Odločneje zajezimo socialno razlikovanje
»NISMO SE BORILI za tako nepravično družbo!« pogosto vzklikajo borci, ki so razo-čarani nad današnjim stanjem. Kljub svetlim in lepo zvenečim načelom navsezadnje le moramo priznati, da vendarle obstajajo tudi pri nas bogati in revni, čeprav smo vse to doslej radi pripisovali le gnilemu kapitaliz-mu. Seveda niso samo borci tisti, ki se zgra-žajo. Problem socialnega razlikovanja je da-nes glavni predmet vseh razprav — od po-uličnih, do časopisnih. O tem so razpravljali tudi na 3. seji konference ZKS in v zvezi s tem sprejeli program, kako ozdraviti to rak rano naše družbe. Toda dober program še ni zagotovilo, da bomo težave res rešili. Ima-mo sicer politične smernice, sedaj pa je treba angažirati sile in si vsak na svojem delovnem mestu in položaju prizadevati za odpravo socialnih razlik.
Teža te naloge čaka seveda komuniste, organizacije SZDL in druge družbene orga-nizacije. Strokovno delo pa bodo morali o-praviti delavci v tovarnah, zavodih za social-no delo, v občini in ne nazadnje tudi v davč-nih upravah. Seveda akcija ne sme prerasti v lov na čarovnice, v katerem bi se kaj lah-ko zgodilo, da bi resnične probleme spregle-dali.
Socialne diferenciacije ne pomenijo samo obrtniki, ki so verjetno najbolj na udaru. Spoprijeti se moramo z vsemi pojavi neupra-vičenega bogatenja in tudi z vzroki takega , stanja, ki ni nastalo samo zaradi ncpošteno-sti ali neodgovornosti. Akcije ne smemo po stari navadi zavlačevati, to zahtevajo tisoči delavcev, kmetov, upokojencev in mladina, ki z odporom gledajo kako mnogi pozabljajo na svoje ideale in ideale množice žrtev, ki je pred leti umirala za pravičnejšo družbo.
V DAVČNI UPRAVI PREMALO KADROV
»Letos se je v naši občini število zave-zancev, ki so prijavili davek na osebne do-hodke, dvignilo od 6337 leta 1970 na 9330. To pomeni hitro naraščanje standarda Šiškar-jev. Seveda je precej takih, ki bodo izkori-stili davčne olajšave in se bo ta številka pre-cej zmanjšala,« je pojasnil tovariš Ciril Se-Ijak, načelnik davčne uprave. »Mcd prijava-mi, ki smo jih pregledali do sedaj, je najvišji dohodek 166.779 dinarjev. V 110 primerih pa je dohodek presegel 70.000 dinarjev. V pri-meru najvišje prijave gre za dohodke iz red-nega delovnega razmerja in avtorskih pra-vic«
Te številke za občino s 70.000 prebivalci res niso velike, so pa morda prav zato še pogosteje vzrok negodovanju med »nemilio-narji«. Seveda so tu še obrtniki. Nekaj je tudi tistih, ki so se izmaknili tipalkam davčne uprave.
»Lani smo ugotovili 82 primerov utaje davka. Od tega je pri 37 občanih prišlo do ponovne obdavčitve, vendar večinoma ne gre za velike razlike.«
Šiškarji so, vsaj po teh podatkih sodeč, pošteni davkoplačevalci. Pa vendarle, od kje so potem vsi novi avtomobili, vile, vikendi? Se morda ljudje razburjajo po nepotrebnem?
»Davčna uprava je uvedla postopek proti trem občanom, za katere menimo, da je izvor njihovega premoženja sumljiv. V treh pri-merih gre za gradnjo hiš. Raziskave so v takih primerih precej zamudne. Velike teža-ye imamo s tem, kako sploh dobiti sodnega izvedenca. Potem, ko je stanje strokovno oce-njeno, se navadno oškodovanci pritožijo in predložijo mnenje svojega izvedenca, ki se-veda ugotovi, da ocena ni pravilna in vse skupaj zelo zavleče postopek.
Deset zavezancev smo pred kratkim pre-dali javnemu tožilcu, ker smo ugotovili uta-je davkov. Večinoma so to Ijudje iz kovin-ske in gradbene stroke. Postopek je bil zelo zahteven — spričo pomanjkanja izkušenj in kadrov v inšpekcijski službi, večinoma ima-mo mlade sodelavce, ter zaradi zelo razšir-jene obrtne dejavnosti v naši občini. Presle-dali bomo tudi 634 poslovnih knjig, iz kate-rih bomo na podlagi zbranih podatkov o o-pravljenem prometu, nabavi materiala, oprav-ljenih storitvah, skušali ugotoviti dejanske dohodke zavezancev.«
Dobro, tudi to je nekaj. Toda vseh govo-ric in razprav gotovo ni sprožilo samo 10 primerov. Torej je še ena možnost — da davčna uprava ne zajezi vseh primerov ne-upravičenega bogatenja.
