DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 36
Gorica - Trst, 3. septembra 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnini: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Poit. Oek. ra6. St. 0-18127
Izhaja vsak petek
Naš
venec mucencem
(OB BAZOVIŠKI OBLETNICI)
5. septembru 1930. so streli črno zakrinkane »rimske pravice« na Bazovici raztrgali srca štirim mladim Slovencem: Bidovcu, Marušiču; Milošu in Valenčiču. Ko jim je smrt iz tuje roke sklonila ponosne glave, je njihov poslednji pogled veljal zatirani slovenski domovini, njihova poslednja misel slovenskemu narodu in njihovo poslednje hrepenenje svobodi.
Ljubezen do slovenske zemlje, do lastnega naroda in do svobode je bil v očeh prvega izmed evropskih totalitarizmov greh, zaradi katerega so morali ti mladi ljudje umreti.
In kot mučenci ljubezni do domovine, do naroda in do svobode so šli vsi štirje v srca slovenskega ljudstva in v večno svetišče naših velikih spominov. Vseh osemnajst let po tistem žalostnem jesenskem jutru so ostali slovenskemu narodu vedno nič manj in nič več drugega kakor to.
Ves ta čas do danes smo se Slovenci zavedali, da oni štirje z Bazovice niso padli za nič meglenega, nemogočega ali neresničnega. Vedeli smo, da niso umrli za kake internadonalistične utvare in še manj za to, da bi s svojo žrtvijo morda posvetTi kakršno koli novo totalitaristično zasužnjevanje.
Umrli so za najlepšo in najbolj veličastno stvarnost: za svobodo in pravico lastnega naroda!
Ker so umrli za to. je bila njihova smrt za nas oporoka in naročilo.
5. septembra 1930. je bila z njihovo nedolžno krvjo podpisana naša menica do fašizma in do vsakega totalitarizma. Krivica, ki jo ie z njihovim umorom doživel ves naš narod, je dvignila naše ljudstvo v neizprosen<, odpor in upor proti fašizmu, ki je ves čas potdkal v znamenju trojne ljubezni: ljubezni do domovine, do naroda in do svobode.
Osemnajst let smo Slovenci ta dan praznovali kot svoj žalostni, pa nič manj velik narodni praznik. Toda osemnajsti let nismo mogli nikdar javno in svobodno povedati, kaj so nam mučenci z Bazovice: da so nam simbol boja za pravico in svobodo ter poroštvo za zmago v tem boju.
Osemnajst let jim nismo mogli položiti na grob venca, ovitega z barvami svobode, upanja in ljubezni.
Najprej nam je to preprečevala tujčeva pest. zatem pa bratovska slepota.
Mislili smo. da so streli na Bazovici bili poslednja krivica, ki so jo morali Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič prestati. A žal ni bilo tako.
Streli fašistične pravice so jim ugasnili življenje, pa prižgali luč slave. A kar so jim lastni ljudje storili po smrti, je bilo vse hujše kakor umor na Bazovici.
Lastni bratje, hlapci in o-rodje nič manj krvavegfu in krivičnega totalitarističnega nasilja, kakor je bilo fašistično' so se po koncu fašizma polastili teh simbolov slovenskega boja in slovenske zvestobe.
Njihovo ‘ žrtev, ki je bila žrtev za) narod in za svobodo,
so hoteli spremeniti v simbol internacionalizma in nove, rdeče sužnosti. Čisti, večni blesk resnice, ki je obdajal
viških žrtev in slovenskega trpljenja nevreden prizor! Ob njem boJ morda jokalo in klelo več poštenih slovenskih ljudi
Storža se je 2. t. m. odpeljal, I v Turin, kjer je govoril na se-, : stanku italijanskih in francoskih trgovskih zbornic.
|
Notranji minister Scelba je poročal o notranjem položa-| ju, ki je sicer miren, a zahteva radi podtalnega komunističnega rovarjenja stalno pozor-
njihov spomin, so hoteli na- kakor jih je pred osemnajsti-domestiti z umetno svetlobo mi leti.
svoje laži. Namesto cvetja, poveličanega z barvami naše svobode in slave, so jim tedaj, ko ni bilo več nevarno, na grob sredi slovenskega Krasa vrgli kamen s krvavo tujo zvezdo.
Mi svobodni Slovenci, ki imamo edini pravico pripenjati čista imena teh štiri!' mučencev na svojo čisto zastavo, ne bomo šli za priče naročenih proslav ob ob-I letnici.
Na bazoviški žrtvenih bo-
Rfleča propaganda, stroj za ubijanje resnice in člo- \m0 položili venec trpkega veške pameti, je iz teh štirih kraškega cvetja v imeni
vsega slovenskega ljudstva.
borcev za svobodo, teh čistih žrtev enega nasilja, hotela narediti udarnike revolucije in apostole novega nasilja, ki ni za slovenski, narod nič manj strašno, kakor je bilo nasilje v črnih srajcah.
To nasilje ni imelo svojih simbolov in med svojimi rablji nobenih junakov, a jih je potrebovalo, da bi še nekaj časa zakritikavalo svoj pravi obraz in ljudstvo slepilo. Zaradi tega so njegovi oznanjevalci šli krast simbole in junake na Bazovico.
Njihov cilj pri tem je bil dvojem: vzeti Slovencem njihove najlepše narodne vzore in jim ubiti vero in voljo do svobode, v katero so mu kazali pot bazoviški mučeniki; po drugi strani pa se sami okoristiti s čarno močjo, ki jo je spomin na bazoviško krivico imel nad Slovenci.
Tako so lastni ljudje vero in ideale Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča leto za letom na novo ubijali. In spet bodo 5. septembra letos smisel bazoviške žrtve najbolj sramotno potvorili ter ga edini med Slovenci izdali.
Mučencem. za slovensko svobodo bodo v tujem jeziku govorili tudi ljudje, ki so pred osemnajstimi leti slavili njihove morilce.
Neskončno žalosten, bazo-
ki tudi to pot ne more in ne sme, povedati, kaj čuti in misli, kakor ni smelo povedati pred osemnajstimi leti. Barva nasilja se je spremenila, a na-\ silje je ostalo.
j Toda bazoviški mučenci ne j potrebujejo vencev, ki se čez : noč posuše, in ne lažnih hval-\ nic, ki jih sproti burja odnaša. i Venec, bolj trajen in bolj sla-\ ven, ki smo Urn ga za ves | narod dolžni spletati mi. bo delo za tisto, za kar so oni umrli. s
Luč, ki so jo 5.,sentembra 1930. prižgali streli na Bazovici, bo ta dan še močneje in še svetleje zagorela v slehernem slovenskem srcu. Nobena sila je ni mogla ugasniti do zdai — kako bi jo mogla zamoriti ta poslednja laž, ki so ji dnevi tako in tako šteti?
Ko bodo izzvenele v pozabljenje naročene hvalnice, bo na Bazovico prinesla svoj venec domovina. Nad samotni kraj smrti se bodo sklonili zvesti bori in bodo štirim junakom šelestili v pozdrav in v prisego vero in voljo vsega slovenskega naroda; vero in voljo, ki so nam jo v svoji krvavi oporoki zapustili Bidovec, Marušič, Miloš in V Jenčič — tri kratke, a večne besede:
»Narod, domovina, svoboda!«
na, ki mora biti v decembru odobren, potem ustalitev lire, izvedba Marshallovega načrta, agrarna reforma, ure-člitev sindikalnih organizacij, omejitev brezposelnosti, davčna vprašanja in razni važni socialni zakoni, ki iih izdeluje minister dela Fan-fani.
nost.
Najnujnejše zadeve, ki jih ! dosedanjih poročilih bo bosta parlament .in vlada mo- poslanska zbornica pričela rala rešiti v bližnji jeseni, je | poslovati 13. t. m., senat pa! ureditev državnega proraču-1 15. t. m.	j
| KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO MOZ VELJAŠ s
fj Šole se zopet odpirajo. Dolžnost slovenskih staršev ie pošiljati j 1 svoje otroke v slovenske šole, kjer se otrok ne uči samo svo- g 1 jena materinskega jezika, ampak tudi italijanščine v taki meri, j 1 da bo po končanih šolah dobro znal oba jezika. Da otrok mate- g 1 rinski jezik dobro obvlada, ni dovoli, da doma govori svoj Jezik, i 1 Edino šola dA otroku ono jezikovno znanje, ki mu Je nujno po- = 1 trebno, da se ustmeno iu pismeno pravilno izraža in se uspešno § 1 uveljavlja v borbi za vsakdanji kruh. Zato bodo slovenski sta* g 1 riši, ki Jim Je na tem, da se njih otroci čim bolj usposobijo za g g težko pot življenja, pošiljali svoje otroke v slovenske šole, lz i 1 katerih bodo prišli s popolnim znanjem obeh jezikov, sloven- gj 1	skesa	in italijanskega.
