Po svelo Popolna preureditfev Fraaeijje Poraz Francije v tej vojni je koj po sklepu premirja napotil njene voditelje, da so začeli premišljati ter sklepati o tem: kako pomagati domovini zopet vsaj z leti na noge in jo oteti propasti? Odločujoče osebnosti so se odločile predvsem za popolno preureditev države, kar je treba začeti pri njenih temeljih — ustavi. Izglasovanje pooblastil za novo ustavo Francoski parlament in senat sta izglasovala na skupni seji sredi minulega tedna pooblastila maršalu in ministrskemu predsedniku Petainu, da sme izdelati novo francosko ustavo. Za je glasovalo 569, proti pa 80. Po glasovanju je bila podeljena predsedniku republike Lebrunu polnomoč, da razglasi 8 soudeležbo maršala Petaina novo ustavo, katera bb pred uveljavljenjem predložena narodu v odobritev. Odstop dosedanjega predsednika republike Dosedanji predsednik francoske republike Lebrun je 12. julija odstopil s položaja predsednika. Maršal Petain se mu je zahvalil za požrtvovalnost, s katero je vodil Francijo v njenih najtežjih ča8ih. Maršal Petain poglavar nove Francije Po odstopu Lebruna je prevzel mareai Petain oblast predsednika republike in vlade in ima naslov »poglavar francoske države«. Istočasno je odstopila tudi dosedanja vlada in je bila postavljena nova, sestoječa iz 12 ministrov in nekaj državnih podtajnikov. Maršal Petain je določil, da bo vodil Francijo, če bi bilo njemu to onemogočeno, podpredsednik vlade Laval, če pa bi bil tudi ta na kak način oviran v tem poslu, pa novega vodjo določi ministrski svet z večino sedmih glasov. Obrambeni minister je tudi v tej vladi general Weygand. Maršal Petain bo izvajal vso oblast v sodelovanju z ministri, ki so mu odgovorni. Do sestanka nove zbornice izvaja maršal Petain tudi zakonodajno oblast. Po sestavi zbornice bo imel maršal Petain ob resnih notranjih krizah tudi vso zakonodajno oblast. Senat in parlament ostaneta še nadalje, dokler ne pride na njihovo mesto zbornica, kakor določa nova ustava. Parlament in senat se sestaneta lahko edino na klic maršala Petaina. Napovedi za preosnovo države Poglavar francoske države Petain je Francozom koj po prevzemu vse oblasti razglasil po rrdiu, kakšna pooblastila je prejel in kako jih bo izkoristil za preosnovo države. UreditevFrancije bo decentfaiizirana. Drzava bo v ^doce razdeijena po Starem zgodovmskem na-celu, kakor je bila v dobi kraljestva. Obsegalabo 30 zgodovinskih pokrajin. Na če!u vsakebo guverner. Dosedanja razdelitev na 90 okro-žij (departementov) bo odpravljena. Osrednja francoska vlada bo štela 12 mini-strstev, katerim bodo pomagali podtajniki.Uprava bo poenostavljJna, da bodo drža^iuradniki lahko hitreje in uspešneje opravljali svojo službo. Največjo pozornost bo Francija v bodoče posvetila družini, ki je edina varovala francosko izročilo od rodu do rodu ter ohranjevala tisto, kar je bilo najboljše v francoskem narodu. Sedež vlade in poglavarja države Poglavar francoske države in vlada bosta -aYodo?e"s nrivoTiPTvip^^npmške vla.de stolo"<.a bodo&e s pri/oljenjem nemSke viaae stoio vala v Versaillesu pri Panzu, ministrstva pabodo v Panzu. Izjava zuDanjega ministra k preosnovi Francije Francoski zunanji minister Baudoin je podal k državni preosnovi tole izjavo: »Nova Francija bo imela več podobnosti z ameriškim političnim sistemom kakor s katerim drugim. Poglavar Francije bo hkrati predsednik države in predsednik vlade, kakor je predsednik Roosevelt. V Franciji ne bo ne fašističega ne narodnosocialističnega pozdravljanja, ne črnih ne rjavih srajc. Vse namigavanje, da mislimo posnemati nemški ali italijanski red, je zlagano. Francija bo ohranila svobodne volitve, toda volilni red bo spreme-njen v toUko, da bo vsak družinski poglavar-ijcii v i.ui.av,, . . . * ° ,naimel en glas zase, en glas za zeno in en glasza vsakega otroka. Neozenjem bodo lmeli sa-mo po en glas. Ta