»Davčna služba se je v zadnjih letih v naši občini zelo okrepila, vendar stalno obstaja nevarnost, da izgubimo še te kadre, ki jih se-daj imamo. Poklic inšpektorja je nenavadno zahteven in odgo\'oren. Mlad človek, ki se odloči, je neprestano pod nekakšnim pri-tiskom, ki ga, če ni dovolj trden, kaj hitro stre. Žal moramo priznati, da osebni dohod-ki nikakor ne poplačajo vsega truda in zato ne moremo zameriti mladim strokovnjakom, ker nam uhajajo na veliko bolje plačana de-lovna mesta v gospodarstvu. Če ne bomo rešili tega problema, potem bomo še dolgo lahko le govorili o učinkoviti davčni in in-špekcijski službi. Kljub tem težavam lahko rečem, da smo se dokaj uspešno vključili v akcijo za odpravo socialne diferenciacije.«
S SOCIALNO POMOČJO
SE NE ODPRAVIJO RAZLIKE
Tako je torej z eno stranjo »medalje«, ki ji pravimo socialno razlikovanje. Poglejmo še, kaj menijo o tem na Zavodu za socialno delo.
»Moram reči, da smo pri občinski skup-šeini našli veliko razumevanja pri reševanju socialnih vprašanj. Večjo težavo imamo s po-manjkanjem kadrov, saj imamo le 10 social-nih delavcev, kar je za 70.000 prebivalcev pre-malo. Zelo si želimo lastnega občinskega do-ma onemoglih. Sedaj smo odvisni od gosto-ljubja domov v sosednjih občinah. Mislim, da je to eden poglavitnih problemov, ki nas muči,« pravi direktorica zavoda Marija Jel-nikar.
V naši občini je po podatkih zavoda 300 uživalcev družbene pomoči, ki znaša popreč-no okoli. 260 dinarjev. To je zelo skromen znesek, toda mnogim pomeni tudi ta denar veliko okrepitev" skromnega družinskega proračuna. Poleg teh 300 občanov dobiva še 928 otrok pomoč pri plačilu šolske malice, ve-
Pod vprašaj
liko denarja pa bo šlo tudi za varstvo otrok staršev z nizkimi dohodki.
številke so včasih zelo zgovorne, toda sta-tistika je navadno preveč suha in neživljenj-ska, resničnega stanja nikakor ne more pri-kazati. Kaj vendar pomeni številka 300 v po-datku o uživalcih družbene pomoči? To so ljudje, ki se vsakega prvega v mesecu razve-sele pismonoše, ko jim prinese težko priča-kovani denar — 260 ali nekaj več dinarjev. Je to veliko? Mnogi jih porabijo v restavraci-ji ali na vikendu, ne da bi jih grizla vest. Tisti, ki mu pomeni ta denar eksistenco, lah-ko kupi moko, olje, sladkor, če gre vse po sreči, ostane morda nekaj denarja tudi za kakšen deci med prijatelji, ali pa za sladka-rije otrokom. Res, veliko je možnosti, kako zapraviti znesek, ki ga 300 ljudi prejema za-to, da se sploh lahko preživlja. Ce človek začne razmišljati o teh stvareh, mu ni lah-ko pri srcu. Težko je verjeti, da si nekdo z enakimi rokami, kot jih ima delavec v to-varni, lahko prisluži desetkrat več.
Zadnjič sem se pogovarjal z znanko, hčer-ko bogatega obrtnika: »Moj' oče dela, zares dela, ne lenari tako kot drugi. Od šestih do dveh gara in zato tudi lahko nekaj pokaže,« mi je zabrusila, ko sem jo le preveč nadle-goval s svojimi pogledi na razlike v naši druž-bi. Čudno, poznam veliko ljudi, ki prav tako garajo in se naprezajo, pa lahko ob vsem prizadevanju pokažejo le žuljave roke.
Pa pustimo zdaj ob strani taka razmiš-ljanja. Krivic in nepravilnosti tako ne bomo odpravili. Kako pa ...?
NALOGE ORGANIZACIJ ZK
»Občinski komite ZK je razpravljal o so-cialnem razlikovanju,« je dejal tovariš Kre-belj Leopold, sekretar komiteja. »Pripravili smo tudi program, kako se vključevati v boj proti neutemeljenemu bogatenju. Zadolžili smo organizacije ZK v delovnih organizacijah in ustanovah, naj aktivirajo svoje sile. To krat ne smemo frazariti, akcijo je treba za-staviti jasno in konkretno. Najprej je seveda treba začeti pri davčni upravi in inšpekcijski službi. Na področju obrti bodo imeli ne-dvomno veliko dela. Tudi občinsko komisijo za stanovanjska vprašanja čaka cel kup na-log, prav tako bo treba urediti razmere v otroškem varstvu.«
»Še posebno težke naloge čakajo komu-niste v delovnih organizacijah. Kako je s ki-lometrinarni, dnevnicami, reprezentanco? Te so lahko vir dodatnih dohodkov. Urediti bo treba še veliko stvari — tako v zvezi z oseb-nimi dohodki, stanovanjsko politiko, štipen-dijami, z malicami, regresi za dopust delav-cev z nizkimi dohodki itd. Ne, nalog nam ne bo zmanjkalo, saj smo jih tudi do sedaj imeli vedno dovolj. Toda tokrat ne sme osta-ti samo pri resolucijah. Delovni ljudje priča-kujejo od nas akcije in resnično reševanje problemov.«
Veliko prizadevanja je naperjeno proti odprtemu problemu naše družbe — neupra-vičenemu bogatenju. Ali naj čakamo na re-zultate? Ne, prispevajmo k oblikovanju mo-ralnih načel v naši družbi!
Zlatko ŠETINC