1 Še vedno velja: KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO NOŽ VELJAŠ! S
Kmetje - najnevarnejša opozicija proti Tita
Pred teškimi nalogami
• Parlamentarne počitnice v Italiji so pri kraju. Min. predsednik De Gasperi se je po prilično 20 dneh v sredo 1. t. m. vrnil s svojega letovanja v Valsugani na Južnem Tirolskem v Rim in sklical koj prvi dan ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri.
Zadnja seja ministrskega sveta je bila 7. avgusta. Po tej seji je nastalo v ital. političnem vrvežu zatišje. Skoro vsi ministri in vodilni politiki so zapustili Rim in se zatekli v podeželje na oddih. Politično delo je počivalo. Edino spor v sindikalni organizaciji, kjer so se od Splošne ital. delavske zveze, ki jo izrabljajo komunisti v svoje političn namene, odcepili tako zvani krščanski sindikalisti in ustanovili nepolitično, svobodno sin-
dikalno organizacijo, je kalil splošni politični mir.
S povratkom ministrskega predsednika v Rim je politično življenje zavalovilo*. Vlada in oarlament stojita pred rešitvijo mnogih težkih in usodnih vprašanj. Že bežen pogled na probleme, čijih rešitev si je zastavila vlada v prihodnjih mesecih, nam pove, kako o-gromno delo jo čaka.
Seja ministrskega 'sveta se je pričela ob 10. uri dopoldne in je trajala s kratkim presledkom do devetih in pol zvečer, ter se je nadaljevala v četrtek in petek, 2. in 3. t. m.
Zunanji minister Sforza je-najprej poročal o pogajanjih za carinsko zvezo med Italijo in Francijo. Tozadevna pogajanja so že dolgo v teku in se ugodno razvijajo. Minister
V zvezi s krizo sedanjega ko« munističnega režima v Titovi Ju* goslaviji posveča svetovni tisk dosti pozornosti vprašanju o kmečki opoziciji. V tej rastoči opoziciji vidi vedno večjo in močnejšo oviro za dosledno'izva* janje komunističnih socialnih in političnih načrtov.
Po švicarskem dnevniku »Ba* sler Nachriehtcn« in po pariškem listu »Le Monde« posnemamo o tem naslednje ugotovitve:
Prosti in svobodoljubni jugo* slovanski kmetje predstavljajo skoraj nepremostljivo oviro za boljševiško kolektivizacijo drža* ve. Prav pri načrtih za socializa# cijo kmetijstva so se današnji jugoslovanski rdeči prvaki naj* bolj uračunali, ker niso upoštevali nekaterih zgodovinskih dejstev.
Slovenski, hrvatski in srbski kmetje niso bili tlačani ali pod? ložniki kakor ruski muziki tedaj, ko je izbruhnila revolucija. Jugo* slovanski kmet je bil tedaj žo davno sam svoj gospodar in last* nik .svoje Kemije, tudi če te ni bilo dosti. Komunizem mu torej ni mogel ničesar dati, marveč mu je lahko samo vzel.
Prav zaradi vprašanja, kako in v kakšni meri naj se kolektivizi* ra v današnji Jugoslaviji, je iz* bruhnila prva kriza' v Titovi vla* di. Dva stara komunista, finančni minister Zujevič ter minister za industrijo Hebrang sta se sprla s Titom, ki se ni strinjal z njuni* mi zahtevami po dosledni in ta* kojšnji kolektivizaciji- Morala sta iz vlade in kakor vse kaže, tudi v ječo.
Tito je videl, da je dosedanja komunistična kmetijska politika rodila samo ta uspeh, da so se jugoslovanski kmetje vsi znašli v opozicijskem taboru. Imeti kmeta za nasprotnika je pa danes za Tita dosti nevarnejše kakor boriti se s kako meščansko opo*
Narodna prireditev Slov. demokratske zveze za STO na Opčinah je prenesena na nedeljo 12. septembra ob 3%, ker civilna policija iz tehničnih razlogov ni mogla dati dovoljenja
za 5. september.
on sam najbolj krvavo potrebuje. Nove tovarne stoje prazne. Če hoče Tito dobiti iz tujine vsaj najpotrebnejše stroje, mora izva* žati žito, živino, les. To mu pa morejo dati samo kmetje. Če kmetje ne bodo marali obdelova* ti zemlje — in kdo bi jo obdelo* val, če ve, da mu (bo država po beraški ceni pobrala vse, dala pa nič — potem bo današnji jugoslo* vanski režim doživel polom celo pri stvari, za katero je postavil na kocko vse.
Kakor vidimo, so jugoslovansni kmetje danes najnevarnejša opo* zdeija, s katero morajo Tito :n njegovi kljub policiji in navidez* ni oblasti vedno bolj računati. Kaj to pomeni za diktatorski re* žim, si ni težko misliti.
zicijo. Zaradi tihega, a zagrizene* ga nasprotovanja »kmetov je po* stajal prehrambeni položaj v dr* žavi dan za dnem bolj , kočljiv. Kmetijska pridelava je vidno padala in po treh letih obnove je ljudstvo v tako izrazito kfhe* tijski državi, kakor je Jugosla* vija, še vedno navezano na tisto, kar mu dajejo na živilske iz* kaznice.
Kmetje sestavljajo 85 odstot* kov vsega prebivalstva v Jugo* slaviji. Titova vlada se je torej znašla osamljena sredi te velike večine. Po drugi strani jo je last* na komunistična ideologija silila, da mora kmete ukrotiti s kolek* tivizacijo. Če bi poskusila to na* ravnost in odkrito, bi svoj polo* žaj še poslabšala.
Zaradi tega so poskusili izva* jati kolektivizacijo po ovinkih, to je, s pomočjo tako imenovanih zadrug. Toda samostojni kmetje v te prisilne zadruge niso šli. V njih se je zbiral samo maloštevil* ni kmetijski proletariat, ki ni pridelal nič. Vlada je morala najprej iz državne blagajne pla* čevati za ustanavljanje teh za* drug in za postavljanje zadružnih domov. Povrh vsega pa (mora te svojevrstne zadružnike še trajno preživljati iz svojih zalog.
Žujevič in Hebrang sta hotela udariti po kmetih tako, kakor so storili že večkrat ruski boljševiki; Tito, Rankovič in drugi pa soAso* dili, da je treba pritisk na kmeta omiliti ter ga skušati počasi vzgajati za kolektivizacijo. To nalogo naj bi opravljale prav za* druge, za katere so začeli silovito propagando ter poskusili zanje mobilieirati čimveč prebivalstva.
Po komunističnem nauku je to seveda bil hud greh in zabloda. Zaradi tega je prišla obsodba Kominforma z vsemi posledicami, ki jih je že in jih bo še rodilo v današnji Jugoslaviji.
A Tita sili še drugi razlog, da mora biti v svoji kmečki politik previden. Ta razlog je industrija* lizacija.
