VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiogenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov celoietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 22. MAREC 1985 ŠTEV. 12 (2218) Letošnje občinske voiitve nam narekujejo: Se več pozornosti komunalni poiitiki Občinske volitve, na katerih je minulo nedeljo padia "diočitev o sestavi občinskih odborov na Koroškem za Prihodnjih šest iet, so miniie pravzaprav brez večjih Presenečenj. Seveda pa to veija v prvi vrsti v iuči deželnega povprečja, kajti sicer so od občine do občine zeio velike razlike. Skupno gledano, so socialisti kot najmočnejša stranka utrpeli občutno izgubo skoraj 8000 Slasov in 28 mandatov, v primerjavi z lanskoletnimi de-zelnozborskimi volitvami znaša njihova izguba celo 5.000 glasov. Pri svobodnjakih je „zmaga" le delna, namreč v primerjavi z občinskimi volitvami 1979, ko so Pridobili več kot 6000 glasov in 35 mandatov, toda od anskih volitev so nasprotno izgubili okoli 12.000 glasov. *ako je edina zmagovalka ljudska stranka, ki je prido-'!a okoli 4500 glasov in 38 mandatov in tudi svojo lanskoletno izgubo popravila za 11.500 glasov. Satrstojne slovenske liste, ki so kandidirale v 22 občinah južne Koroške, so v glavnem obdržale svoj položaj; kupno število njihovih glasov se je sicer povečalo za 302 Pa 4613, vendar s tem število mandatov ni naraslo, do- bile so enako kot doslej 44 občinskih odbornikov. KPA, ki je tokrat kandidirala le še v nekaj občinah, je nazadovala za dobrih 1300 glasov in je število njenih mandatov padlo od 13 na 9; uspeh pa je zabeležila v občinah Podklošter in Moosburg, kjer je svoj položaj izboljšala od enega na dva mandata. Posebno v mestih so se bolj ali manj uspešno potegovale za glasove še razne zelene, alternativne in druge liste, ki so ponekod že s svojim prvim nastopom dovolj prepričljivo demonstrirale nezadovoljstvo volilcev z okostenelo politiko etabliranih strank. O tem priča njihovih več kot 7500 glasov in 14 mandatov v le 22 občinah; poseben primer takega nezadovoljstva s strankami pa je brez dvoma občina Borovlje, kjer je lista Ferlacher Biirgerinitiative s svojimi 1100 glasovi in 6 mandati zabeležila res presenetljiv uspeh. V Celovcu pa je Zeleno-alternativna lista sicer zbrala 772 glasov, vendar to ni zadostovalo za mandat — torej ji ni uspelo dovolj prepričljivo nagovoriti tabora protestnih volilcev in tudi iz vrst bivših volilcev slovenskih list je očitno sledil le del. Nas seveda še posebno zanima izid Voiitev v južnem delu dežele, kar pa jasno ne pomeni le tistih 22 občin, v katerih so kandidirale samostojne Slovenske liste, temveč za celotno ozemlje, kjer živimo Slovenci. Tukaj ahko rečemo, da so volitve potrdile Pravilnost stališča, ki ga je zastopala Ji v svojem volilnem proglasu oblikovala Zveza slovenskih ogranizacij ja Koroškem' da pri komunalni politiki gre za široke skupne interese ^h občanov in torej odločitev pri "Občinskih volitvah ne more biti odvisna le od narodnostne pripadnosti volilcev, temveč igrajo enako važno 'ogo tudi socialni, gospodarski in Tugi vidiki. V luči tega spoznanja je glede samostojnega nastopa slovenskih list p*eba ugotoviti, da so te liste branile Svoj položaj tam, kjer so osnovane Jo široki