volilm red bo dal Francijitrdnejšo državljansko podlago. Petainova vla-da ne misli pri izvajanju teh preosnov upo-rabljati sile. Vse se mora izvesti v popolnisvobodi « * Vatikan in Francija. Prenavljajoča se Fran-cija želi zgraditi svoje življenje in svojo bo- -i _ y , ;i_ j 1-::i. T>MA-CA«-in +rtw»rtl4rt dočnost na novih temeljih. Prejšnje temelje je položilo laži-svobodomiselstvo pod vodstvom framasonstva, katero ni pustilo francoske države iz svojjih krempljev vseh 70 let, odkar obstoji tretja francoska republika. Sedanja francoska vlada hoče Francijo popolnoma osvoboditi pogubnega framasonskega vpliva, k čemur bi ji naj pomagala Sveta sto- lica (rimski papež). Da želi vlada najtesneje sodelovati z Vatikanom, se vidi iz tega, ker je papeški nuncij na Francoskem monsignor Valery poslal na prošnjo maršala Petaina in podpredsednika vlade Lavala načrt nove ±ranccske ustave v Vatikan. Službeno vatikansko glasilo »Osservatore Romano. hvali in priznava napore in delo maršala Pelaina, kar je dokaz za vzpostavitev novih odnošajev med Francijo in Vatikanom. Novi blaženi. Nedavno je papež Pij XII. proglasil za blaženega častitega božjega služabnika kapucinskega brata Ignacija, ki je bil rojen leta 1701. v vasi Lakoni na otoku Sardiniji iz uboge kmeeke rodbine, in sicer kot drugi izmed devetorice bratov in sester. Star 20 let je stopil v kapucinski red, v katerem je dolgo vrsto let z bisago čez rarno in s palico v roki hodil po vaseh in trgih, proseč milošeine za svoje samostanske brate. Urnrl je dne 12. maja 1781. V nedeljo, 26. maja, je bila proglašena za blaženo častita služabnica božja — po rodu Italijanka, umrla leta 1855. -Marija pl. Rosa, ustanoviteljica družbe Služabnic usmiljenja, katere tudi v naši državi na več krajih uspešno delujejo v krščanski vzgoji ženske mladine. Kmalu se bo tudi začela razprava o prvem primeru kanonizacije mučenika iz državljanske vojne v Španiji, ki je bila končana leta 1939. V tej vojni in tudi v dobi, ko se je vojna pripravljala, je veliko število ljudi, zlasti duhovniki in redovniki, umrlo mučeniške smrti za Kristusa in katoliško Cerkev. Med njimi je zlasti zaslovelo ime barcelonskega škofa Manuela y Almandos, ki so ga brezbožni komunisti umorili iz sovraštva do vere in Cerkve, preden so Francove čete zasedle Barcelono. Sedaj se bo začela razprava o tem, da se ta mučeniški škof proglasi za blaženega. Brezbožniki niso zadovoljni. Znani vodja ruskih brezbožnikov Jaroslavsky je takole izpovedal program in cilj brezbožniške propagande: »Mi hočemo zažgati vse cerkve vsega sveta v enem samem splošnem požaru. Naše brezbožniško gibanje je postalo ogromna moč, ki uničuje vsakršno versko čutenje. To gibanje je eno izmed najmočnejših pomožnih sil v protiverskem socialnem boju, namenjenem razrušiti temelje starega sveta. Verniki vseh veroizpovedi naj se dobro zavedajo, da jih iz tega vesoljnega potopa ne bo rešil no- ben Bog, noben svetnik in nobena molitev.« Brezbožniki so stavili velike nade v sedanji vojni požar, ki naj bi s svojim silnim plamenom uničil vse cerkve in zatrl vsako versko čutenje. Njihove nade pa se niso uresničile v taki meri, kakor so pričakovali. To se ni zgodilo niti v tistih pokrajinah, ki jih je zasedla zveza ruskih sovjetskih republik. še manj pa v drugih zasedenih krajih. Prav nasprotno se je zgodilo. Sovjetski brezbožniki se namreč javno pritožujejo, da so zadnji dogodki povzročili slabe posledice za njihove organizacije. Tako so prenehala njihova društva v Belgiji, Nizozemski in Skandinaviji, ker je mnogo članov in voditeljev zaprtih. Zato zahtevajo pomoč in zaščito za svoje člane. Znani prekooceanski letalec in polkovnik ameriške vojske Lincfbergh General Lazaro Cardenas, predsednik Mehike Vladar francoske kolonije Indokine, ki diši raznim veiesilam Čehoslovak H. šerbak v Amerikl je iznašel nezgorljiv papir