Prenagljeno industrijalizacijo, ki naj kmečko državo čez noč spremeni v industrijsko, moramo smatrati za drugo veliko Titovo napako. Za industrijalizacijo je najprej treba strojev, ki jih ni dobiti brez plačila v dobrem de* narju. Sovjeti so do . zdaj Titu dobavljali samo orožje, za katero so pogosto jemali stvari, ki jih
Od srede
do srede-
AVGUSTA : Titova vlada je izročila romunski vladi ostro protestno noto zaradi »sramote* nja jugoslovanskega naroda«• in zaradi napadov romunskega tiska na legendarnega heroja maršala Tita. — Britanski maršal Mont* gomery je spet odpotoval na in* spekcijo čet v Nemčijo. — A me; ričani gradijo nova letalska opo? rišča v Angliji. — Bivši Titov general in bivši kraljevski nared* nik, tudi Slovencem dobro znani krvnik izza časov komunistične revolucije, Popivoda, iz Moskve silovito napada Tita in njegove opričnike. —• Beograjska »Borba« piše, da je prelom med Jugosla* vijo in—drugimi*moskovski mi sa; teliti popoln in nepopravljiv. — V Berlinu prihaja do vedno no* vih nemirov, ki jih povzročajo na povelje Sovjetov nemški kos munisti in sicer ravno ob času razgovorov v Moskvi. — Češko* slovaški komunisti pozivajo ko* munistične delavce, naj v čimve* čjem številu vstopajo v sokolske organizacije. — Sovjeti so začeli v Avsriji oboroževati člane komunistične stranke z brzostrelkami. To novo milico imenujejo »Werkschutž«. — V Španiji po* novno govore o vzpostavitvi mo* narhije, Franko se je namreč se* stal s pretendentom na španski prestol
27. AVGUSTA : Američani so
svoje letalske sile v Evropi v zadnjih mesecih skoro potrojili. — Bivši' ameriški veleposlanik v Varšavi je organiziral zbirko za žrtve komunizma. Ta zbirka bo služila med drugim tudi za pod* poro sovjetskim uradnikom v inozemstvu, ki bi se odločili zb svobodo, podobno kot Kosenkina in drugi. — Nova francoska vla* da, ki jo je bil sestavil Marie, je odstopila. — V Moskvi se še ved* no posvetujejo, o vsem pa drže največjo tajnost. — Titova vlada je poslala zdaj tudi Madžarom podobno »diplomatsko« noto, kot prejšnji teden Romunom. V noti se jugoslovanski komunisti britko pritožujejo, češ da madžarski kot minformisti ščuvajo Jugoslovane na upor proti Titu in do obreku* jejo legendarnega heroja maršala Tita. — V Zagrebu je komuni* stično sodišče obsodilo na smrt 43 obtožencev, deloma bivših ustašev, deloma pa križarjev, ki so se borili za svobodo svojega naroda. — Sovjetski konzulat v New Yorku so zaprli. Tp je prva posledica afere Kosenkine.
28. AVGUSTA : Novi madžar*
ski in romunski diplomati so od* stopili v znak protesta proti kos munistični diktaturi v domovini. — Glavni tajnik mednarodnega udruienja strojnih delavcev Pes terson *e svetoval vsem delov* skim sindikatom sveta, naj se ne vpisujejo v »svetovno sindikalno
Od srede ____________do	srede.
zvezo«, ker je ta zveza le politič: no orožje Sovjetske zveze. — Iz Amerike poročajo o silnem vro« činskem valu, ki je terjal že 150 žrtev. — Komunistično sodišče v Sofiji je obsodilo na smrt več visokih Častnikov bolgarske ar: made. —- Avstrijska delavska zveza je obtožila komunistično partijo, da si je nezakonito pri: svojila denar, ki je bil namenjen za podpore delavcem.
29. AVGUSTA: Po vseh Čeh koslovaških cerkvah so te dni či: tali pastirsko pismo češkoslova: ških škofov, ki svari pred proti: verkso kampanijo novih oblasti.
— Sovjeti so baje sklenili, naj Romunija organizira revolucijo v Jugoslaviji. Jugoslov. peto ko: lono pa naj vodita bivši poslanik v Bukarešti Golubovič in general Vlado Dapčevič. — V Franciji je položaj zaradi medvladja precej nevaren, ker imajo zdaj tako De Gaulle kot tudi komunisti pri: liko priprav na akcijo. — Sovjeti baje ne zaupajo več tako imeno: vani enotni nemški socialistični stranki, ker se je vanjo vrinilo preveč »reakcionarjev«.	—	4.
septembra se bo nizozemska kra: Ijica Viljemina odpovedala pre: stolu v korist svoje hčere^ Ju: lijane.
30. AVGUSTA :	Predsednik Truman je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Marshallom o poteku moskovskih pogajanj.
— Predsednik francoske republi: ke je poveril sestavo nove vlade ministru Schumanu. — Načelnik policije na sovjetskem področju v Berlinu Markgraf je začel z ob: širno čistko vseh »nezanesljivih« uradnikov. — Lipski velesejm, ki so ga priredili Sovjeti, je po po: ročilih inozemskih obiskovalcev doživel popoln neuspeh. Prišlo je le prib. 100 inozemcev, ki niso sklenili nobene kupčije. — V Moskvi so se na novo sestali za> stopniki zahodnih sil z Molo: tovom.
31. AVGUSTA: Baje je Tito prenehal pošiljati pomoč grškim gverilcem. — Churchill bo priso: stvoval velikemu zborovanju De Gaulta 11. septembra. — V Mo--skvi je nenadno, umrl tajnik so: vjetske komunistične partije in član politbiroja Andrej Ždanov. Pravijo, da ga je zadela srčna kap po dolgi in mučni bolezni Mi pa vemo, da je še pred krat: kim veselo potoval po svetu in preganjal svoje nasprotnike. Star je bil 51 tet. Bil je Molotovljev tekmec v vprašanju Stalinovega nasledstva. — Stanje bivšega češkoslovaškega predsednika Be: neša se je tudi nenadoma silno poslabšalo in leži že v nezavesti.
— V Ameriki so pričeli z vpiso« vanjem prvih rekrutov po vojni za obvezno vojaško službo. — Češkoslovaški poslanik na Irskem je v znak protesta proti komuni: stični strahovladi v domovini — odstopil. — Bolgarska tajna poli: cija je aretirala 7 poslancev, ki niso všeč vladi. — Francoska na: rodna zbornica je izglasovala za: upnico novi Shumanovi vladi.
1.	SEPTEMBRA : Pri moskov: skih pogajanjih je prišlo do od: mora v pričakovanju novih sestankov in razgovorov. — Ime: novanje Kardelja za jugosl. zuna: njega ministra je povzročilo pre: cejšnje začudenje v svetu. Menijo, da je Tito s tem in z imenova: njem številnih drugih novih mi< nistrov hotel ojačiti svoje stali: šče nasproti Kominformu. — Politični krogi v Franciji menijo, da bo tudi nova francoska vlada imela dokaj kratko življenje. —
V Varšavi je komunistična poli: cija aretirala enega najuglednej: ših katoliških novinarjev ms gr. Kaczynskega in številne druge. —
V mestu Bonnu se je sestala ustavodajna zahodno « nemška zbornica. — Albanski radio pravi, da jugoslovanski visoki oficirji še nadalje bežijo (z države. Toda ne samo 'v Romunijo, temneč tudi na britansko zasedbeno področje v Avstriji. Ta radio nadalje poro:
18 obletnica
bazoviških žrtev
Prijatelj, ki se je boril ob strani bazoviških žrtev, nam je k spominskemu dnevu poslal sledeče misli :
V	nedeljo 5. t. m. se bo naš narod hvaležno spominjal naših mučenikov Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša, ki so jih italijanski fašisti pri procesu v Trstu obsodili na smrt in potem ustrelili v Bazovici leta 1930.
Svojih narodnih mučenikov ne bo slovenski narod nikoli pozabil in tudi nikoli ne bo oskrunil svetlih idealov, za katere so dali svoja mlada življenja. Ti ideali pa so: svoboda in narodna sloga v duhu demokratičnih naukov. Le v slogi je naša moč in složni moramo ostati zlasti sedaj, ko nam kršijo naše narodne pravice celo tisti, ki so bili naši včerajšnji zavezniki in tako oborožujejo tisto roko’ ki je streljala prvo na
nas, potem pa še nanje. Tisto roko, ki je streljala na naše mučenike, da je potem bolj prosto merila na naše zaveznike. In tista druhal. ki je po tržaških ulicah demonstrirala proti nam, ravno tista druhal je potem demonstrirala proti našim zaveznikom jn zahtevala proti njim vojno.
Hodimo> torej, po stopinjah naših mučenikov, učimo se od njih in ponovimo si zvesto sveto zaobljubo, kakor 5. septembru 1930. ko smo bili še sami brez zaveznikov: svobode si ne pustimo vzeti od nikogar in naše pravice terjamo prav vse, tudi če nam jih naši zavezniki kratijo prav s pomočjo tistih, ki so bili naši in njihovi sovražniki. Zmagali bomo mi. ker smo na strani pravice proti krivici. To naj si zapomnijo naši bivši krvniki in naši bivši zavezniki!
POLITI6NI OBZORNIK
Rdeči nacionalizem na Balkanu
Po Titovem izobčenju iz Ko« minforma se je takoj pokazalo, da niti komunizem pod trdim so« vjetskim varuštvom ni bil sposo« ben, da bi bil poravnal stare spo« re med balkanskimi državami ter odstranil vzroke zanje. Stari nacionalizmi v obliki raznih oze« meljskih zahtev so vzplameneli znova ter močno majejo enotnost v taboru sovjetskih podložnikov.
