje vsake ravnopravnost!. Ne da se tajiti, da se nahajamo v kriti¬ čnem trenutku. Z vsemi močmi izrablja zlasti Nemštvo tragično smrt prestolonaslednikovo, da bi dinastijo navezalo nase dn krono prido¬ bilo na svojo stran ter da bi v državi izzvalo 'Splošen boj proti slovanskim narodom, ki naj bi pokopal načelo ravnopraivnosti. 'Prezgodaj bi 'bilo reči, kak konec bo to vzelo in če bo imelo kaj uspeha. Toda, to bodi povedano ob uri, ko poneso prestolonasledni¬ ka k zadnjemu počitku, da more Avstrija le obstati kot država zadovoljnih narodov. “S. N.”. LJUDSKI ŽULJI. Naravno je, da porabi avstrijska država ogromen del vseh davkov za arhiado. Država, mora pod sedanjimi razmerami imeti armado in nihče bi se resno ne ustavljal izdatkom, če bi se vedno prav in ekonomično porabljali. Toda to se ne zgodi vedno. Afera s topovi generala Uchatiusa in prenagljena uvedba ne¬ rabne Mamnlicherjeve repetirke model 1866., kar je veljalo milijone in milijone ljudskih žuljev, so pač še v živem spominu, tako da te -stvari ni) treba pogrevati. Zdaj je- pa izšla knji ga “Krie-gsgeiist”, spisal Luldovik Pfeiffer, in -ta knjiga nam razkriva čudne stvari, kako izginjajo ljutMri davki v žepe velikih podjet¬ nikov in špekulantov. Ogromne armade našega časa s-o rodile ve¬ liko industrijo, ki izdeljuje topove in pu-ške, oklepe in stroje, streljiva in sablje in kdo ve še kaka vojaška -orožja in vojaške priprave. •Vise te 'industrije so med seboj zvezane; Arm¬ strong na Angleškem in Krupp v Essenn na Nemškem, Schneider v Creuz-olu na Franco¬ skem. Skoda v Plznu, Putilov na Ruskem, Whitehead na Reki, tovarna orožja v Stey-ru, vsa ta velikanska podjetja, so se združila v namen, da zadavijo vsa mala podjetja im vse obrtnike te stroke, ter si vsi varijo monopol. Reči se m-ora, da se jim j-e to v obče posre¬ čilo. Vse držaVe so primorane, svoje vojaške potrebščine (kupovati pri teh- podjetjih in ta podjetja dobivajo za svoje izdelke dvakrat in trikrat več kakor bi bila prava cena. Resnica je, da. so države skoro .primorane < kupovati svoje potrebščine pri teh podjetjih, ali -da se nič ne poskusi, zlomiti to -zvezo in se rešiti njenega oderuštva t'o tudi ni prav. Mi¬ lijoni in milijoni gredo tako po nepotrebnem v žepe velikih podjetnikov, milijoni ljudskih žuljev. Ravno -tako neusmiljeno, kakor vojna in¬ dustrija državo, dere sladkorni kartel prebi¬ valstvo. Ko se je neumorno delujoči tehniki p-oisrečilo 'iz soka. repe na cenen način produci¬ rati lepi beli kristalni sladkor, so tovarnarji sladkorja to iznajdbo kar mogoče skrivali, da bi ljudstvo ne p-ustilo k-onsunia sladkorja v hlebih in koščkih. Kristalni', to je zdrobljeni ali ljudski sladkor, bi foil lahko veliko cehejši in bi k-onsum sladkorja, ki je velevažno redil¬ no živilo, znatn-o poskočil, toda sladkorni ra- finerji s-o se kartelirali in mala podjetja s kon¬ kurenčnim bojem prisilila, da bo se jiim nda- la. Čim je nehalo svobodno tekmovanje med izdelovalci sladkorja, se je začela diktatura -sladkornih kraljev. Raiziloček v ceni med rafi¬ niranim in med ljudskim sladkorjem je bil od oisani-h kron potisnjen na eno krono, kateri raZ-l-oček v ceni se pri prodaji na drobno seve¬ da ni mogel vzdržati tako da je ceneni kri¬ stalni sladkor d-z konsuma skoro popolnoma i-zgiini-l. lovanja sladkorne pese dovolila iz-elo visoko na grado za izvoz sladkorja v inozemstvo in je Ob enem je vlada baje za povzdigo pride- na vsa inozemska sladila naložila ogromno ca¬ rino. Zdaj' so bili sladkorni kralji popolnoma na konju. Ceneni ljudski sladkor se je proda- dajal v inozemstvu za tako nizko ceno, da so na Angleškem ž njim prašiče pitali, ubogo do¬ mače ljudstvo pa. je moralo iz svojih žuljev tem bogatim sladkornim.kraljem še- plačevati mastne eiksportne preimije. • Zaradi tega brezvestnega oropanja ljud¬ stva, je bila 6. oktobra 1911., podana v av¬ strijskem _ državnem zboru ostra interpelaci¬ ja, -ki pa ni nič pomagala. Nasprotno: Finan¬ čno ministrstvo je šlo ljudskim izsesovalcem še na roke. Dotvolilo- je, d'a se premija 40 K, ki jo kartel plačuje- veleodjcmalcem od- vagona, računa kot davka prost režijski izdatek. Sko¬ ro ista čas j-e idal-o v plinarni v Feldirchu sež¬ gati iin uničiti saharina v vrednosti 200.000 K, kateri “špas” je vlado veljal kakih 10.000 kron. Ljudski denar se trati. Državni poslanci dobivajo po dvanajst kron na dan seveda zato, da bi mogli v tein času, ko delajo v državnem zboru, na Dunaju živeti. Na leto znese to 4,660 000 K. Toda poslanci zdaj že dolge mesece nimajo nič na Dunaju opraviti-, ker državni zbor ni sklican, dijete pa vlečejo- vse eno. Tudi pri znanem škandalu poslanca Sta- piinskega se je pokazalo^ kako- se porabljajo davki. Poslanec Diaimand je trdil, da je mini¬ strski predsednik grof Stiirgkh dal Stap-in- ‘Sikeimu za izdajanje njegovega tednika 40.000 Ikro-n. Dvorni svetnik Kendzor je povedal, da mu je grof Stiirgkh sam pokazal dve -pobotni¬ ci, vsako za 80.000 K, katero vsoto je prejel poslanec Stapinski. Izkazalo se je dalje, da je neki Popper dobil s posredovanjem ministra Dlugosza 45.000 K, da je vlada darovala leta 1911. olomuškemn nadškofu iz verskega za¬ klada 961.000 K, in da je dobil gališki namest ■nik grof Potočki s posredovanjem ministra Dzi'edu!sizycike'ga iz dispozicijisikega fonda dva milijona kron, da je volitve -v Galiciji izpeljal talko, kakor je vlada želela. Tako se dela v naši stari ljubi dom-ovini z ljudskimi žulji. Čudne moči so v člo veških dušah, čudne in strašne. Velike iso in divje in ne poznajo mej in ne mere, kadar p-rivro na dan. — Kjer ne vlada razum, ampak le -prirojeni in vzgo¬ jeni instinkti, tam so te moči še jačje in s-tra" šnejše, uničujoče. Če ugonobijo samo človeka, iz 'katerega so vzplamtele, če se ne vržejo po¬ hlepno tudi na dmge < je še sreča. Kakor la¬ čni plameni segajo okrog sebe in gorje, ko¬ gar omamijo in zvabijo. Čuldni smo ljudje; kader nas zadene nesre¬ ča, iščemo 'krivca, da -se imamo jeziti na koga ; hudi pa smo tudi na onega, ki nam jo je na¬ povedal, češ, da hoče biti modrejši od nas in boječ se, da nam bode še oponesel lehkomi- selnosit. Kraljem se očita, da ne čujejo radi resnice; ali jo ljubijo, če jim ni prijetna, narodi? Ne¬ kdaj s-o kamnali svoje preroke, 'ki so jih ne¬ ustrašeno svarili ter v lice jim pravili resnice, 'katere jim niso 'bile po volji. Ali sedaj narodi delajo drugače? Samo da kamenje, s katerim pobijajo -nepovoljne jim svaritelje, ni pravo kamenje, kakršno se pobira po cesti. J os. Stritar, Dunajska pisma. Ako smo dali tudi slovo ljubezni i-n ako nam ni ničesar več do ženske, en katero se nam je -bilo nekdaj srce vnelo — vse te nekdanje stra¬ sti se povrnejo z dvojno silo, ako vidimo, da ima drag posesti, kar je bilo nekdaj naše. Lju¬ bosumnost traje dalje nega -ljubezen. Največja prodaja fonogp^f^ stavlia REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj- Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima na,s ajsi, najjasnejši, naj¬ glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je pr,klad na, 12 inčev široka 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana , z hrastovi ne, bogato emajliranj ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpeznost se jamči 15 let Te vrste stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬ daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami katere si lahko sami izberete iz našega cenika m 500 ,glam. za samo istotako prodajamo dobro poznane”ViCTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. ki L ■„ si 111 delih! ( < Coli* * Saul Birns, 117 2 nd Ave. y Dept. 47 New York □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ves tnii 405 West Michigan Str., Dnlntli, Izdelujmo vse v tiskarsko stroko stvari lično, ceno in točno, društva v eni ali več barvah spadajoče Tiskovine & D . . . . na ® a Posebnost rismem papir m kuverte izdelujemo )a i, okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. jaroČitnc Unijska tiskarna. Svarilo. Jaz nižje podpisana opozarjam rojalke in rojakinje, da se varujejo fanta^ kaiterega predstavlja slika, da ne bo dragih tako opeharil ik-oit je mene. Pri imeni je bil na hrani. Dne 29. junija je rekel, da gre v mesto. A zlagal se je. On je šel po vso svojo plačo v urad Spruee rudnika, kjer je bil uslužlben. Vr¬ nil se ni več in pustil je dvame-se- čni dolg na hrani neporavnan. On je -rodom Kočevar. Njegovo ime je John Rozman. Go vori poleg ko - nevskega tudi nemško, slovensko in precej dobro angležko. Rojaki in rojakinje ne zaupajte mu nič. Ana Bradač, (7-20, 23) Eveleth, Minn. Prošnja. Naznanjamo, da smo na štraj- ku že deseti mesec, da skoraj že ne moremo več plačevati asesmen- tov. Zat-o smo primorani- se obr¬ niti na dobrosrčnost naših roja- kov,d a nam pomagajo v sedanji stiski. Mi se borimo za izboljšanje naših razmer, zmaga se nam bliža, jn gotovo je, da dosežemo svoje za- i eve. Sedaj pa se nahajamo v sla- 111 razm erah, zato srno prisiljeni prositi za podporo. Za vsak, tudi najmanjši dar, se že vnaprej za¬ hvaljujemo. S sobratski mpozdravom „ Luka Ber Sant, tajnik postaje st. 24, Bos 505, Legundo, Colo VOlSi oo®' lepa •flpi. Ivai s far« 1 >’ Hitiji <«* (ideja , al1I iierF v > vedno h'.' 