Leto V., Štev. 5.
tzhaia vsako teto na pustni torek, posamezna št. Din s*—.
Jilbšieina številka.
STROKOVNI LIST
iMiratl po dogovoru.
za pustne norce.
Dobri šaljivec se honorira.
Slovenjgradec,
marca 1927.
Kurentova inšpekcija salonskega orkestra ob petletnici..
1.
Orkestraše svoje inspiclrat, Kurent letos je na ipust prišel. Delo vsako mora se nadzirat," Da ve, komu medajlo bo pripel.
2.
Novfega kapelnika se ustraši, Ker že na obrazu mu spozna. Da ploskajo mu Orjunaši,
Kadar pesem njihovo igra
5.
Schechel dobri pa prav rad pozabi, Da ima orkester jnnogo vaj.
Če se enkrat ga rta leto vabi,
Pa ostane za deset nazaj.
6.
Težek instrument igra Grasselli, Komaj čaka, da je že deset.
Gleda, če so še Vsi prsti celi,. '
•In prižge si cigareto spet.
9.
Instrument svoj Vanič trdo.grabi,. Od igranja prsti ga bole. ;
Da z bilanco — včasih on pozabi, Svojih not zamenjati he sme... ¡*J
10.
Živko vneto sem iii tja po čelu • Prste dolge na sprehod podi.
Lepo mesto — Veričino Čfelb —• Za poljubčke tujev se mu -ždi.
Veljak, ki visoko nosi glavo.
Si postavil je svoj lasten pult, Da z orjaško svojo bi postavo, Ne povzročil komu kak insult.
4.
Semec pa Šentjurc, če vijolina Da napačen strune mili stok. Mislita oba na petelina,
In na lovske puške smrtni pok.
7.
Redkokdaj Kopač katero zine, Če ne poje svoj globoki bas. Pri orkestru tretje vijoline, Spet začel je proizvajat glas.
, 8.
Pri harmoniju tam mežikavo, Miloš prelistava zvezke not. Da pokorno mu vrši zabavo, Brca ga neusmiljeno od spod.
11.
Instrumentov vedno primanjkuje, Toži naitt prav rad gospod Gabron. Zb'ral je skup vse svoje že in tuje, Manjka mu samo še grajski zvon.
12.
Krajnc po tipkah trdih neprestano, Bije stari muhasti klavir.
Prste lomi, nohte tolče, vendar vdano Gleda not razdrapanih papir.
13.
Med tovarši Kurent pa pogreša Serbeca, ki več med nami ne igra. Naroči, da nai tako] depeša 6 pozdravi nanj na pošto se odda.
14.
Končno Kurent Hribarja postavi,
Da bo pri orkestru intendant.
Držal on bo vse na poti pravi,
Ker med vsem je najbolj! muzikant.
Predavanja.
Kalcor vsako leto, tako priredi tudi letos slovenjgraška Bsdska univerza sledeča predavanja:
1.	Streljanje s prazno puško na jerebice, predava g. ravnatelj Skaka.
2.	Lov na divje mrjasce, predava g. ravnatelj Sentjurc.
3.	Lov na divje peteline v tujem revirju, predavata f. Staža in šumar Prah.
4.	Lov na ribe, predava g. dr. Kloar, sedaj v Kozjem.
■'	5. Radio-Aparat, predavajo gg. od RadSo-Kluba.
6.	Izlet, k Sv. Antonu ob slabem vremenu, predava g. Oabron.
7.	Lov za klobukom po »Volkovi« koruzi, predava s. A. Debelak.
8.	Moderni filmi, predava g. kinoravnatelj Albert Kopač.
9.	Zakrknjen in zarjavel samec, predava g. nadšumar Svaril Sernec.
10.	Bombardement z jabolki, predava g. magister Vaupot.
11.	Kako se sladko spi na Veliki Kopi pod Šentovira. »širmom«, preidlava g. Ivan Rojnik.
12.	O ustroju policijskih oblasti, predava »Dick Toni«.
13. Hitri in praktični poduk na citre, predava »Franček, Nina — neja — Hopsasa«.
Nekdaj je luštno blo . . .
L
Pri nas nekdaj je inštno bilo,
Ko še »etite« sploh ni bilo.
Se birtovo le vince pilo,
Šampanjca tja se ni nosilo.
2.
Nekdaj je Krajnca vse ljubilo,
KI humorist je pravi bil,
Sedaj se vse je spremenilo, ki drugi veter je privil.
3,
Med družbo našo mož prišel je.
Ki v njej sedaj mogočno vlada,
Pri Oajšeku omizje celo vjel je, Lepo ¿brit. ne dičl ga nobena brada.
4.
A zraven njega praporščak. Ljubljanska srajčica je bela,
Mož suh’ga: stasa, dolgih krak.