Švicarski list »Gazette de Lau« sanne« po katerem radi zanimi« vosti priobčujemo naslednje vrste, sodi celo, da je zgodovinsko na« sprat je- med Srbijo in Bolgarijo zaradi Makedonije ter stari raču« ni med Jugoslavijo in Albanijo glavni vzrok za krizo v Komin« formu, kjer so Tita obdolžili na« cionalizma in drugih grehov.
Razmerje med Titovo Jugosta« vijo in Albanijo je bilo vse do zadnjega na videz nad vse prija« teljsko. Albanija je 1941. Jugosla« vijo napadla ter si priključila vso Kosovsko pokrajino. A ko se je proti koncu vojne priključila bal« kanskemu komunističnemu sklo« pu, ji je bilo vse to odpuščeno. Še več, uživala je celo posebno pokroviteljstvo svoje nekdanje žrtve Jugoslavije, ki ji je po voj« ni ogromno pomagala z denarjem, hrano in |ljudmi.
A vendar je bila Albanija prva, ki je Tita navzlic večnemu brat« stvu in neporušljivemu prijatelj« stvu izdala takoj,' ko so ga vrgli iz Kominforma. Tega ni storila zaradi kakšnih ideoloških na« sprotij, marveč ker 'sodi, da bi ob morebitnem sovjetskem posegu v Jugoslaviji prišla prilika, da Albanci dobe Kosovo. Ta alban« ska igra je sicer nevarna, saj je Albanija po eni strani obkoljena od Jugoslavije, po drugi pa od Grčije, katero je napadla prav tako kakor Jugoslavijo. Dokazu« je pa ta albanski nastop samo staro resnico, da so stara nacio« nalna nasprotja na Balkanu nav« zlic komunizmu prav tako živa in nepomirljiva, kakor so bila nek« daj, in da bodo ob najmanjši ugodni priliki spet izbruhnila.
Nič boljše ni razmerje med Ti« tovo Jugoslavijo in med Bolgari« jo zaradi Makedonije. Ta je da«
če, da so vsa koncentracijska ta« borišča v Jugoslaviji polna raznih nasprotnikov režima. — Nemško denacifikacijsko sodišče je opro« stilo bsake vojne krivde bivšega nemškega finančnega strokovnja: ka dr. Hjalmarja Schachta.— Iz Nemčije je pobegnil v Anglijo sovjetski polkovnik Tokajev. — Južnoafriški ministrski predsed: nik Malan je poudaril, da njego: va domovina stoji Čvrsto v tabo: m krščanskih držav Zahoda proti komunističnemu totalitarizmu.
nes razdeljena med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo, od katerih bi rada vsaka imela vso. Jugoslaviji in Bolgariji gre za to, da bi preko Makedonije dobili dohod do Egejskega morja, Grčija bi jima ga pa rada prav z Makedonijo zaprla.
Kakor Albanija glede Kosove« ga tako je tudi Bolgarija leta 1941. uresničila svoje davne tež« nje po Makedoniji. Napadla je Jugoslavijo ter si jugoslovanski del Makedonije priključila s pod« poro in privoljenjem hitlerjevske Nemčije. Danes pa prihaja z isti« mi zahtevami, ker upa — kakor upa Albanija — da jo bodo to pot podprli Sovjeti.
Balkansko vprašanje je navzlic zamenjanim igralcem in kljub ko« munizmu ostalo v bistvu isto, ka« kor je bilo med prvo in drugo svetovno vojno. Tedaj je spore med balkanskimi narodi izko« riščala Nemčija, da bi z njihovo pomočjo dosegla svoje cilje, da« nes na isti način Sovjetska zveza.
In kakor so Jugoslavijo leta 1941. in prej pred nemškimi na« klepi skušale braniti samo zahod« ne demokratične države, tako se utegne zgoditi, da bi prej ali slej celo komunist Tito bil prisiljen iskati pomoči prav tam, kjer so jo njegovi zasovraženi predniki. Ironija je samo v tem, da ga utegnejo nekega dnč tolikokrat prekleti zahodni imperialisti bra« niti pred tistimi, na katere je vse doslej prisegal.
P«ziv zahodnim zaveznikom
Znani in upoštevani britanski tednik »Time and Tide« zagovarja doslednješo politiko v zvezi s sedanjo -berlinsko krizo ter piše med drugim:
»Trenutno ima zahodna diplomacija zelo malo, celo premalo, skupnega z vzhodno. Sovjeti radi igrajo poker in zelo pogosto uporabljajo adute, ki se končno izkažejo le kot blut. Mi imamo boljše karte od njihovih, a se očivid-no nočemo odločiti, da bi jih uporabili. Morali bi jasneje pokazati naše namene tistim, ki so na zahodu z nami, pa tudi tistim, ki bi bili lahko za nas' onstran železnega zastora.
Naj bo rešitev berlinske krize kakršna koli, je vendar to samo en del, pa Čeprav e-den izmed najvažnejših-splošnega položaja. Potrebno je jasno določiti politično pot. Ta politika mora voditi k miru in sporazumu. Postavili jo bomo proti sovjetski politiki pritiska in razbijanja, ki sloni na natančnem računu o velikih moralnih, političnih in fizičnih silah, s katerimi Zapad
trenutno razpolaga. Le taka politika lahko odstrani otopelost in zaspanost, ki se nam zdita zelo značilni za sedanj f čas. Združitev zahodne. Evrope je edino sredstvo proti sovjetskemu pronicanju in je hkrati najsigurnejša obramba proti vojni in kaosu.
Čim dalje bomo odlašali s to stvarjo* tem težje io bo uresničiti in tem večja bo nevarnost za Evropo in za svet. Ne gre za rešitev berlinske krize, temveč zato, da rešimo dokončno svetovno krizo.«
Zdrnž. drž. odobravajo ustanovitev evropskega parlamenta
Načelnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva Mc Dermott je izjavil-da bodo Združene države podpirale nedavni francoski predlog za sklicanje konference petih, na kateri naj bi razpravljali o ustanovitvi evropskega' parlamenta.
Me Dermott je prečital novinarjem sledečo izjavo:
»Kot j^ bilo pojasnjeno v uvodu zakona za gospodarsko sodelovanje, bo vlada Združenih držav krepko podpirala čim ožje sodelovanje med svobodnimi državami zahodne Evrope.
»Mnenja smo, da mora svet zdaj izvesti ukrepe, ki bi jih pred vojno, praktično ne bilo mogoče. Mi gledamo’ z odobravanjem na vsako pobudo za napredovanje ideje evropske unije.«
Mc Dermott je izrazil prepričanje, da bo na to konferenco povabljenih vseh šestnajst držav zahodne Evrope, ki so udeležene pri Marshallovem načrt«.
Kdo govori v imenu Francije
Angleški listi pišejo zadnje dni o francoski vladni krizi in prihajojo do vprašanja, kdo prav za prav govori v imenu Francije. Vlada socialista Ramadiera je padla. Padla je tudi vlada ljudskega republikanca Schumana. Zadnjo vlado je sestavil radikalni socialist Marie in je tudi padla. Kdo še torej preostane? Edino komunisti in general De Gaulle s svojim gibanjem. Govorijo v imenu Francije morda komunisti? Ne. oni kričijo za Sovjetsko zvezo. Skušali so se polastiti oblasti s silo, toda doslej se jim to ni posrečilo. Tako preostane samo De Gaulle. On je pripravljen in čaka, da bi ga njegovi so-rojaki poklicali na oblast. Mi ga ne zagovarjamo, prepričani pa smo, da bi dobil v primeru volitev veliko glasov. De Gaulle osebno ni priljubljen. Ima veliko napak in njegova politika je negotova. Le eno je gotovo: on bi govoril in bi delal v imenu Francije. Močen človek na čelu močne vlade —• naj bo to De Gaulle ali kdo drugi — je danes potreben ne le za obstoj neodvisne Francije, temveč tudi za varnost zahodne demokracije v zahodni Evropi. Prav zdaj, ko je neobhodno potrebno, da zahodne države povedo« enotno in odločno besedo
lllliililiill
komunističnemu imperiju, so se v Moskvi najbolj razveselili znakov notranje slabosti v Franciji. Britanija, Amerika in Francija so si v štirili tednih pogajanja zagotovile največje od majhnih koncesij od Stalina zato, ker iso bile enotne. Toda žarek upanja bi kaj lahko ugasnil zaradi slabosti kake države zahodno od Sovjetske zveze, ki si domišlja, da je velesila. V tem je že nekaj, kar imenujemo needi-nost Zahoda. Dolžnost francoskega ljudstva je, da najde zdravilo za to bolezen. K temu ga pozivamo kot njegovi sosedje in prosimo Boga, da bi ta poziv ne bil zaman.