1 - ce bolj P 1 -tidi « 1 in-e ve- i- a kor hoče; <] e : ^ i oče najbolj oni ( sinoti , ]lie s svojim in vpost« v ^ ^nasvete, če sc rreiini- fiatrnierstva tiče za« .slednje far ;i tekmovali za razni; •^.00 za najbolj,š ‘5 Jze na akru. Te k n fec, Vam vedno nudi nailiolise nremikaioce slike, oetie ta to- matične predstavo. — Naše predstave so dooro izm.~ mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in loc. — “ v V. tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelje imamo pose.i.. programe. NE ZAMUDITE JIH. Mi imamo naiboliše automobile za prevažanje po R ange. Kadar se hočete peljati, vprašajte pri nas za katere so nainižje. NAŠA POSEBNOST JE ZAPpTl & TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noc m o - TELEON 64. SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, la*® Duluth Brewing & DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znane v steklenicah poh imenom REX » a tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia' P Opomba. Vsi darovi naj se posi¬ pajo na gorenji naslov. ir ir 3E 5 pristnih pijač in te so jrop« 1 " rs«' s i Kranjski Brinjevec, Slivovec Grenko Vino in Highlife Bitt® ^ stilničar, kateri hoče napre^ 0 ^ fle i skušati in kateri ne poskusa f Prava P ri5 . \ duje s svojo trgovino. ^“^ ‘ivat- 11 - se zatnore kupiti le P rl . a J3r portira naravnost iz KranjsKeg^ [el«J e Slivovec in Tropinovec; ali ooe zdravilno Grenko vino Naročite si en zaboj te , . poskušnjo; samo da bo e p klenic. Prodajam samo na u ^ cenik - cT ioLlEh lU; N. CflICAflOST;- ^ 10 deokoiv v sta- tfig fSpe ' h ie’od k ^0 p wdelati v “Ojstro ie J. J e 4a aaimorejo ^ Illas stare ji t«Bo koristnega eesa Vr , dtruzeigia k, i J° Okorni z» l!r v ati Pc ; °trocj. aa j nc .azV a n Da ^ m Ona ®.i 7 - * 4 nesti V^šljetn ; °tfak 0m i' p0kaz ati Z ka J ie 1 s °jiv J® Qe Prav lo Ba J* .• ft0 Pri ’ t0 t ‘šoji S« k ° Se & ? ok He;j ’ k °Hko ar, jv, 4 avps ; .. Pa • ol' 1 si ®o Onbp ko A. HORWAT, ijv "kOvp t ri tu ri^lj ^ 0l, eek 1914. NARODNI VESTNIK m 1 Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ m m vzame naj se vselej .na poskušajo, ali pa naj se pogodba sklene tabo, da bo kupnina plačana še le čez ne¬ kaj tednov, ako bo blago, kot je bilo predstavljeno. To so najsi- urnejša sredstva, da se kupec Ogne nakanam prevarantov in sle¬ parjev. gin tovariš očeta. . ia S in naj bi sodelovala. Ta- 0 celtt L vsedej vplivala au bo h z veza .: ie nekake vrste pod- P S « » kujeta, ' te U io-einiu zaupata, ako ** ^“iatelja in delujete skup- 'no to delo u f nse do zadovoljiv uspeli. To <° v °- d -sako hišo. Posebno velja .Jift Z8 ^ s ‘ , .v. ,1 • «, npipfl « to. in^ovstvoni, obrtem ali s fcme- Vze® iin0 danes farm-e-rstvo, ci- Z posvetilo slednjič tn-aj- f^ridi, Se že v Ameriki c t vr opi. Kako lepo je videti r 1 ^, ako praša fanner svoje- ^SzVsvet, ako se posvetuje z o neštevilndh analih stvareh, '"»nrej čez ki s-ode- dobiček ga bode dosegel sin z oskrbovan¬ jem istega, kar se mu je dalo za svoje. Oče in sin naj tvorita tvrd¬ ko, komjpanijo, naj sodelujete, naj se posvetujeta o teim in onim, in rezultat bo gotovo zadovoljiv. Oče naj se vselej posvetuje s sinom o domačih stvareh, če že po tem vpošteva i vselej nasvet sina ali ne. De potem bo imel veselejše in brezsknbnejše ži-ljenje na stare dni, le potelm bo zagotovljen, da bo sin -oiv-efcovečeval orne dolžnosti napram svojcem in napram svetu, katetre mora izvrševati vsak pošten možak. :° spadajoče ‘kovine za ,l Posebnost. M-” * jamčimo na. fiSSSSSSH im! i j ukom in s colice svojo lepo t» govino j" moko; dalje pro- koruzo, mrvo in slano 1 uročila se dostavijo. PIRAJTE ROJAKA: ul|udno priporočat o as, o« tmetiji naprej je f—jev,- w ', s svojimi sinova v Svet je vedno bolj poreme* F šole s0 - vedno boljše, časniki FLjno bolj podučljivi in tako * -jjrat sin opazil stvari, kate- ne vidi in tne ve. Pa naj si bo» ze la doseže. na Telefon 63. !*«***»* C it?« i E s o Li .»R-flifef , in ii # : S«&”° :TB J 1 * 1 ',. „„ cel«? kakor hoče; dejstvo je, oni ©če najboljši uspeh, sodeluje s svojim sinom, se po- etnje ž njim ih vpošteva sinove Ljloge in nasvete, če so -vpošt-e- nnja vredni. Kar se tiče farmerstva ho pri- isti, ki zasleduje farmerstvo j, ekonomično gibanje v Ameriki, ja so dosegli fanmerški sino vi že BBkaj. Ne dolgo tega je poročal iftijski oddelek -zvezne vlade, ,sta v državi South Carolina dva Bu, oba pod 17 let stara, dobila »rado ker sta do-segla najbolj- jaspeh, eden v pridelovanju ko¬ že. dingi v debelenju svinj. Prvi i je pridelal na 8 akrili zemlje trašeljev koruze, kar je Poli¬ rat 256% bušla na aker; drugi izdebelil tri svtimje, ki so tehtale 311 im 322 fuintov, s klajo, ki iprišla na 3.8 centa arn funt me¬ to so lepi -uspehi mladih fan¬ ta-katere naj bi se očetje ozi- f državah Kansas, Miss-ouri in palioma so bili ravno fa-rmerslri povod, da pridelajo farm er ji držav -danes na akru mnogo turšiee kot so jo s staroveškim spodarstvom. Dečki so pred tre- llefi tekmovali za razpisano na- No $800.00 za najboljši pride- zoruze na akru. Tekme se je »ležilo 75 dečkov v starosti do in njih uspeh je odprl sta- oči kako pridelati več koru- • uejstvo je,da aamorejo naši si- 11 naučiti mas starejše može f *tl koristnega, česar danes Osebna lastnina. KUHINJA. so nepokorni, neubo- ‘■'td-^mora biti nekaj nepra- z vzgojo otrok. Zadnjič smo ’ a je za vzgojo otrok n-aj- gmorn-a malti. To povdarja- danes. Mati naj ne bo pre- j e aa 2 otroci. Ona naj bo ’ a , resna napratm njim. Kar , ukaž e. naj store, ako je bil U Znesti s-e ua- 5 j v a °l ,r dkom -za kako maj- , Sv ^> Pokazati mu svojo to- je neprav. Resnost U poduk, to naj igra )ost °"° vz ?°.il mladeži. ejo h a tudi očetov, da so¬ du v , 2 Materjo pri tem Vele¬ je ° 1 ' e ^ eim poklicu. Nepra- je z ’ a a , 0 Se 0 den Staričev po- it tt J Toka > če ga drugi sva- 0 i tt kaznuje, kolikor je Člo- 2a aič vž Zavp!:; nad otro ' 0 s 1 °' e: ' mu P a pokazati ‘ J 'Khki ' Sre. r>r v A. -ii f e «■; ,^' t AC^.UO- , - 1 '- ' ^ ,4 ■” Jr hn ljubkovanjem. 7r ; e 2(1 sinove naj se briga '°o a r^- K a ta-rmi ima izdajati Pouke ter sinovom na umil, »p ; se posvetova- Ndh + U '* e ’°če vedno doma 5 'WrU U • Iau na treba pehati t n ' J1 . i:bruil pri tujem ože najboljšo c ^am e 'v 22 . s ™ov moža- f ;i ie sji- - v svoje z-au- k ; na 1 ’ ^ na -i ^ de ^ u h-aj k-ošček zemlje, svmjo, tele, žre- hui dobiček, k-atere' Ako je prodajalec o-se!hn'e last¬ nine ali premičnih sleparski, je te¬ žko kaj storiti, da bi dobil kupec svoj denar nazaj. Pri nakupu pre¬ mičnin naj bo. vsak ja-ko previden. Najbolje je, da sklene pogodbo talko, -da se plača kupnima še le čez nekaj tedhov. Na te način, -ako promajde kupec, da je bil oslepar¬ jen in ^prevaran, lahko odloži plačilom ali pa : , sploh ne -plača kar j-e kupil. Tudi zadolžnic (no-te) n dajati takoj pri -sklenjenju 'kupči¬ je. Najbolje je, da se dol-oč-i goto¬ vi rok^ ikedaj se bo bla-go plačalo. Napravi naj se kupna pogodba v kateri maj se omeni, da se bo -za po-gojeno stvar izplačalo o- določe¬ nem ča-su, ak-o bo t-ak-a- -kot je bila predstavljena in za k-akoršno je bila prodana. Le v tem s-lučaju je kupec sigu-rem-, -da -ga, ni pro-dajulec zlorabil s sle-parsko- pretvezo. Da¬ ti zadolžnico je sko-ro ravno tako kot če bi -šteli t-a-koj denar. Na -primer. Nekdo pr-oda konja kot -zdravega -in dobrega -za delo. Kupec pla-ča in vzaim-e konja do¬ mov. Komaj je pa prišel -do-mov je našel, -da i-ma pokvarjene noge, da je na-dušljeV, štatlov, al-i -da ima kako -drugo-napako. Kaj mu je se¬ daj storiti? Teoretično se -zamore po-Služiti po-s-taive. Ako naj-de na¬ pako takoj po kupčiji, žene naj konj-a brez odloga nazaj prodajal¬ cu, in zahteva naj ma-zaj denar ali no-te. P-roidajalc-a p-a tudi lahko toži -za odškodnino. Sodišče bo iz¬ reklo praivorek, ki bo- največkrat določil, -d-a -se povrne- kupcu Pni del denarja-, ki se »dožene po cenitvi konja p-o ceni-telj-ih in me-d svo-to z-a katero se je konj prodal. To pot je- nastopiti 1-e za, slučaj, če- ne bi hotel prodajalec z lep-a odstopiti o-d p-ogo-dbe in vrniti den-ar. A ta pot je navadno draga. Večkrat se -bo pripe-til-o, da bo- stala- toižba-, od¬ vetnik, priče ^ -zamujeni ča-s, sitno¬ sti in pota mnogo- več., (k-ot se bo ■doseglo s tožbo-. Zatoraj previd¬ nost, -rojaki in rojakinje, kadar kupujete usebtn-o lastnino ali pre¬ mičnine. Ravno tako je, če kupi farm-er čistokrvno žival in v- po¬ godbi -s-e s-kle-ne, da bo dal proda¬ jalec ikup-cu certifikat, k-i -bo do¬ kazal čistokrvnost ,tora j predni¬ ke -živali (Pedigree certificate). 