Pri društvih vse reforme dela.
5.
Na banki mož ponosen piše,
In Albin lepo je ime,
Pogleld mu sili vedno više,
V višinskem solncu gret se če.
6.
In Miro hvali se okoli,
Da ipostelj’ca mu čedna je,
Pri društvu proti alkoholi,
Do treh po noč’ zaposlen je.
7.
Naš Zeus nekoč je bil za druga. Imel je konje »stdtljive«,
Preklinjal pač je »grom in peklo«, In več za »Beistanda« ne gre.
8.
Pri plesnih vajah, mladih se In luštnih deklic ne dobi,
Častitih telovadkinj četa le.
Se vneto »Charleston« uči.
13.
Oh kje ste prejšnji zlati časi. Povrnite se k nam nazaj.
Da spet bo vladal kakor včasih, Med nami mir, edinost, raj.
9.
Iruška se je spremenila,
Za fante več ne zmeni se,
Gojenkam strune je navita,
In za izpit tiči se 16.
10.
Priznava se gospodi naši.
Da za umetnost smisel 'ma;
Če pevski zbor lepo zapoje.
Najraje t&krat le čeblja.
11.
Oh, spufala bi »Straža« se »Jadranska«, Če bil uspeh povsod bi tak.
Praznota pričala v dvorani velikanska. Pa je za nas napredek pretežak.
12.
Le antialkoholno društvo dela,
Z vztrajnostjo po polnoči,
Zato bo Kurentu še slaba pela, če v gnezdo to če dregati..
Starotržka
L
Starotržka dekleta,
So brhka, pa fletna,
Vidi se jih vsepovsod,
Na plesišču, pa tud' drugod.
2.
So babice, so mamice.
So nevesto in device — Fletno se po modi nosijo,
Ze meščanke vse prekosila
dekleta.
3.
Možile rade bi se vse,
Pa po njih nobeden fant ne vpraša še. Ker kmečko dekle, ki rosi se po modi, Za pridnega fantiča pač ne Sodi.
4.
Kurent znal povedat bi še več, ,-r O delovanju starotržkih vam deklet. Blagohotno tiho na uho vam pov6, Glejte, da boste se poboljšale.
Večernice,
Pri Gajšku večernice, Do pozne so noči,
A pomnite vse vernice, Da to za vas pač ni.
1.
Franceljnov je več na svetu,
To ljudje le pomnite,
In če pisma pišete,
Pri naslovih pazite.
2.
Zdaj v ekzempel vam povem.
Kaj se Francu je zgodilo,
Ker bi lahko vsem ljudem.
Tud’ tak se pripetilo.
3.
Francelj pismo je dobival.
Toda ne na svoj naslov,
Francu je priimek vkradel.
In naslov je bil, gotov.
4
Prišla pa nekoč v mesto,
Ženka Frdncetova je,
Ker imela je opravke,
Tud Franceljnu na »ajmoht« gre.
če verniki pobožni vsi, Tam dogme obravnavajo, Obzirov kavalirskih ni, Ker jih ne pripoznavajo.
Franc in Francelj.
5.
Tam je pisemce dobila,
Za Franceta ničnega,
Kelnerca se je zmotila, Framceljevega ji da.
6.
Pač je ženska radovednost, Indiskretna in velika.
Oh, ko ubogo Micko,
Pismo čitat strašno mika.
7.
Kaj je v listu hud’ga bilo.
Jaz povedati ne vem.
Micko strašno je jezilo,
Kar je stalo v pismu tem.
8.
Brž ko Franc domov primaha, Lonc mu v glavo prileti,
Vas ni vidla tacga »kraha«,
Že odkadar obstoji.
A v boj za žensko prave. Navdušeno stopfte,
Da ve za svojo obravnava, Jutranjke dobite.
... 0. .
Vso kuhinjsko je posodo, Micka mu v »Iris« zmetala. Zraven tega pa grdojbno,
Ga še z babjekotn zmerjala.
W-
In priimkov takih lepih,
Kar cel leksikon mu dala. Da od hrupa je In vrišča. Tresla bajta se in Stala.
m
Ko nevihta je minula.
In vihar polegel se.
Franc srdito zgrabi pismo, Franceljnu ga nesel je.
12.
Francelj je se tudi jezil,
Drl nad Francem se srdito: »Kaj a>a tvojo Toro briga, če ’mam jaz — incógnita«
Strašna zarota!
Dragi Kurent prav zaupno Ti povem,
Sicer na uho že še pride vsem ljudem.
Da v mestu našem nekaj snuje se,
Kar — Bože moj — zaroti prav podobno je.
Da se ta stvar koj v kali zadušf,
Saj nihče pač ne ve. kaj nam pretf,
In & ukreneš, kar potrebno bo,
Natančno Ti razložim stvarco vso.