„Grška demokratična armada“
Vedno bolj se potrjuje, da je več tisoč komunističnih u-pornikov »grške demokratične armade« zbežalo v Albanijo po svojem porazu in pre-gnanju s področja gore Gramos. Grški glavni stan ceni, da je bilo od preko 16.000 upornikov, ki so bili na področju gore Gramos, ko je grška narodna vojska pričela svojo nedavno ofenzivo, približno 8.500 ubitih, ranjenih ali zajetih, od ostalih 7.500 upornikov pa ie našla glavnina začasno zatočišče v Albaniji, dočim se je ostanek kakih 1.000 mož lahko pre-plazil južno v Tesalijo.
General Markos pravi v svojem dnevnem ukazu z dne 24. avgusta: »Naše sile so se izmuznile urejeno z urejenimi enotami in s svojim vojnim materialom v druga področja-kjer nadaljujejo borbo. Sovražniku je uspelo zasesti e-dino le nekatere nezasedene položaje in še to le začasno, ker se bomo mi kmalu vrnili na goro Gramos.«
In res se uporniki, kakor poročajo zadnja tiskovna poročila, že vračajo iz Albanije v Grčijo.
Umik upornikov v Albanijo pa zvrača na rame albanske vlade jasno odgovornost, saj je ta po mednarodnem pravu vezana, da jih internira. Dasi albanska vlada priznava svojo odgovornost na osnovi mednarodnega prava, pa priznava v isti sapi, da je ni zmožna izpolniti. Na tako obnašanje albanske vlade- ki potrjuje zaključke, do katerih je dospel posebni odbor Združenih narodov na Balkanu (UNSCOB) gledajo v Londonu zelo resno. V svojem poročilu je odbor za Balkan izjavil, da dobivajo grški u-porniki pomoč iz Albanije, Bolgarije in Jugoslavije v obliki vojnega materiala, uporabe njihovega ozemlja za taktične operacije in za vrnitev v Grčijo po odmoru in gostoljubnem okrepčilu. Odbor za Balkan je izrazil mnenje, da je bila ta pomoč tako obsežna, da so jo mogli dajati edino le z vednostjo vlad teh treh držav. Odbor za Balkan je prepričan, da predstavlja nadaljevanje te pomoči nevarnost za neodvisnost Grčije- kakor tudi za mednarodno varnost na Balkanu.
K vprašanju državljanstva
Kaj se bo zgodilo po 15. septembru
Od mnogih strani smo prejeli pritožbe, da nekateri u-radniki na goriškem županstvu nočejo sprejeti izjave za optiranje, če je v njej rečeno,, da govorijo optanti italijanski in slovenski. Tako postopanje uradnikov je nedopustno in krivično, ker uradniki nimajo nič opraviti z izjavami in listinami, ki jih prizadeti prilagajo, ampak samo overovijo podpis optantov. Vsebino izjave sme poznati in ocenjevati samo pristojna jugoslovanska oblast. Vsem, katerim bi uradniki delali opazke in ne hoteli sprejeti izjave, svetujemo, naj se obrnejo na tajništvo občine, ki bo uradnikom zadevo raztolmačila, da ne bo nepotrebnega razburjanja duhov in krivic. Saj smo s tajništvom pred nedavnim to zadevo že razčistili v gornjem smislu.
Kdor misli optirati. naj se ne pusti begati od nikogar in naj poda tisto izjavo, ki mu je ljuba ter zahteva, da io uradniki sprejmejo. Ponavljamo! Samo jugoslovanska oblast ima pravico izjave sprejeti a-li zavrniti. Nihče drugi! Rok za optiranje poteče točno 15. septembra. Tega dne morajo biti izjave že na konzulatu v Milanu. Goriško županstvo sprejema izjave le do 10. t. m. Po jtem dnevu jih bodo morali prižadeti poslati sami v Milan po pošti, in sicer priporočeno s poštno povratnico. Kdor dokumentov ne more predložiti, lahko zaprosi, da mu jih konzulat sam preskrbi.
Pri tej priliki opozarjamo vse one, ki ne mislijo optirati in ki so ostali brez italijanskega državljanstva, naj si ne. delajo nobenih preglavic in naj se ne pustijo begati od razburljivih zlonamernih glasov, ki praviip, da bodo morali po 15. septembru vsi ne-državljani ali y Jugoslavijo ali v taborišče, na vsak način pa proč z Goriškega itd. itd. Po 15. septembru bo šlo življenje naprej ravno tako kakor do danes. Seveda ne sme nihče rovariti proti državi, v kateri živi kot gost in tudi ne more zahtevati, da bi ga ta država vzdrževala kakor svoje lastne državljane. Italija ima demokratično ustavo, ki priznava pravico azila vsem političnim preganjancem, ki ne morejo živeti v lastni domovini. Seveda -se tudi Italija nahaja danes v velikih težavah, ker ima mnogo brezposelnih, vendar upamo, da ne bo nobeden umrl za lakoto. In tudi verjamemo, da bo rimska vlada izdala poseben ^zakon za pridobivanje državljanstva. Za sedaj svetujemo vsem beguncem, bivšim italijanskim državljanom, naj se obrnejo na Urad za delo in prosijo za delavsko knjižico, ker veljajo sedaj posebna navodila v tem oziru.
TRojaki
*\? času popolnega poloma pogubonosne komunistično - UAISarske in OFarske fratelančne politike, v času zgodovinske borbe za Svobodno tržaško ozemlje in za naše narodne pravice, ki so nam bile slovesno priznane od vsega kulturnega sveta v pariški mirovni pogodbi, je sveta dolžnost vseh demokratskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, da pred vsem svetom neustrašeno pokažemo neokrnjeno edinost in vztrajnost v borbi za uresničenje naših ciljev in načel: Za narodne in človečanske pravice, za spoštovanje vere in političnega prepričanja, za svobodo misli in človeka, proti nasilju in strahovanju. Zato vsi na narodno manifestacijo, združeno s kulturno zabavo, ki jo priredi Slov. demokratska zveza za STO na Opčinah v nedeljo 12. septembra ob 3 It uri popoldne	na travniku	,Pikelc* nasproti strelišču,	dohod	z	državne ceste.
Iz Trsta	vozi:	tramvaj	s trga Oberdan
„	„	„	kamjon	iz ulice Fabio Severo (pri kavarni	Fabris)
„	„	„	vlak iz	glavnega kolodvora ob 1.50
» Devina vlak ob 1.30 „ Nabrežine ob 2.23 Z Opčin proti Trstu odhaja vlak ob 8.30
llllll!IIIIIUIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllillllilllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIilllllllllllllltUllllllllllllllllllUlllllllllllllllll!!llllllllllllllllllttHlillllHlHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllillllllllllHltllHlilllllllin
Leto II. - btev. 36
DEMOKRACIJA
Stran 3.
GOSPODARSTVO
Za zboljšanje trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo
Pred nekaj dnevi je bila v Ljubljani posebna komisija, kate« ri sta načelovala gg. dr. Candutti in dr. Poterzio od goriške trgov* ske zbornice z namenom, da se med obema državama v smislu že sklenjene tgovinske pogodbe o« stvari j o praktični trgovski odnosi. Razgovori v Ljubljani so se vr« šili v zelo prijaznem duhu in se je goriška komisija za srčen spre* jem po povratku v Gorico zahva« lila s posebno brzojavko.
Pri tej priliki je bil dosežen v Ljubljani popoln sporazum, ki bi se bil že tam podpisal, če bi kdo od italijanskih delegatov imel za« dostna poverila. Tako pa so skle« nili, da pride slovenska komisija v Gorico za podpis sporazuma in dogovora. Kakšno blago si bosta obe državi izmenjali bodo v po« drobnosti objavili, ko bo sporam zum podpisan. Upamo in želimo, da se med obema sosednima dr« žavama začno res dobri odnošaji v trgovinskem oziru, ker bodo le=ti pripomogli počasi k odst ra« nitvi vseh drugih ovir, ki zaustav« ljajo razčiščenje vsega zamegle« nega ozračja med Italijo in Jugo« slavijo.
Komunizem delavca izkorišča
Predsednik ameriške federacije dela VVilliam Green je ostro kri« tiziral na tiskovni konferenci propagandistično kampanjo če« škoslovaške splošne zveze dela
proti petdnevnemu delavnemu tednu.