'Prpdajalec obljubi po-slati certifi¬ kat čez -par dni 1 , češ, da ni izdelan. Kupec gre z živimo do-mov, in ti¬ stih par dni -se po-da-ljša v par ted¬ nov. -Slednjič piše kupec proda¬ jalcu kaj je s certifikate m. Naj¬ večkrat niti odgovora u:; dobi. Pri¬ peti se pa tudi, d-a -dobi eertifi-ka-t čistokrvnosti, ve-ndar je toliko po¬ manjkljiv, -da ni m-ogoči živali re¬ gistrirati. Kaj je storiti? Kupec ima na razpolago is-ta. teoretična sredstva kot smo ji-h omenili pri kupčiji s 'konjem. Vzemimo pa, v -obeh -slučajih, -da je prodajalec tu jec, -da je odšel -z istega kraja, da je izdal denar ai; Ja ,e prenesel noto ali zad-olž-nrio na drugi u- pri¬ zadeto osebo, ali da je njegovo premoženje mn»j vredno kot zna¬ šajo do'go vi. Kaj storiti potem? V takem -slučaju nima kupec v pra ksi nobenega pripomočka, četudi ga ima v teoriji. Pravica in posta va -so tu za -kupca mrtva pripo m očka, Ž njima se ne more doseči n-ič. Najboljša obramba za kupca premičnin- ali osebne lastnine (per sona-1 prope!rty) je t®-raj, da je pre¬ viden pri skle-pu kupčij-e. Baranta ti je samo is poštenimi ljudmi, pre i-skati -blago (Dalje) 645. Zdrobovi cmoki. Popari malo manj kot pol litra zdroba -z mlekom ter ga pusti sta¬ ti, >da ise napoji. Potem mu prime¬ šaj za pol jajca surovega masla, 2 celi jajci in 1 rumenjak. I-z tega napravi cm-oke, -Skuhaj jih v slani vo-di, potre-si z drobtinami ter za¬ beli s surovim -maslom. 646. Ocvrti cmoki. Stolči 3 suhe žemlje prav dro¬ bno v možnarj-u in zabeli te drohti ne dobro s surovim maslo-m. Po¬ tem primešaj še 2 jajci, 2 žlici ki¬ sle smetane, malo soli in malo mleka. Črez nekaj ča-s-a napravi iz tega cmoke, katere ocvri na suro¬ vem maslu. sti ga nekaj časa stati, potem ga zakuhaj z žlico v slanem kropu, kjer kuhaj žličnike 20 minut. -Na¬ to jih odcedi ter praži na surovem -maslu in (kruhovih drobtinah. Ali pa -zar-umeni par žlic zdroba ter jih praži v zdrobu. Praženim žličnikom primešaš tudi lahko par žlic češpljeve ma¬ relične ali kake -druge mezge (zol- zna), katero razimJotaj prej s par žlicami gorke vode. 651. Masleni žličniki. Umešaj 2 jajci z dvema žlicama surovega masla-, prideni še 4 — 6 polnili žlic moke i-n prav -malo mu- škat-ovega cveta -ter napravi iz te¬ ga mehko testo, katero zakuhaj z žlico v s-lani vo-di. Žličnike kuhaj 10 — 15 minut, poteim jih odcedi ter -dobro za-beli -s -surovini maslom in drobtinami. (Dalje prihodnjič.) 647. Ajdovi cmoki. Zreži na kocke 3 žemlje, zabeli jih dobro z maisl-om ali slanino, pri mešaj 2 majhna kozarca ajdove m-oke, popari vse -s slanim kropom i-n napravi iz tega cmoke, katere zakuhaj v malo slani vodi. Orjoški cmok. Napravi redko te-sto za praže¬ nje iz približno enega pajnta ki¬ sle smetane, šestih jaje-c, moke in -soli ter razmotaj to dobro. Pote-m namaži prtič dobro s surovim ma¬ slom, de-ni t-esito -va-nj, -zveži rahlo prtič in ga obesi na reeelj kuhal¬ nice v lonec -vrele vode, fcj-er ga skuhaj -v sopari. Potem ga z dvema vilicama raztrgaj, posipaj s kru¬ hovimi drobtinami ali z zdroblje¬ nim kravjem -sironn ter ga zabeli. z vso natančnostjo PARNIKA NASEDLA. Halifax, N. S., 20. julija. — Pri -r-tu Breto-n sta -nasedla tovorna parnika “ Cienf-uegas ” in “Rau-a” Vzrok nesreče je 'bila huda ne ■ vihta. PROTI TRUSTOM. IVashington, D. C., 20. julija. — Vodje senata so dane-s obvestili predsednika AVil-sona, da se bode -senat kakor hitro mogoče začel 'ba-vi-ti z -naičrti protitru-štnih za - -kanov. UREDNIK NAPADEN. Stuttgart, Nemčija, 20. julija. — Dve socialistki sta prišli danes v uredništvo 'lista “ ‘ Sclrva-ebis-che Zeifiun-g” ter preteple navzočega urednika, ker je prinesel list nek članek zoper žensko gibanje. RAZNOTEROSTI. 649. Češpljevi cmoki. -Napravi bo-lj mehko testo iz pol litra lepe pšenične moke, dveh ja jec, pol kozarca kisle .sm-eta-ne, par žlic mleka in soli, izvaljaj ga precej debe-l-o, -zreži -na štirioglate kosce, tako velike-, da eden pokri¬ je dla-n; zavij v vsa-cega češpljo tak-o dobro, da se ti ne o-dpre. (Ako hočeš, prideni -češplji pol žličice stolčenega- sladkorja, ali pa vzemi k-o-st iz -nje in deni v sredo slad¬ kor.) Kuhaj te c-mioke 20 minut v slani -vodi, po-te-m jih poberi z lo¬ patico iz nje, potre-si jih s sladkor¬ jem i-n drobtinami ter jih s suro¬ vim maslom -dobro -zabeli. — Me¬ sto -češpelj deneš tudi lahko v te' sto drobne marelice, a te potrebu¬ jejo več sladkorja. Ali: Vzemi mesto kisle smetane žlic-o surovega masla in prilij po¬ tem malo več mleka ; prideni tudi za oreh drožja (yea-st cake). Testo pusti nekaj časa počivati, potem ga razvaljaj -i-n delaj kakor prej. — Cmoke potresi s sladkorjem in kravjim sirom ter jih zabeli. Na češki način. Napravi testo pšenične molke, treh celih jajec nn enega rumenjaka, sk-odeljice kravjega sira, za jajaee surovega masla in nekoliko mleka. Kuhane cmoke potresi -s sladkorjem in zdrobljenim -sirom -ter jih polij z razbeljenim surovi-m mas-lom. Mesto da bi -cmoke kuhala, jih tudi lahko -zložiš. na namazano ploščo ter jih v pečici spečeš. Iz krompirjevega testa. Vzemi 1 tretjino moke in 2 tretjini stla¬ čenega krompirja ter napravi te¬ sto iz dveh jajec, kisle smetane ih malo mleka; potem pa delaj kakor prej. 650. Močnati žličniki. T. A. DORGAN (“TAD”) Jaz najdem v Tuxedo dober to¬ bak. Njegov duh in okus sta i li¬ na. Jaz ga redno rabim in ga pri¬ poročam vsem mojim prijateljem. Možje, ki povzročajo smeh ljudstva. M OŽ, ki zna vporabiti na pravem mestu šalo m je vedno dobro razpoložen, navadno ve o čem go¬ vori. Čitajte kaj pravijo najznamenitejši kartumsti Amerike. Ti vsi kadijo m priporočajo Ta. The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette Oni bi ne kadili Tuzedo, če bi ne vzbujal njih du¬ ševno moč in bi jih ne zabaval ves dan, dan na dan. To¬ bak, s kojim se to doseže, je boljši kot kateri drugi. Tuxedo je izdelan iz najboljšega sladkega Ken - tucky Burley tobaka, kateri je prepariran po znanem “Tuxedo procesu”, kateri odstrani vse isto, kar peče v jezik, — in je zdrobljen tako, da gori rad in enako- zavit je pa v take škatlje, da ga je v eni pleh- nati škatlji za 10 brif. Tuxedo zasluži vso hvalo, katera se mu je kedaj priznala, — in najboljši dokaz temu je, ker se ga proda /ffV( faed&t*#. milijone škatelj vsako leto. R. L. GOLDBERG Noben tobak se ne more me ■•iti memO s Tuxedo, kar se tiče blažečih, o- krepčilnih kakovosti. Vsled nje¬ gove milobe je prijeten za kadi¬ ti, in gori toliko hladno, da ne peče v jezik. Proti alkoholu. Proti alkoholu je nastopilo za- kon-odajstvo v letih 1912—1913 v mnogih državah. Najradikalnejše oostopaj-o Z-druiene države, severo- a-meriške. Mnode države imajo že z-d-aj prohibicije, 'da. se v njih al" ohol ne -sme niti zdelovati, niti točiti in prodajati. Toda tej prohi¬ biciji -so se izognili s tem, 'da so kupovali alk-ohel drugod, 'kar je -bilo dovoljeno. Zdaj se more tudi to prepovedati po zakonu Keny-on -Sheppard-AVebbovem iz 1. 1913. V Evropi je alkohol popolnoma pre- novedan na Islindu. Od 1. januar¬ ja. 1913, velja tam zakon, ki dolo¬ ča, da smejo obstoječe gostilne prodajati' alkoholne pijače do 1. januarja 1915. O-d te-ga časa je pre¬ povedana prodaja alkoholnih pijač toda le tekil, ki i-majo čez 21/ 2 % alkohola. Na''Škotskem je bil lani sprejet -zakon, ki daje od 1. 