platformi in imajo ljudi, ki o aktivni ne le neposredno pred vo-tpvprrii, temveč v vsej delovni dobi. hberk je v tem pogledu morda naj-olj značilen primer, vendar to ne Pptheni, da ne bi videli tudi še dru-sih prav tako razveseljivih uspehov: , Pr. Dobrla vas (kjer je uspelo do-tti gg nadaljnji mandat), ali Bistri-o v Rožu, ali Škocijan. ali Bekštanj, i Predvsem Straja vas — občina na Orodnostno najbolj ogroženem ob-ooju, kjer pa so z mladostnim za- gonom in široko usmeritvijo osvojili še drugi sedež v občinskem odboru. Kjer takih izhodišč ni bilo, je šel razvoj v drugo smer. Kot posebno značilen primer bi v tej prvi oceni omenili le občino Sele: čeprav so nekateri že napovedovali prevzem županskega mesta, je vnašanje svetovnonazorske ožine nasprotno povzročilo izgubo enega mandata. Takšno zoževanje pa je brez dvoma vplivalo na izid volitev tudi še v marsikateri drugi občini, kar pa seveda ne pomeni, da je bil to edini vzrok, da samostojne liste v nekaterih primerih niso dosegle pričakovanega uspeha. Za posamezne stranke se volilni rezultati na južnem Koroškem tudi tokrat precej razlikujejo od tistih v deželnem merilu. Posebno velja to za obe veliki stranki. SPO je v deželnem merilu nazadovala za 3,4 odstotka, na južnem Koroškem pa znaša njena izguba le 2 odstotka in še ta izguba odpade v veliki meri na take občine, kjer je tokrat prvič kandidirala tudi FPO, ki je torej pritegnila nacionalistični del volilcev nase (npr. Šentjakob, pa tudi Bilčovs je podoben primer, kjer je FPO prvič osvojila mandat). OVP, ki je v deželnem mreilu napredovala za 0,9 odstotka, je na južnem Koroškem utrpela izgubo v višini 1,5 "/o. Pa tudi ..zmaga" FPO je v južnem delu dežele izpadla vidno skromnejše kot v deželnem povprečju, tako da nikakor ni dosegla uspeha, ki si ga je obetala s svojo poudarjeno nacionalistično politiko. Gledano po doseženih mandatih, je za nedeljske volitve treba poudariti naslednje: na samostojnih listah je bilo kakor leta 1979 spet izvoljenih skupno 44 občinskih odbornikov, okoli 30 nadaljnjih zavednih in aktivnih Slovencev pa je bilo izvoljenih še na drugih, predvsem socialističnih listah. Ko jim čestitamo k izvolitvi, tako od enih kakor tudi od drugih pričakujemo, da se bodo z vsemi močmi zavzemali za takšno komunalno politiko, ki bo koristila enakopravnemu sožitju vseh občanov na južnem Koroškem — in to tako v socialnogospodarskem kakor tudi v narodnostnem pogledu. V tem smislu bo tudi Zveza slovenskih organizacij v bodoče posvečala komunalnemu področju večjo pozornost. V sdelo vanju z vsemi slovenskimi mandatarji ne glede na listo, na kateri so bili izvoljeni, bo skupaj z demokratičnimi silami na-roda-soseda pomagala odbijati nevarnost nove zaostritve narodnostne politike, kakršna grozi iz povolilnih izjav vodilnih predstavnikov koroške strankarske troedinosti. (Nadaljnja poročila o letošnjih občinskih volitvah objavljamo na 2. in 8. strani.) MED VLADO !N SLOVENSKO MANJŠINO: Tokrat informativni pogovor ki naj bi mu jeseni stediia konkretnejša razprava Po dolgi prekinitvi (zadnje srečanje z zveznim kancierjeni je biio v začetku septembra 1983 — op. ured.) je v torek spet prišlo do pogovora med predstavniki avstrijske zvezne viade ter zastopstvom siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razgovora v uradu zveznega kancierja na Dunaju so se z vladne strani udeiežiii zvezni kancier Sinowatz, državni sekretar Loscknak, vodja ustavne siužbe pri uradu zveznega kancierja Hoizinger in vodja oddeika za narodnosti Tichy; Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem sta zasiopaia predsednik Wieser in pesievedeči tajnik Sturm, Narodni svet koroških Siovencev pa preJsednik Griic in tajnik VVedenig. V razgovoru, ki je potekai v konstruktivnem vzdušju, so obravnavati predvsem vprašanja otroškega varstva, dvojezične trgovske akademije, enakopravnejšega upoštevanja koroških Siovencev v avstrijskem radiu in teieviziji ter subvencioniranja kulturnih dejavnosti koroških Siovencev. Pri tem je bita razprava posebno konkretna v vprašanjih otroškega varstva. O tem, kako si zamišija reševanje posameznih prediogov in zahtev manjšine, bo viada k obravnavanim vprašnjem pripravita ustrezne predioge, o katerih bodo razpravijaii na prihodnjem sestanku, ki so ga predvideti za ietošnjo jesen. Koroške stranke napovedujejo novo zaostritev narodnostne po itike Medtem ko so na Dunaju po daljši prekinitvi le spet pokazali zanimanje za nerešena vprašanja koroških Slovencev, pa na Koroškem grozi nova Jedena doba" v narodnostni politiki. Tako vsaj sledi iz izjav, ki so jih po nedeljskih volitvah podali predsedniki treh de-želnozborskih strank. Z novo „vojno napovedjo" Slovencem je začel FPO-jevski poglavar Haider, ki je dejal, da bo svobodnjaška stranka nadaljevala svojo ..koroško pot", katere pravilnost da so občinske volitve ponovno potrdile. Sledil mu je predsednik koroške SPO VVagner, ki je v svoji oceni volitev med drugim napovedal tudi ..spremembo v narodnostni poiitiki", z utemeljitvijo, da se socialistična politika sožitja za socialiste ni obrestovala. In podobno je argumentiral tudi predsednik ko- roške OVP Knafl, ki je trdil, da je v njegovi stranki nezadovoljstvo zaradi njene ..popustljivosti" v manjšinskem vprašanju. Iz teh napovedi se da sklepati, da namerava strankarska trojica svojo enotnost v narodnostni politiki spet okrepiti, in sicer v tem smislu, da se bosta obe veliki stranki (ki sta se v zadnjem času vsaj za znanje, ena bolj in druga manj, odmikali od ekstremnih nacionalističnih pozicij FPO in Haiderja) pridružili svobodnjakom v medsebojnem tekmovanju, katera bo v odnosu do Slovencev bolj ..odločna" in ..prepričljiva", ali po koroško: bolj ..domovini zvesta". Torej se ponavlja stara pesem — spet postajamo Slovenci grešni kozel, nad katerim stresajo svojo ne-voljo tisti, ki pri votitvah niso dosegli zaželenega uspeha. PBEBERfTE na strani 2 Občinske votitve v ogiedaiušteviik 2 Tržaško pismo 3 Pester spored koroških kuiturnih dnevov v Ljubtjani 4 Novice iz Piiberka in okoiice 5 Pred 150 teti se je rodi) naš siavni rojak Jožef Stefan 6 Gašper — zakiadnica iivijenjske izkušenosti in modrosti 3 Mnenja nekaterih mandatarjev o izidu votitev Po občinskih voiitvah OAčiMtAc vo/ičpc to z% M%Mii. Zi7%/ so na dnevnem rn7n %M%/izc IM iM- fcrprchicijc /e-teA. /z tl/l7lA% )MZMC KorotAc p%i7c v oči, <7% ;e tocm/itRČMi! tfr%MA% tu zgn-Al/% MMM; g/ntOZ* (—2 "/o) Aot f l7cžl7-MciM poprečju /—3,4 "/oj. 77% t7r%gi ttr%Mi ;c 7)iii7tA