Green je izjavil; »Če je potre« ben še kak dokaz, da komunizem in reakcija nista istovetna, doka« zujejo to vesti iz Prage. Vest, da vodi češkoslovaška zveza dela, ki jo kontrolirajo komunisti, propa« gandistično kampanjo, po kateri naj se češkoslovaški delavci od« povedo petdnevnemu delovnemu tednu in pristanejo na šetdnevni delovni teden, mora vzbuditi po« zornost ameriških delavcev.
Ta kampanja dokazuje, da ne more biti pod komunističnim re« žimom nobena sindikalna organi« zacija svobodna, ker mora podre« diti koristi delavcev koristim komunistične stranke.
Češkoslovaška zveza dela skuša dokazati delavcem, da je pet« dnevni delovni teden značilen »sebičen običaj« zahodnih dežel, zlasti Združenih držav, in izjavlja, da ta običaj ne obstoja v tako imenovanih socialističnih republi« kah Sovjetske zveze.
Green je opozoril, da je bil pet« dnevni delovni teden smoter, za katerega se je boril ameriški sindikalizem in da je ta delovni teden priznal velik del industrij ter ameriška vlada kot temelj.
Med vojno je zaradi potrebe povečanja proizvodnje mnogo in« dustrij razširilo delovni teden na 6 dni s skupno 48 urami. Po vojni pa so sindikati in industrija spo« razumno spet uvedli 40 urni de« lovni teden in se sporazumeli, da se vse nadurno delo plača en in polkrat normalnega.
Kdo plačuje stroške za
industrializacijo Jugoslavije
Industrializacijo smatra sedanji komunistični režim v Jugoslaviji za svojo poglavitno nalogo.
Po šestih letih vojne in razde« janja je bilo jasno, da bo obnova Jugoslavije zahtevala ogromnih naporov in žrtev, pa naj bi bila njena vladavina takšna ali dru« drugačna.
Ko so Sovjeti po zasedbi Beo* grada končno in zares ustoličili Tita, je država bila v strašnem stanju. Vojna morda nikjer drug« je ni bila tako divja in krvava. Poleg prave vojne s tujimi osva« jalci, ki so izvajali neusmiljene represalije, požigali cele kraje ter prebivalstvo v množicah pobija« li, je Jugoslavijo uničevala še dr« žavljanska vojna med komunisti in njihovimi nasprotniki.
Ko je nastopil mir, je dežela bila en sam kup razvalin.. Pro« metne zveze, pristanišča, tovarne, vse to je bilo v veliki meri poru« šeno. Obsežni predeli so bili za« puščeni. Ker ni bilo ljudi, ni nih« če obdeloval zemlje, nihče redil živine. Tisti moški in ženske pa, ki so se leta in leta klatili po go« zdovih kot partizani, so se odva« dili delati, mladina pa se ni niti nikdar učila.
Industrializacija namesto obnove
Tito je državo pognal spet v delo in obnovo. To je storil z ne« usmiljeno odločnostjo, ki jo je pogosto spremljalo nasilje. Ob« nova je postala prvo in poglavit« no geslo novega režima. Toda ob« novo so prav kmalu zamenjali — z industrializacijo.
Besna industrializacija je glav« ni cilj vsake komunistične drža« ve. Najvažnejši razlogi zanjo ni« so gospodarski ali socialni, mar« več ideološki in politični. Indu« strializacija proletarizira ljudske množice. Proletariat, ne kmet, predstavlja za rdeče diktature najmočnejšo oporo. Po drugi stra« ni je proletariat, »bran v velikih mestih in tovarnah, dosti laže dr« žati v šahu ter ga vzgajati po na« menih režima.
Velika pustolovščina
Jugoslavija je bila pred vojno naravno zelo bogata, industrijsko in gospodarsko pa zaostala. Obi« lica premoga, bakra, svinca, cin« ka, aluminija in drugega nudi vse pogoje za razvoj industrije.
Tito hoče zdaj deželo v naglici
spremeniti iz izrazito poljedel« ske v resnično industrijsko, ker ga k temu sili predvsem značaj njegove vladavine. Toda za to mu manjka dveh stvari: na eni stra« ni denarja in trojev, na drugi pa strokovne delovne sile.
A jugoslovanski diktator se za to ni menil. Na vrat na nos se je zagnal v nezaslišano pustolovšči« no, kakršno predstavlja industria« lizacija razdejane dežele, ki ji za to manjka vseh pripomočkov. Ti« to in njegovi so mislili, da bodo z rokami ubogega ljudstva in z bolj ali manj umetno ustvarje« nim pogumom nadomestili vse drugo.
Prvi cilj današnjega jugoslo« vanskega režima je postavitev težke industrije, ki bi državo preskrbovala s stroji vseh vrst, zlasti s poljedelskimi. Zato so se vrgli najprej na elektrifikacijo, da bi dobili potrebno pogonsko silo, in na prometne zveze. Pri« pravili so prvi petletni gospodar« ski načrt, ki določa, da mora leta 1952. celotna izdelava in pridela« va v državi biti dvakrat tolikšna kakor je bila leta 1939., industrij« ska izdelava sama pa petkrat to« likšna.
Mladina — suženj za industrializacijo
Kar so pri teh prizadevanjih dosegli do zdaj, so v veliki meri dosegli z bolj ali manj prisilnim »prostovoljnim« delom mladine. Brez mladine, katere neskušenost, idealizem in navdušenje brezob« zirno izkoriščajo, bi bil Tito naj« brž že doživel gospodapki in po« litični polom.
Mladinske delovne brigade in njihova uporaba v Titovi Jugosla« viji so nekaj svojevrstnega. Po vsej državi, ob vsakem letnem času človek vidi na raznih stav« biščih, cestah, progah, po gozdo« vih in po polju tisoče in tisoče razcapanih, pogosto bosih mladih ljudi, ki delajo skoraj zastonj in ob taki hrani, da bi je delavec v svobodnem svetu niti povohal ne. Spijo na deskah — in tako nasta« ja Titov Beograd, Titove proge in vse drugo.
Ti ljudje pri delu pogosto pre« pevajo. A ne zato, ker bi bili vsi prostovoljci, kakor dopoveduje uradna propaganda. Meščanska in delavska mladina nista prav nič navdušeni za te vrste sužnje« vanja ter se mu izmuzneta, kjer le moreta. Da se pa to trditi o ti« sti kmečki mladini, ki prihaja na delo iz najbolj zaostalih delov dr« žave. Tam je življenje res slabo in primitivno, brez razvedrila, brez omike, brez vsega. Za te mlade ljudi pomeni sužnjevanje v mladinskih brigadah pogosto res napredek. Tem je lahko do« povedovati, da delajo za veliko bodočnost države in za svojo bo« dočnost...
Glavni cilj mladinskih brigad
Komunistični prvaki pa to ob« vezno zbiranje mladine pri po« stavljanju tovarn in gradnji že« ležnic izkoriščajo zlasti za vzgojo v komunističnem duhu. Politična in partijska vzgoja je v mladin« skih brigadah morda še bolj važ«
na kakor pravo delo. Vsi totali« tarni režimi, bodisi fašistični ali komunistični, se zavedajo, da bo« do svojo oblast utrdili in ji po« daljšali življenje le, če se jim bo posrečilo dobiti zase mladino. In Tito si za to prizadeva botj- ka« kor kateri koli drugi diktator.
Treba je priznati, da so glede industrializacije dosegli marsikje v Jugoslaviji znatne uspehe. To« da cena za to nasilno in prenag« ljeno, nečloveško industrializacl« jo je tolikšna, fla se mora pame* ten človek vprašati, če je uspeh vreden stroškov in žrtev. Celo Kominform je Tita obdolžil, da glede tega pretirava.
Cena industrializacije
Kaj industrializacija jugoslo« vanske narode velja, vidimo če v eno skledico na tehtnici vrže« mo vse trpljenje, prisilno delo, izčrpanost ljudi, ki morajo garati po deset, dvanajst ur na dan, u« bito mladino, katere navdušenje brezobzirno izkoriščajo; bedo ši« rokih množic, ki jih pitajo z ob« ljubami o bodočnosti, a jim zdaj ne dajo niti najpotrebnejših indu« strijskih izdelkov, brez katerih ni moči živeti. K temu je treba do« dati še pomanjkanje delovne sile povsod drugod, zakaj vse delovne roke morajo biti na razpolago dr« žavi, da bi lahko uresničila Titov
Prazne tovarne — prvi vidni uspeh
To je v eni skledici tehtnice.