Si v nekem domu žejo sem gasil,
In za pečjo tam precej tih sem bil,
Pa pride najprej eden, in še dva, čez čas pa spet še dva možakarja.
Zaupno se pozdravi meldlseboj teh pet,
Vsa govorica njih je bil en sam šepet.
Pri mizici okrogli glalve vkup tišče,
In si načrte svoje raziože.
Nategnil sem ušesa, da bi kaj vjel,
In res, iž razgovora to-le sem posnel:
Slovenija že precej kvišku gre, zdaj jih ne dam, Posebno te z zavitim repom rad imam.«
Od njega, bronast glas je ta gospod imel,
Povzel besedo drugi je, ta bil pa je debel,
A, ko je zinil in previdno sd ozrl okrog.
Šumeče padlo nekaj mu zvezkov je iz rok.
»Posamezne reči mu vrnem jaz naza},«
»Le cele serija ima ta na prodaj.«
»Švica, Poljska, češka« — besede se vrste, »Dišavograid tam v Indiji«, še »Nica« in »Kale«,
»Dišavograd Je pač za nas najboljši vir.
Če tega zapustima vzame nas hudir.« —
»Ni res, poglej v Ljubljano, v Zagreb, kaioorkod,
Al’ v Avstrija Italijo — naši so povsod!«
»Če vsi bi b’ii edini,« se tretji oglasi,
To bila bi armada, na svetu take ni,
Poglejte kataloge, kaj »Donaupost« uči,, _ ,
Nad tri miljone združenih imamo že moči!« - -
»Mimd bratje,« bronast zdaj glas jim zapove, Zapomnite si tajno kiubovo ime,
Dal nam je Slovenjgradec za to svoj prvi dog.
In poi imena mojega je žrtev za ta krog.«
»Beseda ta ustvarjena sveta naj nam ba Za naše delovanje jo čuvajmo zvesto,
Za danes pa končajmo in grenib mimo spat,
O albumih in kleščah govorimo drugikrat.«
Vstali so tn spili in plačali, pa šli.
Jaz, kar san «Doživel, poln misli in skrbi.
Vprašam gospodarja, kdo neki to je bil.
On pa,, nekako jezen, ni*me je zavpil:
»Kaj pa to Vas briga, — gostje moji so,
Stare znamke zbiraja kakor marsikda Pravi se jim lede — hitu — filera Usti,
Ali, Bog sl vedi kakšni — litristU
Nos sem si zavihal, pa sem jo ubral, —
Na tiheni pa sem mislil in sem si dejal:
To so zarotniki z gospodarjem vred.
Kurent, jaz Te kličem, napravi v hiši red!
F i I a t e 11 s L
Grajski čuvaj
.{,•/; T c.-;	»',	■	;•	? 1.
Z višave jaz glédam' vso cestno vrvenje, 'Mostjanov, tržanov različno življenje.
Vse večje dogodke takoj zabeležim.
Da lahko ob času še vest jim osvežim.
Jaz v »Kurent« naizglašam, to najbolj zaleže In roka pravice takoj jih doseže.
Ko čas ’mam, pa hitro odpravim se v mesto, Saj lahko porabim za to Idvojno cesto::!
2.
M*ed potjo pri -Uebehni sem se oglásil, "In'žejo-si z vincem njegovim ugásil,
; Brez kolkov zaprosili je oh komisijo,
Zato pa ža žago ni dobil koncesijo.
Pri njem se prepiralo je v gostilni.
Več. gostov, ki bili so vina obilni.
; Brizgalno* slovesno so tja pripeljali,
Ker »Peuenvehr« radi bi tam se igrali.
3.
Naj Sppsny naš Jože postane načelnik,
A dober ¡pa moral- bo biti poveljnik;
? Zd to'pač najboljši bi bil'naš Rogina,
Ki' hčer je dobil, zdaj namesto sina.
Na gradu dobili so še trobentača.
Ki'v hlevu ?a silo ima pomagača.	i
Ko-žeje se -ogenj- strašno vzplameni,
S trobento sé' (svojo?) takoj oglasi.
4.
Ko v mestu sem prišel, kjer Vouk je prebival, Ki z gosti je vince rad svoje užival,
So rekli v brlog se je svoj preselil,
Da mast bo nabrano tam v miru užil.
Od zdaj bo redil on izrečno le kure.
Ki delale- bpdopač.krajše mu ure.
Še v kino .Kopačev, jih bodle' peljal,
' ©é‘ gramófon slučajho glašu ne bo dal.- •
.....	5.	.
Na pošti rtu v mestu je priden uradnik,
Ce jaz se ne motim,; telefona je paznik;
Zvečer ko odgbvorna služba n-ehá.