1920. nadalje obS-nam pravico, da gla sujejo o -podeljevanju koncesij. Glasovati le m-ora^ če -zahteva to najmanj deset odstotkov vseh gla¬ sovanja. opravičenih Občinarjev. Na dan glasovanja morajo hiti za¬ prte v-se gostilne. Če se naj glasuje o zatvoh-tvi vseh gostiln, mora biti n-avzočii 35 odstotkov volileev in iza !zatvi ju zasačili. S pozdravom rojakom in roja¬ kinjam Valentin Zupančič box 5, P. O. Ojo. Huerfano Co., Colo. COPENHAGE DUHAN ZA NOSLAih' PROŠNJA. Rojaki in rojakinje se prosijo, da po možnosti pomagajo rojaku A. Kodriču v MiTvvaukee, Wis., ki se nahaja v najve.eji bedi. Omen¬ jeni je prišel šele pred enim letom v Ameriko, sedaj je pa že šest me¬ secev bolan in za delo nezmožen. Tudi nima denarja, da si nikakor ne more pomagati. Nesreča je tem večja, ker ima v starem kraju že¬ no in 5 otročičev, ki so tudi po¬ trebni podpore. Darovi naj se bla¬ govolijo pošiljati na uredništvo N. M. (6x.) MI JAMČIJO da je COPENHAGEN SNUF: bil vedno in je tudi KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. C. C, Bi seda i ved r , popolnoma pristen. |\/| hočemo prodajati povsod ga vaš trgovec nima, ga Va ^ mi pošljemo po pošti po vadni ceni 5 centov za skat dokler ga ne dobite pri V a$ efr trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikan je najboljši tobak na svetila cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New Krnil* sesa , 0 \ A*" 1 " M lof i,rZ°P '%ŠS%. »^»1 ”se i" . e j,lW j,e se J , zk gp o# por p» Lop° v ’ , beja 111 val, i bi5° ta se da bi 1u nl a vt • ;Ar “2 mf : i počakaj 010 ^iusije^ 1 ’ 1 ien* služi , u K i bljeC ’ iTb i J 'bedastega && sebe tako drai i! Ej, Ali ^ma ¬ la. nad tvoj ® 1 tisti li®t> ki aojko ,/vara, mi bosta T dal zapreti E.i SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERit V vseh ameriški*, misijonskih šolah se podučuje v demaeem je¬ ziku, mnogo pa tudi v mglešeini. V turških šolah se ni pidueevala zgodovina, Zemljepis.je, nčunstvo, prirodozinanstvo iu razai drugi predmeti, dokler niso pršli ame¬ riški misij »nar ji v Turčijo. Knjige so pripravljali pod strog) cenzu¬ ro sultana, ki je izčntala cele dele bibliji, ako so učili 'doikt*ine člo¬ veških pravic. Tudi besedi Arme¬ nija. in Makedonija, kateri mučite največ ji' provinci Turčije, st niste smeli rabiti. Vzlac vsem zapiekam od sitrahi turške vlade je pt na¬ pravila imisijonarska literaturi ne¬ precenljive koristi 'za moliamtdau ske narode. Poleg knjig izdayjo (protestantovsiki dn kongregacijfci misijonarji tudi časnike, dnevii- ke, tedfniike in mesečnike v artmei- škem, grškem, turškem, bulga^- skem, arabskeim in kurdškem je ziku, in četudi je glavni nataei teh 'časnikov širiti vere raznih lu¬ trovskih sekt, je veddar postavilo to časnikarstvo Mohamedahee na mnogo višjo 'stopinjo prosvete in gospodarstva kot so bili pred pri¬ hodom misijonarjev pred 80 leti. = ra-vno tako cim peklenske — tudi n j reti. .. kakor ogenj .griča me Skeli v glavi M ! - von Schratten slišita, da se jima ol j sem ju hotel ogoljul ,j : celo Ali Kemal bi uo korist . . . Samo t i hi odtehtalo sovrašt :j 1 je zvest svojemu ( Mestna hranilnica ljubljanski V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov 1 zervm zaklad hranilnice 1.330.000 kron. - obrestuje po \\% brez odbitka. Za vldge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim p ve m° y^g'* ,,v a m štacuna vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada 3- || ! .l “'HoŠkU^> D1S Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se i emp le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v I.jubljani in ne v kako drugo nuinjvarno sparkaso takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m natanen Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. Pri Povesi. — s k nastal očiten ra; gori - Tineta i Piloni to S ice r nc napraviti ^4 ^ Zoi>et sc 6 n "^ali, kat enasal številke >2av reeiin^ eSp " M ^lZ 0no - Ve egipt Pt 1. »redie: Te e ; r: T*,".)',. Frank Glavni urad : 82 Gortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. ClairAvfo CLEVELAND, O. v . - pfg ^ Vra žilo 2i Pošilja DENARJE v staro domovino Prodaja P AROBRODNE | LISTKE ^i 3e e veg i m i j« . Qa ho sr e si , tij* #vi duš; lnat « Nt Pojd4 7 pril h doSoje^ ed kC’ S Va >f e IVktit r? Pai ll’’ • ^ » fe.i. ‘ ka; ) 0 Č. T i :., blt ela , m me potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro za vse prekmorsk izvirnih Pf ate G n. * at Hlea a ^ a U in ceno. parobrodne družbe po cenah. .ji 1« v? 1 4, ■ ‘'"•'•i/' J-ll L 5 laz Pe l o.zk No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jav vedno tja za hajam, ker tam sem vedno naj - boljše postrežen s svežo pivo in unijskimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča ANTON BABIČ HOTEL VANDLING, PA. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to star tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki iz0 u ^ > 7 ? Vf5 er v’ "V; NARODNI VESTNIK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. Mo H (Dalje.) 50 sedli v svoj motorni čolnič in dospeli kmalu na krov go- “Victory”, kjer so se šele zavedeli, da niti najpožrtovalnej- |# lI ^ llblie vdanost do 'bližnjega ne more zaglušiti osnovne melodije v ► . '^aturi: gladu . . . goveški 11 ^ _. q p 0 pihali lopovi z jadrnico, imate itak dovolj ča'sa, "^'°liitite z brzoparaikoim, ” je menil pri obedu kapitan, ko je P rC odvalil hrabrost zavezniške čete v pretekli noči ter se na- ;o stn ° P pgstovoljui kopeli poročnika Wheelerja in Jankoviča. smo na to,” je odgovoril Dušan. “Zato tudi nismo iskali '^navadni ladiji, kakršne odhajajo skoraj uro za uro. Takoj iU ' nododal iza ugodno priliko — aiko se hoče gospod poročnik ’^ti z : menoj. Ostali,” se je olbrinil k tovarišem, “naj bi med tem "iTridd!” je dejal kapitan. “Z brzoparaikoim jih prehitite vse- Toda če se izkrcajo pred Solunom?” 5tlai ved, n - Mi a °vsod, a < ga šti Po na. za škatlo, P pi va se( n amo tud C 5 Vam f: za cikanj ‘a svetu za \ 'ON CO. New M Vsi so se Nihče še turobno spogledali, ni bil mislil na to možnost. Zdajci pa J e planil poročnik kvišku in se udaril s pestjo po XVIII. Lopov, Italijan in Nemec. jj a ij] a beja ni bilo tako lahko poraizilti! Poznal je svojo vred - *, ’ se spoštoval, kakor se spoštuje zver^ ki ve, da je redka v svoji “^On ni hotel, da bi triumfiral nad njim Ali Kemal, ta siro- 10 jjretni Arnaivt; zaveda je se^ da izgubiti zdaj itak nima več mmtr 'dohibi pa vse, je sklenil sprejeti borbo na življenje in smrt, P bi (ra Stala še toliko žrtev in truda, “Bahaha! Počakajmo malo . . . samo toliko časa, da pride nekdo osvobodi!” si je dejal, ko se je prebudil iz nezavesti sredi svojih ! , j n ranjenih služabnikov. “ Samo če me ni zatožila Angležkinja ■nako me je, če ni Ali Kemal izvršil svoje grožnje ! ... Če jo jc '4 sem izgubljen, seveda — ali pa tudi ne! ... Če pa je ni, po¬ lji Arnaivt, ne Halil 'bej ! Glavo stavim da pismo, ki me izdaja v tk tvojega 'bedastega paidišaha ... ni shranjeno v drugih rokah, lobi dal od sebe tako dragocenost — orodje maščevanja za Zorko Kovičevo? Ej, Ali Kemal, kadar se sklone moj odposlanec, orodje jeza srda, nad tvojim krvavim truplom’, takrat izdere iz tvojih jJ! M tanj'ko tisti list, ki me 'hočeš enkrat uničiti ž njim! ... In ne vse ne vara, mi bosta pomagala pri tem delu ravno ona lopova, iem ju dal zapreti . . . Ej, vraga, fino sem napravil to! Zakaj ne prišel jaz ravno tako cfeno do leipe tujke, kakor ona dva 1 ... . .sile peklenske — tudi njo ti vzamem, prekleti Skipetar..; brez nje ni živeti . . . kakor ogenj mi je v krvi ta: sladka živalic a . . . ka' [žerjavica me skeli v glavi njen obraz . . . Lopova pa — kako jima ie ime? — von Schratten in Birbantini^ bosta rada pripravljena, ile slišita, da se jima obeta mnogo višja nagrada, nego je bila ki sem ju hotel ogoljufati zanjo ... Za dobiček pozabi človek kaj; celo Ali Kemal bi prodal svojo osveto 'za kako ogromno, ,erao korist . . . Samo to je zlo, ker ves svet ne premore dovolj bi odtehtalo sovraštvo Amavta!” )stal je zvest svojemu sklopu. Si' Že okrog devete ure zjutraj je stopil v ječo, kjer sta čakala rešitve von Schratten in Birbantini. Ker je bila celica temna, mn je sledil, grdook čuvaj s svetiljko; postavil jo je v kot, poklonil se vi¬ sokemu gospodu in izginil kakor senca. Lopovoma so se zasvetile oči v divjem gnevu; Halil hej je za¬ čutil : “Zdaj . . . zdaj planeta name! ...” Toda bil je star lisjak; prehitel ju je z ljubeznjivim, naravnost očetovskim smehljajem: “Kako se počutita, gospoda? Ali sta spala dobro? Upam, da vaju ni preveč užalostilo to malo .presenečenje, ki sem vama ga moral pri¬ praviti . . .” “Lepo presenečenje je bilo to, ekscelenca!” je siknil von Schrat¬ ten srdito. “ Vsaka reč ima svoje meje — tudi vaša presenečenja . “Maledetto!” je zagodrnjal Birbantini. “Radoveden sem, kdaj naju mislite izpustiti iz te luknje!” “Kako kdaj, prijatelja? To se razume da nemudoma!” se je za¬ smejal bej z glason^, ki ni puščal niti majhnega dvoma o iskrenosti nje¬ govih namenov. “Še enkrat — oprostita mi. Osebna varnost mi je bila povod, ravnati tako proti vama. Dobil sem namreč anonimno pismo, da me »amer j ata- dva zločinca zvijačno umoriti . . . isti dan in ob »isti uri, kakor