V	drugi vidimo omejeno in nepo« polno industrializacijo z ogrom« nim razsipanjem denarja, mate« riala in dela; hude pomanjkljivo« sti, ki gredo na rovaš neizkušenih in neizurjenih voditeljev, katere postavljajo na odločujoča mesta zgolj po političnih merilih, ne po strokovni usposobljenosti; in na« zadnje še nesmisel, da človek da« nes vidi v Jugoslaviji polno no« vih, a praznih tovarn, v katerih ni ne strojev, ne orodja in torej tu« di ničesar ne izdelujejo. To je privid, ne pa industrializacija.
Kje pa naj Tito tudi dobi stro« je in vse drugo? Marshallovemu načrtu se je sam odpovedal. Sov« jetija na račun domnevne osvo« boditve samo jemlje, ne pa da bi dajala. Drugi sovjetski podložni« ki tudi ne morejo nič pomagati, zakaj vsak misli predvsem na svojo industrializacijo.
Ob vsem tem se ne le jugoslo« vanski narodi, marveč vsi trezni ljudje sprašujejo, ali se vse- to splača in, ali se ne bo morda Ti« tova industrializacija končala s polomom, ki ne bo nič manjši od poloma njegove politike.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO*
IZZA ZAVESE
PISMO IZ BRD
Medana, ob koncu avgusta
Prd nas smo vso pomlad in po« let je morali delati prostovoljno udarniško delo pri postavitvi ta« ko zvanega Zadružnega doma. Ta dom smo končno v nedeljo, 22. m. m. otvorili s posebnim »mi« tingom« in seveda z javnim pic« som. Otvoritvenih slovesnosti smo imeli že več, a ta je bjila bolj u« radna. Prišel je. sam okrajni predsednik iz Solkana in celo iz Ljubljane nekaj aktivistov, poleg mnogih z Goriške. — Pri nas .že vsak otrok pozna mitinško orga« nizacijo. Aktivisti se kot nedolž« na jagnjeta postavijo v kakšen kot in ob dogovorjenem trenutku vržejo kak vzklik ali predlog in zaploskajo in tako potegnejo ma« so za seboj. — In sedaj naj po« vem, kako je bilo na tem mitingu. Najprej nas je predsednik hvalil, da smo »prostovoljno« postavili tako lep dom. Ni pa povedal, da leži na tem domu skoraj mi« lijon dinarjev dolga — in da so nas prisilili, da ga moramo sami plačati. Na tozadevnem sestanku so nekateri ugovorjali, da nas ni nobeden vprašal, ali smo zado« voljni napraviti ta dolg. Tudi smo ugovarjali, da smo mi morali delati brezplačno in celo ponoči, ker smo podnevi morali delati na polju. Zakaj niso tudi zidarji in drugi delali zastonj! Zakaj moramo sedaj plačati apno, ce« ment, opeko, tramovje itd., kar je vendar vse državna last in td« rej naša ljudska imovina?
Odgovor je bil, da ne razu«
memo. Potem nas je tov. pred« sednik potolažil, da ve, da je pri nas pomanjkanje, toda v kratkem da bo bolje, ker je že nakazan dodaten obrok za Go« riško. Res, nikdar ni bilo pri nas takega pomanjkanja kakor sedaj, od kar smo »svobodni«. Tudi pred odhodom zaveznikov so nas farbali, da je pripravljenih 50 ka« mionov živil, ki da jih pripeljejo, čim odidejo tisti prokleti Ameri« kanci, ki so nas pitali 'samo z belim kruhom, pasto in drugimi dobrotami. Toda še do danes niso privozili ti kamioni! O tem so nekateri godrnjali, toda le na ti« hem, ker prevelik je naš strah ...
Nato je govornik pripovedoval,, kako da »smo vsi« enodušno strnjeni ob strani Tita. Zato pa da »reakcionarji« bežijo. Tako je skušal zbežati tudi general Jovanovič, ki je bil aktiven oficir že pod kraljem Petrom in torej pravi reakcionar v službi zavez« nikov! Toda zvest partizan ga je z mitro ubil. Povedal pa ni, kam je hotel zbežati, in je izgle« dalo, kakor da je hotel zbežati k Amerikancem! Ostrmeli smo, ko vendar vemo, da je Jovanovič hotel bežati prav k Rusom in ne zaveznikom, ker jc bil, kakor Rusi proti Titu !... Neverjetno, kako nas imajo za bedake in vendar moramo molčati...
Ko nas je predsednik tako očitno fatbal, je prišel trenutek za akti« vistično lajno. Z galerije — mi pravimo na koru — se oglasijo s kričanjem:	»dol	z imperialisti
Angleži in Amerikanci«. Sedaj, pa smo se ojunačili in —• niti en
glas se ni odzval in niti ena roka ni ploskala .. . Vsi smo se pri tem zamislili v srečne čase, ko smo pod zavezniki lahko res svobodno jedli, delali in živeli... Le zakaj ste odšli? Kdo nas je vrgel v tako suženjstvo? Res ne razumemo: sodi se razne naciste in fašiste, nihče pa ne vidi tega neznosnega suženjstva ! ... Nato je sledil ples, ki je trajal, dokler niso odšli aktivisti, ker domači fantje in dekleta so ta dan šli na Brezje na božjo pot... wKo so pred 14 dnevi pripravljali ta mi« ting, so vabili fante it) dekleta na brezplačno udarniško delo z obljubo, da one, ki se odzovejo, popeljejo brezplačno na izlet na Bled. Ker so pa ljudje^ že naveli« čani tega suženjskega udarništva, se niso odzvali in so raje na svoje stroške šli na Brezje. — Ko so se pa ■zvečer vrnili in so nekateri hoteli pogledati na miting, so jim z&branili vstop, ker so bili na božji poti... Taka je pri nas ljudska svoboda, kjer \0»U ustra« huje vse . .. Bog nas reši!
Žijpnik Ludvik Likar v zaporu umrl
Iz Spodnje Idrije nam poročajo:
Pred tremi tedni je dospela ža« lostna vest, da je naš priljubljeni gospod župnik Ludvik Likar v zaporu umrl. »Svobodoljubni« ko« munisti, ki jim je pri srcu zlasti verska svoboda, so ga vrgli v je« čo in ga obsodili kot sovražnika ljudstva. To so storili njemu, ki je vse svoje življenje delal in se trudil za svoje farane, ki sedaj niti ne vedo, kje je njihov dušni pastir pokopan, ter ne morejo poromati na njegov grob. Pokojni gospod Likar je bil zgleden du« hovnik, goreč narodnjak * ves prežet z ljubeznijo do bližnjega. Vse svoje življenje je ljubil pra« vico in sovražil krivico. Zato jc umrl v ječi, kot mučenik za do« bro stvar. Slava njegovemu spo« minu!
Kaj je s kaplanom iz Idrije?
Iz Idrije nam poročajo;
Tudi pri nas je verske svobode na debelo. Naš gospod kaplan Filipič Ivan je bil šel na božja pot na Brezje. Ko se je vrnil, ga je policija pobrala in odpeljala. Pretekel je že skoro mesec, a ga še ni nazaj. Kaj so našli na njem zločinskega, najbrž še sami ne vedo. Na poti pa jim je bil, ker je bjl dober katoliški duhovnik.
Prepozno spoznanje
Te dni je bila na vse odbore razposlana uredba o kmečkih po« sestvih, ki baje priznava zasebno lastnino in izključuje nasilna podržavljanja posestev ter usta« novljenje sovhozov ali kolhozov. Prvi poskus so komunisti napra« vili v Vipolžah, kjer so podrža« vili obširno posestvo barona Teu« fenbach«a pod imenom sovhoz, namesto da bi zemljo pustili ko« Ionom v last, kakor so jim ves čas borbe obljubovali. Tudi dru« »ga siična posestva so skušali po« sovhoziti. Tako n. pr. na Dobro« vem posestvo grofice de Baguer. Toda koloni so se z ozirom na izkušnje v Vipolžah uprli. Naj«
PISMO iz KOLUDROVCE
Draga »Demokracija«!
Zaupati ti moram, da po svo« jem spreobrnjenju, bolje rečeno, po svojem prebujenju šele vidim, kako so me zdelali ali »progresiv* no preobrazili« že na terenu, pozi neje kot borca in Se pozneje na tolikih sestankih odborov, pod* odborov, odsekov in pododsekov in na množičnih sestankih, ki jih je v noši občini kar mrgolelo in vsak tovariš je hotel biti bolj pre* brisan kot drugi, a bili smo vsi le o,.., prave igračke, ki smo ri« gali, kot so nas navijati. In navu j ali so nas za časa borbe pred jedjo, )med jedjo in po jedi, na jurišu in med hajko, da smo lažje bežali... Najhujše [{navijanje je sledilo po končani borbi v obnovi.