Navadno, se y Dravograd hitro peljá-Seveda stori.to pod- to-le pretvezo,
Da našel bi hitro 'še tam kako zvezol Ko govór končan je,' napiše veselo,
Račun- običajno, »Slov enjgradep. celo«»;.
■ .	> 6. ■ ao
Pri Goliti tu večkrat jé družba! izbrana, '
Na dobrem je glasil, po vsem mestu, znana, Možje' se prepirajo, kadar kvartajo,
In dame pa s Karlbm Mariandl igrajo.
A kibiet razni okoli Sedijo, "
Izmučeni zraven navadnp .zaspijo;
Veselje to traja do policijske ure,
Katefo naznanjajo petelini in kure.
, .	tu ■
Ko delo tó težko jpráV zgodaj končajo.
Za. gele tri Hiše'naprej se podajo,
Tam, s/Pirnatovokavo želodce krepijo,
In glave si vroče še z vinom hladijo.
A v hišah nasproti na oni stran’ ceste,
Na ženine čakajo razne neveste.
Tu doktorska j’ fronta in razne oblasti,
Ki nikdar ni dobro v roke jim pasti.
Na oglu za »gmaišino« Gajšek je znani; ... Pri kterem vsak večer možje so,izbrani.
Ti v jezi so društvo si ustanovili,
Da člani bi rast las uspešno gojili.
So Kluna načelnikom si izvolili, najložje po njem bi pomade dobili.
Vsem damam odklonili pa so sprejem, tn tudi ta vozel je spet že vrejen.
9.
Pri Arnoldu vedno bolj zdaj se .pogreša, Pač. vsakemu znana pošast »Davčna preša«. Da delajo lažje brez pete moči, •'
Študirajo akte tud’ cele noči.
Zdaj Prevalje stiska Cepinov naslednik, Potočnik priljubljen je bolj kakor prednik; Po'Marenbergu drugi zdaj srečo, si kuje.
Pri suši pa tretji otožno zdihujte,
10.
Iz šolo, osnovne so raidlo, pognali, -:
In k Cajnku v muzej so sedaj ga poslali,
Vas prosim da h klubu še vi pristopite, Dividende največje lahko vsi dobite.
Klub šteje sedaj že z menoj dvanajst mož, Vse skupaj je Šerbec potegnil za nosi'
In. kadar iz banke menica sfrči., še lahko vse skupaj, »fejst« glava boli..
11.
Na trgu v banki ravnatelj kraljuje.
Ki »Kurenta« naš’ga se najbolj raduje.
Se z autom rad vozi in prav dobro pazi,
Da 'stojnic kot Štangl nekoč, ne pogazi.
Tam zraven pa Kuhar prodaja klobase,
Na sejmih jim prayijo tudi še »Hase«,
Jih z autom pošilja rad Idlaleč okol’,
Pri tem pa nastane: večkrdt karambol.
12.	........
Tam doli v hiši sodnik naš stanuje,
Ki z mano tri teta že nekaj pričakuje.
Da spodaj ne pridejo vei v zagate,
Zakrili so okna, kjer delajo. Kravate,
Pač bridko je, ker radovednost velika. Pogleda ga, kdor se po cesti pomika.
Enaka kot Micka,' je Mila m Greti,
Tud’ Zvonki in Mini za zlo. to-ni. vzeti.
13.	;■
V »Balkanu« se Cajmko župart naš postavlja, In zraven že hišo občinsko postavlja,
Pa zruši jo lahko še vedno Franc Lobe,
Ker bn je mejaš in lastnik vse te robe.
Le Tišlar bo tukaj lokal si postavil;:
Da auto-brizgalno enkrat bo poppavil.
Ko bode gorelo pri Kollraanu sp.et,
Gasilcem se našim bo čudil ves- svet.
11 M. . . taaB
Poslušajte, več bi- še bilo .deliktov,-Pa nočem do hujših še priti konfliktov. OdkrltčT' povedal jaz svoje sem mnenje,
Ker zgubil resnično sem že potrpljenje. Povedal najvažnejše sem vam novice,
Ki niso laž, ampak le gole resnice.
Vse druge novice pa spet vam poda,
Ob Kurentu drugem, grajski i-a, i-a!
t
Konjiček . . .
Konjiček mlad, konjiček lep,	Hrana vegetarična,
Sodavico pije,	Prav dobro v slast mu gre,
Ce pa sodavice ni,	Samo včasi mika ga
Snega se navžije.	Na Štangl — cukerčke.'
Kaj Kurent pripoveduje . . .