je bila določena za naš sestanek ... če pomislite, kako žalostne razmere ima Carigrad v izvestnih pogledih, mi ne mo¬ reta zameriti, ako je padel moj sum, za katerega vaju prosim zdaj odpuščanja, tudi na vaju. No, moj prijatelj, njegova ekscelenca poli¬ cijski minister, se je vneto pozanimal za to skrivno zadevo, in — Allali bodi zahvaljen! — pravi krivci so to uro že v rokah pravice!” S pretečim glasom je izgovoril te besede, pokimal z glavo radostno presenečenima pustolovcema in dodal: “Preostane torej predvsem ureditev naših računov — kaj ne, dra¬ ga moja ? ” Von Schratten in Birbantini sta se namuznila: denar . . . svetli < rumeni zlatniki .... in, hudirja — “draga moja” iz ust visokega dostojanstvenika, to se ne sliši vsak dan! “Sramotite naju s svojimi opravičbami, ekscelenca,” je odgovoril krepostni Nemec z gladko priliznjenostjo.. “Verjemite, da sva celo sre¬ čna, ako vas je moglo najino kratko jetništvo pmiriti nad strašno ne¬ varnostjo, ki vam je pretila . . . .” “Namenil sem se tudi, da vaju odškodujem za to”, je rekel Halil bej dobrohotno, izročaje jima zavitek bankovcev. “Rad bi popravil, kat je v moji moči; zato sprejmita tukaj vsak po petindvajset funtov preko dogovorjene svote.” To rekši jima je podal dva valjca v papirju, katerih teža je pri’ čala, da sta polna rumenjakov. “To je (kneževsko, ekscelenca!” je vzkliknil Birbantini, dočim je izginil valjec v njegovem nikdar sitem žepu. “Kako naj se vam zahvaliva! ’ ’ “Narobe! Jaz se bom moral zahvaliti vama, ako mi obljubita svo¬ je zavezništvo v neki diskretni in — zelo zelo važni stvari . . . Kar se tiče oškodovanja za vajin trud, varna povem samo to, da bosta brez skrbi za vse življenje, ako se nam posreči namen .... Ali — tu se vendar ne moremo razgovarjati dovolj udobno; ukazal sem pripraviti obed .... samo za nas tri .... in če smem povabiti gospoda —” To se razume, da nista odklonila njegovega vabila! Srce lopova je precej različno od srca poštenih ljudi — želodec pa je želodec, in kdor je presedel skoro štiriindvajset ur v hotelu pri “Turški pravi- viei”, ta se ne vrne v zlato svobodo brez apetita! Ponosno sta odkorakala s Halilom po imrklih hodnikih in sedla na ulici v njegovo kočijo. (Dalje prihodnjič.) Posebna ponudba. ZASTONJ revolver, britev, pas za bruše¬ nje in škarje. TO VSE ZASTONJ! Ali moramo razprodati naše pri¬ stne ameriške ure. Zato damo z vsako uro zastonj lep jeklen revor- ver a sedem strelov, vreden $5, znano Cutler britev, vredna $2.00, najboljši jermen iz konjske kože za brušenje britve, vreden $1.00, in jeklene škarje, vredne $1.00. Za $9.00 blaga zastonj in dvajset let jamčeno amerikansko uro vre¬ dno $15.00, vse skupaj za $5.95. Blago pošiljamo proti povzetju (C. O. D.), da vsakdo lahko blago pre¬ gleda, predno šteje denar. Komur ni blago po volji, ga ni treba spre¬ jeti in nima nič plačati. Mi pre¬ vzamemo vse stroške. Denarja ne pošiljati naprej. Samo pišite, da Vam pošljemo v vpogled blago v vrednosti $24.30 za ceno $5.95. Ta ponudba je le za 30 dni. Pišite, če naj bo ura ženska ali možka. Pišite na: CARROLL CUTLER CO.. Department No. 47. Chicago, 111. NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. E vele tli, Minn. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sliebojrgan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN A ROLL OFHONOR BANK * > 3 % INTEREST PAID ON SAV1NCS \NJSK0 NICA. i milij° DO,kt0 "' Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. ieželna (Dalje.) T 4° je nastal očiten razpor med Mejačevimi in Strženom. Strže- več gori, Tineta ne doli, in obirali so se, da je bilo grdo V Koristilo ni to sicer nobeni hiši, a manj se je menil Strižen. Krc- tr n L v, . . v t • j iV^rvi/lnu rrvm +YY S.P. v val UMli0 n i to sicer nobeni nisi, a manj se je menu ^ '%ova in štačuna se nista še smeli pritoževati. Vendar mu to se - u dovoli. “Moški ia ženske hodijo k meni", je dejal: ‘ še starim moram kaj napraviti.” Napravil je loterijo; zakaj gosposka no SnO ' . ; 7™ raui Kaj napraviti.” Napravil je loreriju; da SP ‘.'Sd na roke. Zopet so dohajali novi gostje in pretulitovali pred . 11 ® številko _ i i.: _„in rrA a •i i rtvii7.ril H.i ti a cLan. . p e ‘’ )p $ & 8 ev ilke in ugibali, katera bi morala priti zdajpazdaj na dan. Ponašal številke s pošte na pošto in razlagal ljudem, kako bi to zavreči in ono postaviti, da bi bila terna. Stržen mu je bil • Podaril prave egiptovske sanjske bukvice; kaj čuda torej, , e i ali ljudje: Tega Lojzeta imajo za neumnega, a za številke fflal ° lakih. Vse več in pomenljiveje se je sedaj sanjalo Dram- ’ ' a počasi je premagala tudi Lojzeta izkušnjava; stavil je, ? esee en Krat, da bo sreča mogla kod k njemu. '"j 1 i e Prišel božični dan in prišlo novo leto, važno leto 1866. se j e sovražilo in prepiralo vse vprek. Tine je ostajal ( .»ukor pač nanese zima. ‘Zopet je bil mirnega srca in Židane : .' p rz€na vzel nikdar v misel, in videlo se je, kako neljub mu ;i . 0 lem človeku. Ko so pa pustno nedeljo zagodli godci v Str- se ga j e lotil silen nemir. Stopil je zdaj pred hišo, zdaj k ^ g ; ed , al in posiušal, kako se razveseljuje mladina. “ Opravljeno . Se ’> je dejal materi in jo gledal. Ona pa je slutila, kaj se Jegovi duši, in pričela zabavljati na ono krčmo. “Kaj ne, P °i 4e š gledat tiste Roze,” je dejala. “Ali jo slisi-s, ka- t u ^ tOT o j e že pijana. Ni gršega od pijane ženske. Če hoces "^sdoma.” je 'dejal Tine in šel na dvorišče in poslušal in pre- %iu kleta 80 hitela vsa žareča na plesišče m za njima koraka i Tine je pa sam pohajal. O, kako pusto je bilo do- kti* sel h materi pravit, da je dolgčas. “K Strzenu mi mmas je dejala in mn obrnila hrbet. To je Tinma i pJ, e Predat malo po vasi s trdnimi sklepom, da ne pojde ne daleč od SHŽena, se je dolgočasil Klemenov G re 11/111 se mu j e Tine. Enakost čuvstev združuje ljudi. • a 11 ®alo k Rozki?” ie menil Janez in pogledal Tineta po ll) ^ ne grem,” odvrne Tine, ne da bi se ozrl vanj. tudi ^ _+ oni v nkar sa.m zase, ka Mo . godejo,” povzame zopet oni k,akor sam zase, >• A jaz jim pokažem zobe. Ali smo otroci, da bi nas Hnl gonil s kurami! Hlapec dobi mezdo; jaz pa naj % ;. 2at0 ker sem domač? Rajši grem sluzit. Ko so bili oce blh boljši od mene: sedaj se pa tresejo za vsak kraj- ^eudar vsako nedeljo J časi tudi ob delavnikih.” ; v res ’” odvrne oni in vleče počasi tobak iz pipe. e- ce je kdo razumen,” povzame črez nekaj časa ter se zo- 1 ®°Kala oba, in Tine se je jezil, ker ni razumel teh be¬ sedi. “Meni daje denar kupčija,” nadaljuje oni in pomolči zopet^ ka¬ kor da bi se veselil Tinetove nepotrpežljiv osti. “Mineža poznaš,” re¬ če naposled z zamolklim glasom, “Mineža, 'ki je pol tatu, pol goljufa S tistim kupčujem On kupi vse: kokoši, jajca, žito, drva, kar je na prodaj. Potlej pride pa še sam materi tožit, da mu je lisica zašla med perutnino, in dekorja obdolži, kakor je bil svoje dni norega Loj zeta. Slanino nam pokrade maček, snopje s kozolca cigani, jaz pa vle¬ čem dena.” “Torej ti kradeš doma?” je dejal Tine tiho, in streslo ga je. “Kaj še!” se nasmehne oni. “Krade tisti, ki vzame 'kaj tujega. Kar je pa mojih staršev, to je pa tudi moje. Čigava bo pa enkrat?” Zopet je umolknil zakaj sramoval se je pred Tinetom svojih na¬ zorov. Zato se je začel opravičevati: “Niso li starši vsega sami krivi, ker nas drže tako na kratko ? Vraga! Kadar pridejo fantje iz vse fare •popivat in bahat, moralno vendar pokazati, da iimumo tudi mi cvenk.” Ta razlog se Tinetu ni zdel nevažen. “Da bi le ta preklicani Minež ne plačeval tako slabo!” se je hudoval Janez. “Kar pod nič mu pro¬ daj ! In kdo drug ima škodo kakor oče, ker so tako trdi? — Toda, Tine, večer se je storil, pojdiva na maseljc!” Tine se je branil. “‘Samo za pol ure in nič več,” je prigovarjal oni. “Tudi denarja nimam danes pri sebi,” reče Tine. “Kolikokrat si me že ti napajal! Nocoj plačam jaz,” odvrne oni, prime Tineta pod pazduho in ga vleče pol s silo, pol z lepo v krčmo. Nista ga pozdravila niti Stržen, niti Roza.; le grdo sta se držala. Jezen je sedel Tine za mizo, in ni se mu ljubilo govoriti; kesal se je, da je prišel. Komaj je preteklo pol ure, je sunil tovariša s 'komolcem da naj plača. “Jaz sem suh ” šepne oni in se mu zareži v obraz. “Slepar!” je siknil Tine med zobmi in iskal po žepih in izvlekel nekaj drobiža. P obledel je; ni bilo dosti. “Kar pijva dalje,” meni oni, “bode že kako.” A Tine ni imel več ostanka v tej druščini in se je vzdignil, da bi šel. Roza pa ga je prestregla, pomela palec ob kazalec in opomnila, da naj plača. “Plačal bode Janez,” reče Tine kratko. “Ta še zase ne bode mogel,” se je jezila ona. “Vi mi ne odidete, dokler ne boste plačali, ali pa ipUstite klobuk! Jaz nočem, da 'bi vaša mati za Vami plačevala in mene oštevala. Če nimate denarja, pijte vo do! ’ ’ Šum po sobi je potihnil, in vseh oči so se uprle v Tineta, 'ki je zelen od jeze in sramote stal pred Rozo Naj bi bil Stržen pred njim, ne bi mu zastavljal pota! A kaj je bilo storiti? “V četrt ure dobiste vse”, je dejal Tine hripavo. “Klobuk v zastavo!” je odvrnila ona, in glasen smeh se je razle- gnil po sobi. Tineta je oblila rdečica, in pot mu je stopil na obraz. “Tine!” se začuje neprijeten glas iz temnega kota. “Mošnjiček si pozabil doma. Kaj ne? Pojdi no sem. Koliko pa potrebuješ?” Tine se je obrnil in iiz tobačnega dima se mu je pokazal zoprni obraz Minežev. Spomnil se je njegove kupčije, in mra'z ga je izpreletel. “Tine,” je zopet povzel oni, “pri meni imaš kredit. Reci, koliko ti dam”. Tine ni imel časa premišljevati in iz stiske se ni vedel drugače pomagati, nego da je prosil, naj mn došteje dvajset krajcarjev. “Prava beračija!” je dejal oni moško in štel počasi denar. “Črez pol ure vam vrnem; počakajte me konec vrta!” je dejal Tine, rdeč kakor kuhan rak, in hitel domov. Jezil se je mase, da je šel v to krčmo, na Janeza, da ga je tako speljal, in na starše, ki so ta¬ ko trdi proti njemu. S hudimi besedami sta ga sprejela roditelja, Tine pa je molčal, da se je malo polegla nevihta, potem pa je prosil mater, naj mu da samo pol goldinarja. (Dalje-prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJANOVIGH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.= ki je najboljša cigara na Range. VAR OS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za motke ln fante; najboljše blago po primernih ln pogtenlh cenah. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor County Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in ■ vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovr¬ stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje po¬ slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragoce¬ nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mle-, karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih; podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postrežen, dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL L. BOX 221 WAUSAUKEE, WIS. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske na¬ selbine predno greste kam drugam svet gledati, ter čas in denar po nepotrebnem tratiti. (ls-7-13) SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJ8A POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI FIJACAML FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svofe vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. IZVRSTNA ZEMLJIŠČA PO 3000 AKROV IN VEČ OB Duluth, South Shora in Atlantic železnici SO NA RAZPOLAGO ZA slovenske naseljence NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRIME¬ ROMA NIZKE CENE. KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČJE¬ REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO. JOS. A. JEFFERY LAND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY. DULUTH. MINNESOTA. First National BankTlI EVELETH, MINN. 1 Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. m Plačamo obresti po 3 od sto. ij ESIEsJ 8 20 . Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Bil je res zanimiv prizor, ko se je Francoz, ki pa ni bil po mojem mnenju prav nič blazen, zibal na ■vrvi n-id velikanskim prepadom, odet v plašč vodnega pranu, ki se je blestel v vseh mavričnih bojah. Slednjič je vprašal, če je kdo pri pravljen, da ga prenese popolno¬ ma varno na drugo stran rečnega obrežja. Nihče se ni oglasi^ četudi je ob¬ ljubil, da plača 1000'dolarjev, alko se pripeti' katka nesreča. To vsoto je v resnici tudi zastavil in jo iz' roeil stražniku, toda kljub teinu Stgtine ljudi so stale na obrežju in neki mož je zaklical Jurčku, da [naj se prime za skalo, kar je bilo zelo pametno. Solnee je počasi -za¬ tonilo za gorami -in zdelo se mu je, da vidi med množico svojo mamo, ki mu miga z roko in pošilja po¬ ljubčke. 'Kako iz srca je želel, da bi jo bil vedno ubogal! Kako ža' lušten je ib-il da ne bo več videl drage rodne hiše in njenih prebi¬ valcev ! Žal -ura je bilo, da je nek¬ daj hotel malo Litino deklico u- streliti iz topa. To je nekaj misli, ki -so pretresale dušo ubogega de" čka. Ne vem, kaj se je še vse zgodilo, a Jurček je bil slednjič rešen. Francoz mu je rešil življenje. Vr¬ gel je vrv čez reko, katero so lju¬ dje na obeh obrežjih močno na¬ peli ; poltem je šel hrabri Francoz p-o vrvi in ko je prišel do ladjice, je podal Jurčku vrv, katero si je moral privezati pod rameni, nato ni nihče hotel poizkusiti nevarne-; . - . , , ,, • . - I Ka ie potegnil k sebi in srečno pr o-a izleta. Mene jo strasno -mikalo,! 0 ■ . da bi se ponudil prijaznemu Fran ’ | neSel na obrežje. coau, a patpa mč je cel -cas trdo dr-, . .. . . , , „ ’ „ T - , i ,• ,i •, Ivioklici m vriskanje m hotelo ne- žal za roko. Kako >rad bi 'bil lepo , ., , r . . “ , v . 'v , • v , h ati Mama je objela mojega- re" noicasi sel po vrvi ceiz cel široki d ■ . . To je bil prizor! Oglušujoči ži' pOcasi sel po slap; -če bi pa padel v vodo, bi pa itak potegnil tisoč dolarjev! Pa-pa je gotovo nekoliko slutil, kaj da mislim, kajti niti za trenutek ni iz¬ pustil roke. Drugi dan srno kupili od Indi- šitelja, kot bi bil njen rodni brat, in papa miu je na mestu stisnil v roko tisočak in mu častital na hrabrosti; ko sva bila pa sama, mi je rekel, da se navadno z de¬ setimi tisoči lahko vzgoji vsakega otroka, da pa jaz že s-edaj stanem jancev nekaj daril za Lizo in meni j p e ^ rai j. koliko, in sicer samo nje je kupila mama- leip lok. Skoraj bi človek ne verjel, kako grozno na¬ glo teče voda proti slapu; vrgel sem več palic v strugo, ali izginile -so kakor 'blisk. Neki g-oispe jejpa- de! lep psiček v vodo in čudil sem se, kako se je ta ženska obnašala. Če bi je me bil papa držal, gotovo bi -bila Skočila za njim. Jokala je in klicala: “Neli, moj Neli!” do¬ kler ni omedlela- Odnesli so jo v hotel. Pa čas je, moj dnevnik, da ti povem svojo lastno nezgodo. Bil seim v smrtmi nevarnosti. Srce mi zastane, če si seidaj ipredočujem svoj takratni položaj. Drugi dan našega bivanja Ob Niagari imeli smo pri obedu ribe in takoj .mi je prišlo na -misel, da bi ne bilo na¬ pačno če bi šel popoldne nekoliko ribarit. Po kosilu me je vzela ma¬ ma s -seboj in mi ukazala, da naj kaj berem, med teni ko ona neko¬ liko podremlje. Kmalu je zaspala. Nekaj časa sem listal po knjigi, toda kmalu mi je postalo dolgčas, iker je soln - ga brez ozira na to, koliko škode sem napravil drugim ljudem. Dalje prihodnjič.) Poslednji boji za meksikansko ce¬ sarsko krono, (Nadaljevanje druge strani.) i?o, ampak da mu pomoremo reši¬ ti ča-st-no naloga, prinesti kultu¬ ro -narodu, ki je vzdinovj v spo¬ nah praznoverja tv se medseboj¬ no mesaril v anarhiji, živi v srcu ,i. ki so ga poznali. Meksikair . i razno vali dan M), junija tu- m poznejše čase kot praznik, aes-to “podu Mavimiliano” so 11. Podati se n-ai milost in nemilost divjemu, -zmagoslavnemu sovra¬ žniku, nam niti ni prišlo na misel, posebno še, ker srno še vedno ob¬ vladali trdnjavo in nam je bila meksikanska bojna 'ladja- “Taba- sc-o” n-a. razpolago. Sklenili smo, da se mora poveljnik f-orta, Con' cepcion tiakoj podati na bojno adjo, ter skrbeti s topovi, da nik- do- ne more razpolagati, z nj-o. Na¬ bil je simo sklenili da se naravnost . « ne pogajamo s sovražnikom, in da vse, kar sklene gemeraliteta, za nas mi obvezno. Sporazumeli smo se z meščani, n/aj se oni pogajajo s -sovražnikom, in sicer pod slede¬ čimi pogoji: da odidemo k oro¬ žjem, da nais- izplačajo im da zase¬ de nasprotnik šele 'tedaj mesto ko smo izven strelne daljave. Zato pa -prepustimo sovražniku -vse stre j-iVo in- inepoškodovano trdnjavo. Za krč v želodcu rabite znano in za¬ nesljivo domače sredstvo Richter-jev ANCHOR PAIN- EXPELLER. ZASTOPNIKOM IN DRUGIM! Navodilo za vpo- rabo je na listu, ki je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 TVashington Street NEW YOEK, N. Y. C S klicali ‘ ‘-Santo M-aximiliano ! ”* ) Nesrečna katastrofa v Quereta- no je položaj v Vera Cruz popol¬ noma izpreim-euiila. S smrtjo Maxi' milijaina je bila misija “cesar¬ skih” končana, sedaj nam ni ka¬ zalo drugega, kakor doseči koli¬ kor mogoče častni odhod. Glavno mesto se 1 je dobro držalo. Ivo pa je dobil Ju a rez po padcu Q-uere- ce tako prijetno sijalo skozi