Ko pridem ves prašen in poten po glavni cesti preko Proglna v idilično ležeči Slovenjgradec, začudim, se takoj nad dejstvom, da je tik mesteca na cesto napeljan žuboreč potoček, ki drvi z vso naglico v Mokro ne v Suho -*£ d'olnico, ki je pa pravzaprav 'mokra. Si mislim mora že tako biti, in hitim .najprej, da si poiščem kaj za želodec.' Prvega, ki ga srečam,, vprašam, kje je kakšem kuhar, ker juhe sem sl najbolj zaželel. ^»Kuharja imamo dva,« mi ta odgovori, »eden kolje živino in se vozi z avtomobilom, drugi pa dela nagrobne spomenike. Če želite, Vam jih p!ok'ažem.«
»Ne. Hvala lejpa,« se odrežem, kajti prvič nisem živina, da bi se pustil zaklati, drugič pa sem še živ in še ne rabim nagrobnega kamna. Si mislim, če že julhe ni, bo na klobasa, saj tam-le se sveti nad vrati napis »Klobasa«. Vstopim, zahtevam, a glej ga spaka! -Prijazno mi ponudi gospodi: Steklo in porcelan! Sapa mi zastane to znoj mi stopi na čelo. Ne, šip in porcelana pa res ne bom žrl. Odkuriim jo brez pozdrava. Če že juhe ni, klobas tudi ne, a kakšno žemljo pa gotovo dobim. Stopim k Zemljiču. Tam žemlje sicer tudi nisem dobil, za to pa dobre cigarete, ki jih zelo spoštujem, ker preženejo glad. Hvala gospodu Zemljiču tudi za ta dober nasvet, ki mi ga je dal, namreč, da naj se obrnem k Lavri, ker tam se bom Idbbro nasitil p žejp ugasil, on da to ve iz las.tne izkušnje. Zahvalim se mu in grem, pozabim pa vprašati, kje je ta zaželjena Lavra.
Našel jo bom, si mislim, saj so na hišah napisi Koj pri sosedni hiši me Kljune napis, na se spomnim na neki pozabljen ključ. Korakam- naprej in gledam, brišem s čela si znoj in glej, tudi tukaj je »Znoj«, v oknu pa žemlje. Ne bom, si mislim, saj Lavra ima dobro jedačo, in pijačo. Tako iščem in pridem do Šoštarja; ravno prav, bom pa kupil pat novih čevljev, saj moji čevlji že itak zijajo, kakor jaz. Vstopim, zopet prevara, nima čevljev. Kako je neki to, tega si ne morem razlagati. Upehani jo ubiram naprej — oj, Lavra, kje. si? — Hvala Bogu, že vidim napis je že tu, sedaj se bom pa pošteno okrepčal in spočil. Vstopim, gledam in gledam, opazim različno blago, ‘'metle, moko i. t. Id., namesto Lavre, pa gospoda Lavre! Boječe
in milo zaprosim za stol in kosilo. —------------
čez par minut dirjata, razočaran, kakor brezumen na kdlodvor, da kakor hitro mogoče izginem od tod. Saj svojega namena, s katerim sem prišel, da bi kupil pohištvo, ker se ženim, bi gotovo tudi ne mogel udejstviti. Po vsem. kar sem doživel; bi Tišljar prodajal gotovo kakšne avtomobile in indijane ali pa kaj drugega, pohištva pa sigurno ne!
Tako čakam zamišljen, celi dve uri na vlak, vSled žeje in gladu že skoraj onemogel. Med vožnjo mi pa pravi sopotnik, da je izborno vince pil in prav dobro obedoval pri Lavri na kolodvorski restavraciji — jaz pa sem zazijal in padel v nezavest.
Slovenjgraška kronika in novice.
Narodna čitalnica postavila si je v letu 1926 lep nov oder. Otvorila je istega v novembru z gledališko igro »Narodni poslanec«.
Qd tega časa naprej se ni vršila nobena predstava. Na repertoarju jč sicer več lepih gledaliških iger, a ¿a poznejša leta. Da pa se ne morejo vršiti igre so sledeči Vzroki:.
1.	Primanjkovanje angažiranih igralcev,
2.	V budgetu za 1927/1928 hi vpostavljen nobeden kredit za naše slovenjgraško gledališče,
3.	Novi oder se še ni prilagodil dvorani in se še vedno
»suši«.
Toliko v vednost na vsestransko povpraševanje glede našega gledališča.
Intendant: predsednik dramatičnega odseka: Ženica 1. r.
V’ našem mestu, imamo tudi posebno, pasjo vrsto — sicer se ne ve prav za prav ali je pes ali kaka druga zver. Široka je tako' kot dolga. Vsekakor pa mora ,po imenu »Ida« biti psipa. Glas pa ima tako nežno razvit, (Ja jnsd svojimi nima para,. Posebno se ta nežna, stvarca producira pri Gollu. Najboljše sporazumljenje pa še obstoja z lovcem Šentom. Pri-
pomniti pa še moramo, da se bode v svrho konstatacije plemstva v kratkem odpeljala žlahtna Idla v Rim.
Zaročilo se je v našem mestu več deklet — koliko raz-ročilo, se ne da dognati — poročila nobena.
Cena divjačini, zlasti zajcem, je v Slovenjgradcu znatno padla, ker se je tu ustanovila importna tvrdka za uvoz zajcev- iz Ptujskega_polja Švartl & C o.
Cene ipri tej tvrdki so brezkonkurenčne.
Box-Match. Kakor običajno vsako leto, se bodo nudile tudi letos slavnemu občinstvu na pepelnično sredo pri teti Lavri razne senzacije. Glavno točko bo gotovo tvorila rokoborba med svetovno. znanima prvakoma Cloirem in Azaksom. Predprodaja vstopnic pri g. Rojntku. K polnoštevilni udeležbi vabi teta Lav r a.
Tužnim srcem obveščamo vse lovske kroge, da se je naš najbdljši brak — invalid ČRT — preselil v večno lovišče. Izvršil je samomor radi prenapornega lovienja mačk na. šolskem vrtu. Vrgel se je pod ekspresni vlak v Slovenjgradcu.
Iz lovske torbe.
Iz lanskega Kurenta znani lovec in zastopnik tvrdke Azaks je imel letos izredno zrečo. ustreliti prvega -veHcega petelina.
Petelin je bil — lovsko rečeno — šneildier. A uspeh je le usBfthi akoravno nekatere lovske duše govore, da je petelina ¥, yodi našel,. Ker je bil .petelin popolnoma moker, je ta domneva povsem upravičena.
O dvomljivem petelinu nismo mogli pravočasno dobiti natančnejših podatkov od srečnega lovca samega.
■ —o—
Senzacija prve vrste za tukajšnje lovce je bila vest, da se je zatekla na pameške grunte tropa divjih svinj. Takoj se je podala četa pogumnih lovcev na lov.. V bližini doma g, Vrhnjaka so konstatirali sled svinj še po svežih odpadkih.
Da pa si zasigura vsak lovec pred nevarno zverjo svoje življenje, so si oskrbeli in se oborožili vsak z dolgo lestvo (v ta namen je, tiho povedano, delala tuk. tovarna za »col-štabe« pod vodstvom g. ravnatelja noč in dan patentirane lestvice). Oboroženi so bili d)o zob. Še starodavnih helebard ni manjkalo. Glavna stojišča so zastopili najhrabrejši med najhrabrejšimi.
Zaslišijo se prvi udarci gorjač od gonjačev. Groza popade majhrabrejše — ljube lestvice na pomoč 1| hajdi na drevesa — rešeni! Na varnem čakajo, mrjasca ni. Nastane mrak in pod okriljem temne noči odrinejo z lestvicami hitro proti Vrhnjaku, kjer so jih pričakovali drugi lovski tovariši!.
Pri žlahtni kaplici so razmotrivali, kje je bil neki divji mrjasec, da ni prišel na strel.
A glej — sedaj se oglasi vesel naš oča Vrhnjak in pojasni našim hrabrim lovcem, da ni potrebno več njegovega prešiča, kateri je pred dlvema dnevoma ušel v gozd, iskati, ker se je prostovoljno vrnil.
Lovci so se oddahnili — pa polagoma tudi zginili — le corpus delicti lestvice so še ostale pri Vrhnjaku. Mogoče še pridejo prav — kdo ve?
Najmlajši nimrod tukaj. Lovcev, patentiran izdelovatelj lestvic za beg pred mrjasci, se je ojunačil na lov na gamze. Kakor vsakemu začetniku, tako se je tudi njemu smehljala sreča.
Po 5 minutah prikoraka pod vodstvom starega, izkušenega gamza čreda proti mlademu lovcu. Hudo je, če človek
Ta lovska dogodbica je resnična — vse drugo je le lov* ška latinščina.
Najboljši daljnostrelec je gotovo ‘ naš tovariš Šeni. Ni- .: kaka Lovska latinščina ni, če se javno pove, da je na 190 m ustrelil malega petelina na Kopi in še tega s šibrami.	7
Po poznejših dogotovitvah se je pa dognalo, da je znašala daljava le 19 m.
Pripomba uredništva: Mogoče so pa bile tej razdalji 190 m krive njegove špeglje?
Kakor se nam poroča, je tudi g. Hansi Kollner zašel med lovce. Pri nedavnem lovu prignal mu je pes krasnega zajca. Radi prevelike treme je zajca zamenjal s psoni. Streljal je po zajcu in zadel psa.
Pripomba uredništva: Ugotovili smo, da je goni je poročilo istiniio, ker je zgoraj imenovani faktično istega dne po noči iskal g. živinozdravnika, da pregleda takoj, nesrečnega pacijenta.