okno - ^ano proste roke in je mogel oja- in zaželel -sem si, da bi bil zunaj na . oblegovalne čete pred Mexi' prostem. ! e0 , ge n i mo gla več drža- Skozi okno sem zlezel na veran¬ do (ter potem splezal na tla. V bli¬ žnji trgovini sem si kupil nekaj trnkov in šel ob obrežju daleč na¬ vzgor, -dokler se mi mi zdelo, da te¬ če voda že popolnoma mirno. Pri¬ čel sem ribariti, a ker ni bilo nič, šel sem še naprej in prišel do ma¬ lega mlina, poleg katerega je bila ti. Dne 20. junija 1867 je padlo tudi glavno mesto. Avstrijci, ki so bili razdeljeni na najvažnej¬ ših mestih, so bili vjeti. Čakala jih je slaba usoda, -toda vsleid po¬ sredovanja avstrijske vlade in po Tege tihoto vi misiji jim je bila o- miljema. Po 20. juniju je bilo- Vera Cruz privezana ladjica. Nikjer ni bilo edino mesto, ki se je nahajalo v o žive duše in zato sem si čolniček izposodil, da bi se prepeljal na drugo stran in pogledal, če je tam aikj rib. Komaj tse-m dobro odrinil od brega, že mi je. -ladjo zasukalo in neka čudna sila mi je vesla po¬ tegnila iz rok. Plaval šem tako hi¬ tro,, navzdol, da sem nehote mislil na palice, katere sem zjutraj me¬ tal v- vodo. Prihajalo mi je slabo in želel sem si, da bi sedel v sobi blasti cesarskih čet. Držati uitr-d' pri mami in bral časopise. Čudne misli so me obdajale ko sem iz- poznal, da bom čez nekaj minut pokopan pod niagarskim slapom. Sedaj šele razvidim iz fosopisov, da je bil takrat dogodkov poln dan za Niagaro. Nekaj gos-poldov se je izprehajalo na obrežju in naenkrat so zagledali malo ladjico in v njej še manjšega dečka z neverjetno naglico pinti proti slapu; strahu i bo še nadalje, bi bilo brezumno, pa tudi čisto- nepotebno 1 , ker cesar ja seveda ni bilo mogoče obuditi -k življenju, da torej ne bi imelo .nobenega pomena nadaljevati z -vojno. Začela so se tedaj pogaja¬ nja. -o predaji mesta, in 21. junija je bilo sklenjeno začasno premir- ■ »a 48 ur. Španski in meksikamski gene’ so zakričali in tekli vzporedno na obrežju za čolnom, toda nič ni pomagalo. Tudi drugi ljudje so zagledali čolnič in zavpili ter tekli za njim, a tudi to mi pomagalo. Niti najhrabrejši mož’ n-a svetu bi ne bil mogel rešiti ubogega dečka. Dalje in dalje ga je nesla voda. Bilo je strašna, strašno! Zastonj je stegoval svoje male -revne roči¬ ce proti ljudem na obrežju. Za-prl je oči ter pričel iz srca moliti. Ob¬ ljubil je vedno ubogati stariše, ski¬ sati svojo sestro ter postati priden otrok. Bog je gotovo čul molitev ubogega Jurčka in v svoji dobroti sklenil, da ga še enkrat reši. rali so vodili pogajanja. Sovra¬ žnik je zahteval kapitulacijo, na 'milost in nemilost. Kako so vodili pogajanja, ne vetn, znano mi je le, da so bili avstrijski in frainco siki častniki poklicani k general¬ nemu guvernerju, ki mam je pred¬ lagal brezpogojno predajo, ter pristavil temu predlogu, da se mo rejo oni, ki.-se bojijo za svobodo in življenje še pravočasno- rešiti na v zalivu se nahajajočo meksi kansko bojno ladjo, ali pa na av stri jak o korveto. Izprosili smo si divamajst ur ča¬ sa za premislek, ter se posvetova- *) Avstrijec Hesse Wartegg, ki je leta 1884 potoval po Meksiki piše hi vsi poredneži že v mladih letih dne 14. aprila istega leta parižke mu Figaru: “Vlada države Que- reta-ro je postavila velik spominek iz rdečega kamna na mestu, kjer je 'bil cesar Maksimilijan 19. ju¬ nijaustreljen. Krsta cesarja, obli ta s krvjo, se -nahaja v vladni pala či, kjer je izpostavi j ena plenitvi Če j atmerikanskih potnikov. Samostan pomrli, ali se ponesrečili, kje bi potem. ameriške Združene države iskale svojega predsednika? La¬ dja, v kateri je sedel mali Jurček, se je nataknila na ostro skalo in •obstala. Santa i CrUz < v katerem je bil cesar pred usmrtitvijo ujet, razpada, in celica, v 'kateri je bil zaprt nesre¬ čni ee-sar, je postala nedostopna. Monsi-gnor So-ria, zadnji cesarjev spovednik, je umrl pred nekaj dnevi-. Obračamo se -do naših zastopni¬ kov, da bi uredili vse glede naroč¬ nine tekom meseca julija. Kdor ne •more plačati, poročajte; kedor ne- 'ee, mu list vstavite. Razposlali smo imenike -naročnikov, oizroma jih 'bomo razposlali stalnim zastop¬ nikom. te -dni, in upamo, da bodo zastopniki vse storili, da se stanje glede starih naročnikov uredi. Želeli 'bi -pa tudi, da skuša vsak zastopnik pridobiti kolikor mogo¬ če več novih naročnikov in naroe' toic. Narodni Vestnik je edini -slo¬ venski list v Ameriki, ki prinaša poleg novic, dopisov, povesti, sme- šnic in podnčnih člankov, tudi go¬ spodarske in gospodinjske razpra¬ ve, velike praktične vrednosti za vsakdanje življenje. Ne manjkalo bi ga naj v nobeni slovenski hiši. Naročil bi se naj nanj vsak, bodisi Slovenec ali Slovenka, kateremu je kaj za gospodarsko izobrazbo in gospodarsko bodočnost. Narodni Vestnik je za dnevni - om največji slovenski list v Ame¬ riki Tiska -se ga 4600 in je tretji najrazširjenejši slovenski list v naši novi domovini. Cena je le $2. na leto, je torej najcemejši Sloven¬ ki list v Ameriki. Namen Narod nga Vestnika, ni 'bil nikdar kovati dobička ampak širiti prosveto in gospodarsko misel med slovenskim ljudstvom v Ameriki. List kakor je Narodni Vestnik -stane mnogo denarja. Odvisen je povsem od Slovencev in Slovenk v Ameriki. Dokler ti pokrivajo stroške, bo iz¬ hajal v -sedanji obliki in velikosti. Če se dohodki zvišajo se bo list povečal. Ako se zmanjšajo, se 'bo list zmanjšal. Vsled današnje industrijske stagnacije -se stroški komaj krijejo. Mi smo vselej od¬ krito povedali kako stvar stoji. Skrivali nismo nikdar ničesar, in nikdar ne bomo. List je odvisen od Slovencev in Slovenk v Ame¬ riki. Obračamo se torej do naših zastopnikov, somišljenikov, prija¬ teljev in prijateljic 'za blagohotno naklonjenost. Posebno apelu jemo na naše zastopnike, te širitelje na¬ rodne prosvete, da ohranijo prija¬ teljsko naklonjenost napram Na¬ rodnemu Vestniku, da storijo vse glede vrejevanja naročnine, in da skušajo dobiti kolikor mogoče več novih naročnikov, naročnic in o glasov poštenih tvrdk Vsak roja 'in vsaka rojakinja, ki -se strinja z (vsebino Narodnega Vestnika, bo žrtvoval rad $2.— na leto za list. Stališče lista je vsem znano. Na rodni Vestnik se zaveda, da je tre¬ ba -poleg izobraževanja in bujenja slovenskih delavcev doseči ob po¬ trebah tudi angležka ušesa. Na pi¬ sarjenje 'zgolj v slovenščini se an¬ gleški zakonodajalci le malo ali nič ne zmenijo Tega se zavedajoč, smo že parkirat v angležkih člankih razkrinkali krivice, ki se gode ino- zemetm in -sploh de'aveeni v Ame¬ riki. Te članke so ponatisnili minnesotski dne ni-ki. Ožigosali smo velikane, orjake lc»t je napa-, del David Goljati. Nakopali smo si sovraštvo pri denarnih krogih. Grozilo se nam je, a Narodni Ve¬ stnik še stoji in bo stal, dokler bo hotel priprosti Slovenec, in Sloven¬ ec v Ameriki. / vvtopniki od Vas je mnogo odvisno. Id.it e med ljudi in širite Narodni Vestnik! Ljud- c‘.vo bo slednjič uvHole, -la je hva¬ levredno in casino delali 2a pro¬ sveto in- za gospodarstvo našega runda v Ameriki. TJpra-vništvo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. S. P., Gilman, Wis. — Oseba, ki stanuje v inkorpori-rani vasi^ ne more biti postavno izvoljena za tovvnship clerk, tovvnship trustee ali iza k alk drugi urad tovvnshdpa, kateri se -izpolni z volitvijo. Le o- seba, ki stanuje v tovvnship, je do tega-. oipravičem-a. Kar se tiče kurjadi vašega s-o seda, ki vam dela na farmi škodo, je jalko dvomljivo, če 'zamo-rete (prisiliti so-seda, 'da 'bi moral držati kurjad na svoji farmi; zamo-rete ga pa tožiti za škodo, katero je vam napravila kurjad. J. T. Ely, Minn. — Blisk je stik negativnih iln pozitivnih po ■ lov v z e-lektriiko prenapet eni o-z račju. Ako udari, jo 'zemlja novle- -e-e nase. Električno eneržijo ene strele cenijo 'znanstveniki nad $10 000, a do danes še ni znano te sile izkoristiti. Grom postane po streli, ker -se prostor v ozračju, kjer je nastal električni s-tik^ v istem hi¬ pu lizprazine/zraka, in pri 'zopetni, seveda silno nagli napolnitvi pral¬ nega prostora nastane pok, kate¬ rega pa slišimo kot bučeče grme¬ nje, iker prihaja pok preko višin na zemlji. Ako -razsaja nevihta ne¬ posredno nad nami, nad plandm ozemljem, slišimo -samo silni pok. ki sledi neposredno za bliskom. Po tem se tudi lahko račuua odda ljemost nevihte. Tako vso j učijo in modrujejo znanstveniki. RAZPRODAJA KNJIG. Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,..— -60° Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.— $1-5' Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev . — $2.50 Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35,, Poduk oovopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ i -držav ... 35„ Zemljevid ZdružeuLi držav in Kanade . —•... Erazem Predjamski ..25,, Ženinom in nevestam škof Ant. Bon. Jeglič,.25,, Nihilist . ; . 25 » Sl iv. nemški in nemško slov. slovar. 3o„ Roman Johan a.20„ Slov. angl. dovnica . . .1. — Slov. angl. rečnik.. 1. — Mali oglasnik. Jožef sekcl GOSTILNO rojaka JOŽETA ŠUŠTAR - az -r ja cen jeno' znizal cene na /logi tuj; a r J il,1 sbi ca Jte se o ldu g0v fst„ Pite 4rug 0 je bla S<: 201 East Northern Ave., PTJEBLO, COLO. l S b SS!cev ( '•V Mir ■ Ao 1 leO« 1 ... Sloven čem Pooblastil 1 ? Hrvati , rroflenj itd k >ih .’;■ >( Bl a a JU Boškoah“ st Mij;f se p-riporoča vsem rojakom radi MARKft prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami, —. 25c —. 25,, —. 25„ —• 25„ . — 25., Pravila dostojnosti- Voščilna -pisma. Pripovedke za mladino . Postojnska jama. Marjetica. Tisoč in ena noč, 7 snopičev — 75.-, S-olnce in dež.—■ 25,, Razne nabožne slike po 25e komad Te knjige so i'z stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnina je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Dulu-th, Minn. Probate Gourt Notices. Order Limiting time to File Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COI7RT. IN THE MATTER of tke Estate of Zalmon Laven, Decedent. Letters of administration this day having- been granted to Harry Laven.” IT J S ORDERED, Tkat tke time within wkich ali creditors of the above named decedent may present claims against his estate in this court, be, and the same hereby is, limited to six months from and after the date hereof: and that the 5th day of January 1915 at ten o’clock A. M. in the Probate Court Rooms at the Court House at Du- luth in said County, be, and the same hereby is, fixed and appointed as the time and plače for hearing upon the exa- mination, adjustment and allowance of such claims as shal be presented wi'th- in the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publication of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. Dated, Duluth, Minn., July 3rd, 1914. S. W. GILPIN, Judge of Probate. SEAL, Probate Court, St. Louis Co., Minn. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. Minn., cem in brat ?en obisk - Maroit L# hrTu 1 ) 1 )«! aobitfsTejfstilneO^ Ukerje. Calnmet, Miot , ‘ jakom. Tel,; NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. MAT- D. LIKOVIČU Jtange, Miok „ in Hrvatom V dev . spadajočih I Sev ' ’ h: JOHN BARICH MAeiM a VINOM Je , ra Prodaja vozn^J" & f. r ' movino po daev^K, ' 0\ V Jv0 0BLJ (0. Wi sconsin NA PRODAJ NAŠI ZASTOPNIKI. . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter .nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Ma.x Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina. New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. Ignac Heglar, Buhi, je lepa domačija v Gotni vasi pri Novem mestu na Dolenjskem; štiri 'parcele v vasi, lep z drevjem in tr¬ to zasajen vrt, hiša, klet, zidan hlev, svinjak, vodovod, vse v le¬ pem in -dobrem staniu Cena je sa- Vno 6000 kron. Tu je lepa prilika ža rojaka, ki si hoče v-stanoviti v starem kraju dom. Obrniti se je l na: Francis Baudek, . 2601 West Michigan Str. (7—20) Indianapolis, Ind. ANTON SUšA^i Wis. venska mesnica i„ „ se v obilen po«« .f 8 ^ itskemn sl »veti vatskemu občinstvu r Prepričajte se. ' n C., J kJ' 1 - 3 noro 0110 ’ I ^ zB ° jnie vrst e z ^lenio® da par r azviJ®°’ se iB društveni ogl : 0 8 v utihotapljajo ZEMLJA ZA FARME pri Mealdmvlands, Minin. Prosta kamenja in štorov. Takoj za orati. Pišite na: UNO LINDSTR.OM 31 E. Michigan St., Duluth, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Joseph Butala, AhmeeJr. Mihe Muhvich, South Range. Čarobne karte iCijena lOc, tro je za 25 centi Pišite po cije nik knjiga. KNJIG0TR2NICA ŠOJAT & JURKOVIGH Box 448 DULUTH, MINN. SLOVENSKO MU DRUŠTVO “SLOV ŠT- H4, J. s. P^Stvo zborujj vui 0 , ljo v mesecu oh pol oTt G-leasonovi dvorani “ Pristopnina znaša društveni ode:i marco eluth, Jr, JOHN B. SMREKAH n -, JOSEPH S. kochetah JACCCr PREŠIREN iiij. ker pac pr iti z postavami Ker je društvo v stanovi eno le za mladeniče, zal oni mladeniči, ki ši niso V društvu, da vstopijo v uRj . guuu ta Vin caj bolezni in smrti, tudi fa zijo v marsičem, kajti na& j Juje nato, da. se člani kolih tudi izobražujejo. Društvo sv. Frančiški. fSstgm, s kate«'- 11 v jugovzhod) vn e delav^ e vfoi, ^ Združene države. M-eniadeer ljudem, libliiajo, nič d 0 ] 0 ®®*' -»z včdo kal IT« mesto tega jim o jii položaj v najlepi ^rorijo jim, ka)ko | e j v deželi svobode itd. sšlijo. da se jim obe Soje in dobro plačano " s kaj lahk-o usedejo i centov, toda v zmisli WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee WIs. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Prani Meh, 243—Ist Ave., Milwaukee. ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111 . Tony Prosen, Granville. IN BISTBIOT COURT, ELEVEKTH JUDICIAL DISTRICT. State of Minnesota, County of St. Louis. John Bolka as administrator of this- Estate of Josephe Hubad. Deceased, Plaintiff, —vs— j, I Helena Hubat, Frank Hubat and - ’ Oliver Iron Mining Company, Defendant. To Helena Hubat and Frank Hubat, and ali other persons interested in the Estete of Joseph Hubat, Deceased. Pursuant to order of the above named District Court. duly made and filed in the above entitled matter, notice is here- by given you: That the undersigned John Bolka as administrater of the Estate of Joseph Hubat, decedent, has in his posession a certaln sum of money received by him as damages on account of the wrongful death of said decedent. That an application has been made to the District Court of St. Louis County, Eleventh Judical District of Minnesota, for an order allowing and adjusting ali attornev’s fees and other expenses in- curred in connection \vith the collection and distrubution of said fund, deter - minig the lawful heirs and next of kin of the decedent and other persons en - titled to share in the distribution of said fund as creditors or othervvise, and authorizing and directing the under - signed representative to distribute said fund in accordance with such determi - nation. That said application will be brought on for hearing before said Court at a special term thereof, to be held in the County Court House in Duluth, Minn., on the 29th day of August 1914, at 9.30 o’clock In the forenoon of said day, or as soon thereafter as counsel can be heard at which time and plače ali per¬ sons interested in the distribution of said fund may assert their claims and vili be heard therein. Dated, thi* 8th day of May 1914. John Bolka, Administrator of the Estate of Joseph Hubat, Deceased. Fogarty & Gonska, Attorneys for Ad¬ ministrator, 610 First National Bank Building, Duluth, Minn. N. V., 7-20, 29, 8-3, ’14) INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. Prank Baudek, 2605 W. Michigan St., Indianapolis. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar. Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. Prank Remic, I>usk. lomu LciiuUl. 1 i, Mananna, Pa. -Tank Miklaucich, McDonald, Pa. -Tin T r . tas“2S*!ji:4 %t Nl - Je ‘Ml° v v ° 2e h p a ° 16 I. do stopala na n p od'T nica ’ ¥ , S f $5 F« P2 kilo dobi b | v - škodbe udoy. <‘podpori>1 vsaki nekoliko v ^ 0 be dajo k drugje f. r . p podpore, sl^uevale; 1 zdravniško ®P ijpiil 1 . - j rok $800.00, t za izgubo ohen „ e vo pristopi«'‘ lučaju r MIKE DANCULOVICH gostil- _ .- ničar, o29 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo- Jo dobroznano in z najboljšimi pija- cami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom . SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du- iuth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi tri mesece _ nič P.o d ?, or n ačin P. rl .V katerikoli na dn e L poro od štvo plačuje^ Katei 1Iv r* ' ve ga U L PP ro Ulje "preti prevzame d ol' n pr e l na mesec ; Zv P za bol".. čilo podPf^w*i.JJl Rojaki društvu, Slo ve ste. JU HARMONIKE 5-^aSiTSE momke in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Bor 19, New Duluth, Minn. . vajti siS u,n zv e!3. v - v kakor tud I: . 't] podporo 0 " nr tiili , ° ■>,* \ ~ IX. L smrti Pa s Tke<« Kji '• O, 4 «0- f , L tl Ako se ot ribrne * | ;4, tl a? svetovati, o ic b l i r J, H} u Ctg v, 1 s ™ JO st K XH eih • Av imrsu, st, f Jonu* - |- >o ž h, t , nich, I. tr.Ju.K- JL • V C ,J- o« 'n] Frank £ k> ] iskovalCL »m A 0 kS ^ CIJA d V H, d =’- Nin* ; Spruce Loc _ yal Location-