• '
prvič v življenju gamza vidi. Krčevito se roke oprimejo puške, kolena se zašibijo in dva strela pretreseta zrak.
Stari gamz pokaže jezik, zažvižga in s svojo družino mimo in smehljaje odkoraka iz bojnega polja s tiho željo, se še večkrat šniti s takim • lovcem.

OPOZORILO.
Vsi se opozarjajo, da se policijske ure dlosedaj še niso ukinile, kakor se splošno domneva, ampak še obstojajo nadalje.
Izjemo ima le naše antialkoholno društvo in 'še to za nedoločen čas.	Policijski ravnatelj: Kapun 1. r.
RAZGLAS.
Novoustanovljeno društvo »Kolo lumpov« se radi preobilice članov in preobilnega delovanja, kar je bilo protizakonito, razpušča.
Pravila so se poizgubila.
Premoženja ni nobenega.
Bivši predsednik: Dr. Fišer 1. r.
3.	Avtobrizgalne so prepovedane, ker dosledno prispd prepozno na mesto katastrofe.
4.	Prepovedano je vsem drugim društvom gasiti prej* predno me dospe slovenjgraško društvo.
5.	Trobentač zatrobi signal »voda«, ko že ista teče.
6.	Vsa društva imajo gasiti ogenj toliko časa, dokler vse ne zgori.
7.	Vsem društvom se priporoča, da si ogledajo patentirane vratne naprave pri našem domu, ker istih ne odpiramo; ampak radi naglice vržemo z enim prijemom iz zapahov.
Gasilno društvo Slovenjgradec.
UGANKE.
RAZGLAS..
1.	Vsak požar se ima javiti poveljstvu gasilnega društva vsaj 8 dni pred izbruhom in to radi tega, da zamore društvo vse demontirane brizgalne pravočasno spraviti v porabno stanje.
2.	Okoliške občine se opozarjajo, da nabirajo vodo ob poplavah in deževju v rezervoarjih, da je ne bode potrebno brzojavno pošiljati iz Siovenjgradca.
Kdo je prinesel v Slovenjgradec razprtijo?
■eflJMU J d
Kdo je zapravil vso demokracijo?
Kdo preganja iz naših društev družabnost?
•B n a B 31 B J J
In kdo prodaja pogosto ošabnost?
•Bf!
Tiskar: Mariborska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj v Mariboru. — Izdajatelj:: Salonski orkester v Siovenjgradca.
Za izdajatelja in uredništvo odgovoren: Lojze Strainfk, faktor v Mariboru.
Potrtega srca naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni, vzorni soprog, brat itd., gospod
MUKI"
0
po kratki in mučni pasji bolezni »crknil«.
Pokojnika, ki si je stekel za družbo nevenljivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu in prosimo tihega sožalja in priporočamo ga v tužno lajanje.
Žalujoči ostali:
L1DA, žena. BARKAŠ, brat. IDA, tašča.
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti našega preljubljenega soproga, brata itd., gospoda
00
„MURIJA
čutimo se dolžni izreči tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem pinčem, špicijem, Trefom, Tipp-Toppom itd., ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami ali nam na katerikoli način lajšali naše neizmerno gorje.
Posebej pa se posebno zahvaljujemo orkestru »Feinvermonika« in gospodu Trefu za ganljivo tuljenje ob grobu.
Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: LIDA, BARKAŠ, IDA.
																						
																						
FRANC X, POTOTSCHNIK
TOVARNA USN] A
SLOVENjGRADEC
1P
nr
ir
H n m |!»■-■up«""|ff..........11	....
OOOOOQOOO(XXaOOOOOOOOOOOOrQQooooooocooooooooOOOOooooc>OOOPOOOOOOOOOOCflg
'n ip"'—.......................II"- n 'ii..............
QOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOqoOOOOOOOqOOOOOgg'aOOOOOOQ v»rww> ooooooooooooooocoooooooog^
88!
Izvrstna kuhinja Te vabi, pečenka, juha, zrezek pravi, da stopiš notri in poskusiš, MARIJI ULBING se prikupiš!
Prvovrstna kuhinja, lastna mesarija v Slovenjgradcu št. 119.
Najboljše in najcenejše usnje vsake vrste Vam najbolje nudi
trgovina z usnjem in drugimi čevljarskimi potrebščinami
Marije Pototschnik
Slovenjgradec 97.
tooooOoooioooo ooococxwSioowiooooobo 000000008800000000 oooooooooooooooc 000000000000000008	tooooooooooocx>uuoooooooooooooooooooooooooo88oooooooc OOOOOOOO OOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOC
—-»■- - ■■—» » ■■ » ■■
Velika zaloga raznega vina, kapljica žlahtna svet’ga Martina, pozimi, pomladi in tudi poleti, najde se vedno v Cajnkovi kleti. Haložan, dalmatin, Slovenske gorice, zame reklama so brez govorice.
Če pa si misliš, da bila bi laž, urno se v moji kleti prikaž’.
Točim vino na drobno in debelo, tako, da vse je lahko veselo.
Buteljke so moje izvrstno lečilo za revma, želodec, najboljše zdravilo.
Brzojavni naslov
UMO, Slovenjgradec
TELEFON št. 5.
Franjo Cajnko
Slovenjgradec VELETRGOVINA VINA Lastne kleti. Lastni vinogradi.
■1 r
Glas gre po mestu in deželi, da le pri se v Slovenjgradcu zopet dobi
se v Slovenjgradcu zopet dobi	1	/"'v	y y # r
Meinlova kava, Robasa omolcmk
Nizke cene.	^	^
čaj, čokolada itd.
Solidna postrežba.
Velika zaloga manufakture, galanterije, špecerije, stekla, porcelana, železne in emajlne posode, raznih barv, lakov in firneža.
-EL
Dos. Druškovič
Trgovina z lesom na debelo, špeceriiska, manufaktur na in trgovina z železnino na drobno
Slovenjsradec
ST

-a a
Lavrenčič & Co.
TOVARNA
letenih meril
Slovenjgradec
TEST
OOČ6>—»606006^_-60505
[Sl
Dokazano je, da kupite pri turdki
|uan Rojnik
5louenjgračec
najcenejše in najbolje:
raznourstno manufakturno blago, potrebščine za krojače in šivilje, galanterijo ih pletenine, kakor tudi razne šolske potrebščine. Nadalje špecerijsko in koionijalno blago, emajlirano in pločevinasto posodo, steklo, porcelan itd.
OOOOOOOO -JOOOOOOC 000000000000000000000000000000000000000000000000
Oglejte 51 zalogo in cene in prepričali se bodete!
11
___IVAN PUŠNIK_______
LESNA TRGOVINA, PARNI MLIN IN ŽAGA
#
w

U51
potniki in domačini potrudite se u rhoj hotel, po zimi in u uročim uas lepo bom sprejel. ::: Postelje, hrano, alkohol ima le pruourstno
Karol Soli.

Brijem, strižem vsac’ga rad, Mf&lim, da ne zadnjikrat Ce želiš Ti zvijem copf, Al’ napravim ,Bubi-Kopf‘.
Za obilen obisk se priporoča
VEKŠSLAV
VYB0RNY
brivec v Slovenj gradcu št. 17.



\
Franc Lobe
lončar in pečar
Slovenjgradec
\
priporoča svoje prvovrstne izdelke. Vedno velika izbira NOČNIH POSOD vseh velikosti. Na željo napravim iste po osebni meri, ne da bi se radi tega zaračunala posebna pristojbina.
♦ ♦


♦
•.
♦
♦ ■ ♦ «t
•t,.
if'
«j
iß
♦
•fi
•	o
•	-
#
•	j
•	. ♦
• '- . ♦ «
SMt*
'm,
♦ '■ • -
♦
♦
MIRKO STEINER IN SINOVI
lesna trgovina in parna žaga
Slovenjgradec
~=35^=-
Nakupuje po najvišjih in prodaja po najnižjih dnevnih cenah razen les
V Slovenjgradcu tretji s tem imenom, kupil hišo z dobrim sem namenom; gostilniško obrt v njej bom nadaljeval, Steinhauerjev naslednik se imenoval.
-SS3S9-
IVAN DEBELAK
gostilničar v Slovenjgradcu št. 15
KLUN JANKO
trgovina s špecerijo,, manufakturo, galanterijo, železnino i. t. d. i. t. d.
se priporoča
Solidna postrežba!
lEU
S E.
V
TRIGLAV“
trgóVáckó društvo šumskim proizvodima.
Podružnica: Slovenjgradec.
Točna postrežbaj
f PJt-r M. ».".»J 9AS
Vedno sveže
goveje, telečje in svinjsko meso,4klobase, hrenovke, domače Sálame in druge delikatese se dobe le pri tvrdki
Bratje Kuhar, Slovenjgradec

Rezervirano
LEKARNA

Usem krokarjem na pepelnično sredo; kislih kumare, leduic in jeter . polno skledo, brizgancev/, pečenk in kar želodec poželi; \J gostilni
prav; obilno se dobi.
	RE5TñURñCllñ
1 i	Hñ KOLODÜORUU
I I	SLOUEHIBRRDCU
i i	*
S1	se najuljudneje priporoča. Nb pe-
ti	peinično sredo slanikoua goštijp.
IJ	Teta Laura.
r P	
gt3^stsssst$5ssísaseísasx>sssc^asscsaes6sassi5sas(3sssi9