Če le malo pomislimo nazaj,
me kar strese, kako mogočno nas vit o... sem bil tudi jaz. Kupu; jem še »Dnevnik«1 Priznam ti tudi, da ga nisem nikoli tako pazljivo čital, kot ga čitam sedaj. Pomisli, da kupujem tudi »Lavo« ratora«, kar prej nisem nikdar de« lal. Ne misli, da znam bogvekako italijanski, o, to ne, pač pa je »Lavoratore« postal tako fr at e: lančno ljubeznjiv in učen, da zna sedaj, ko je obrnil za Italijo, naenkrat tudi slovensko. Te tiče pa poznamo že dolgo. Kadar te hot čejo uloviti, tedaj znajo tudi s/o« vensko. Razumemo, da domačih »ičavov« ne misti več loviti, ker ve, da bi bilo brezuspešno. Tudi Vittorio Emanuele III. je v letu 1919. znal prav lepi) slovensko in pisal je v vse naše vasi, da se
nam bo cedilo pod njegovo vlado mleko in med. Potem pa je lepo oblekel pod vojaško sivozeleno srajco še črno Mussolinijevo in videli smo, kako se mleko spret minja v konfin, med v temne celice kvestur.
Taki tiči mislijo biti tudi pri »Dnevniku« in skušajo loviti laške kaline s članki v laščini. Najboljši uzorec jim je in jim bo »Lavoratore« sam! Ti tovariši bo* do uvideli, da italijanski komunisti z »Lavoratorjem« na čelu so prvo Italijani, drugo dobri Italija« ni, tretje zavedni nacionalni It ali: jani, potem dolgotnič in potem šele IT 4^1 JANŠKI komunisti. (Vsa čast jim!) In kljub temu jih Kominform ni izključil radi nat cionalnosti iz svoje častitljive internacionale.
Naše internacionalne internat cionalce (naj mi ne zamerijo, če sem jim s tem priznal morda mat lo premalo internacionalnosli 11)
so brcnili brez sramu kot »naciot naliste« iz svoje srede. KOMIN« FORM J MA ČISTO PRAV, DA NI INTERNACIONALNO PU. ŠČATI STRADATI LASTNE NARODE DRUGIM, BOLJE STOJEČIM jSOSEDOM, PA PO« SLATI 16 tisoč vagonov pšenice. Meni se zdi, in v tem sem popoln komiriformist, da je bilo to »nat cionalno« mogoče samo v »naciot nalni« Jugoslaviji. Zato pa lačnet mu brca v spodnji del hrbta. Kdo spoštuje 1berača, ki sam miloščino deli? Kdaj ste čuli, da bi italijant ski komunisti poslali 1 kg pšenice kaki drugi državi? Kdaj se je čitalo, da so poslali Sovjeti 1 kg žita sosedom ... razen Hitlerju? Stalin je res ponudil Togliattiju dva zdravnika. Sta Prišla? To je pravilni internacionalizem, cenjet ni tox>ariši pri »Dnevniku«. Pa... kaj bi jaz, ubogi kraški kmet, učil tako tovarišijo! Saj vidite sat mi, kaj se pravi ukrasti slovensket
mu narodu s krvavo zasluženimi vinarji sezidano šolo v Trstu in posaditi vanjo »internacionalne« italijanske brate. Sedaj vam v praksi plačujejo in z lepimi obrestmi.
Kar duši me, ko čitam »Dnevt nik« in »Lavoratore«. Lepi dvojet žični članki, v katerih kar mrgoli krilatic kot:	pobalini,	izdajalci,
frakcionaši (ta spada tudi v lepo slovenščino in naslednje pravtat ko), šovinisti, provokatorji, terot risti, denuncianti, brutalni napat dalci, itd.
Vse te lepe priimke si mečejo v obras naši lepi fratelančni tov Bi riši v isti sapi; zraven pa kričijo, da fratelanca še obstoja. Res lepa fratelanca Kajna in Abela.
Vse to bi me pustilo Se hladnet ga, toda dejstvo, da smo vse te besede čuli neštetokrat na naših sestankih in so vedno veljale v hujskajočem smislu našim pošte* nim Slovencem, naši »reakciji« in
samo zato, ker so pošteni in zavedni Slovenci in ker so govorili resnico o licemerstvu, hinavščini, brez značajnosti in gnilobi fratei lance. Hujskali so nas, da naj pat zimo, gledamo, poročamo in unit čujemo vse in vsakega, ki je proti edino poSteni fratelanci. Ukazali so nam terorizirati na vse načine ubogo »reakcijo« in danes žanje« jo, kar so sejali. Žanjejo na lastni koži od lastnih fratelantov. Sicer pa delajo medsebojno le to, kar znajo: pretepati, sumničiti, gro> žiti, terorizirati in če treba likvidirati.
Da! Da poznam vse to velikan« sko močvirje, iz katerega sem se komaj rešil, čitam tudi »Dnevnik« in »Lavoratore«- Ko prideš pa ti. draga »Demokracija«, prideš koi angel Gabrijel, kot angel ozne-n jen ja, kot angel življenja. Po tebi oživljen te pozdravlja
Pepo iz Koludroviee
bolj odporen je bil ravno kolon Anton Markovič, ki je bil naj* hujši priganjač med borbo, samo da bi imeli čim več zemlje. Na tozadevnem sestanku je izjavil celo: imeli ste nas za norca in ste nam obljubovali zemljo, danes pa nam jo hočete vzeti. Ko bi to vedeli, bi šli raje s četniki itd. Mož je bil seveda aretiran. Tudi značilno!
Vprašanje
Od nekod nam pišejo :
Razni priskledniki, sopotniki, koristna budala, in kakor se že razni oportunistični kruhoborci imenujejo, so nas demokrate zmerjali z izdajalci in podobnimi naslovi, češ da bi se ne smeli samostojno organizirati, ker ljudje živeči'izven matične drža*
r
ve morajo slediti politiki trenut*
ne vlade. Tako smešnega opravi* čila za svojo zajčjo kožo bi niti najbolj naiven otrok ne smel izu* stiti. Zlasti če pomislimo, da so med temi ljudmi taki, ki so že bili v prejšnjih časih v prosto* voljni emigraciji proti lastni vla* di svoje države! Sedaj pa, ko so vrhovni poveljniki izobčili njih Tita kot neposlušnega člana, či* tamo dnevno, kako razni generali in visoki funkcionarji bežijo čez mejo in od tam blatijo svojega prejšnjega boga Tita na način, ki ga mi niti sanjali nismo. —
Tovariši sopotniki, ali še niste dobili ukaza, da tudi te svoje sotovariše obsodite izdajstva, plačanih agentov, špij in ka* koršnji so že ti vaši šlagerji za ubogo gmajno, ki pri vsem tem mora le nadalje udarniško delati in — stradati?
^Oesti s paškega
Slovenska industrijska stro- Iz nabrežinske občine kovna šola v Trstu	(Popravek)
Vpisovanje v Slov. nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu (Rojan, ulica Montor-sino št. 8) se je pričelo 1.1. m. in traja do 25. t. m. t. 1.* vsak delovnik od 10 do 12 ure. Podrobnosti in pogoji so navedeni na razglasni deski v šoli.
Slov. učiteljišče v Trstu
Vpisovanje na Slov. državno učiteljišče v Trstu se je pričelo 1. t. m. 1948. in se zaključi 25. t. m. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki 'bodo delali izpite v jeseniškem roku. Vpisovanje se vrši vsak dan v tajništvu Slov. učiteljišča, Ulica Laz-zaretto Vecqhio 9/II., in sicer dopoldne od 10. do 12. ure. Popravni izpiti se bodo pričeli dne 16. t. m. po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski Slov. učiteljišča.
Slov. nižja srednja šola v Trstu
VPISOVANJE učencev in učenk v Slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu se je pričelo v sredo /. septembra. Vpisovanje se vrši od 10. do. 12. ure dopoldne. Vse podrobnosti o vpisovanju so razvidne na oglasni deski v šoli.
Slov. delavsko društvo „Napredek‘ v Trstu
V	nedeljo 29. m. m. se je vršil v prostorih, ki jih je dala ZVU na razpolago, ob polnoštevilni udeležbi povabljencev prvi sesta* nek slovenskih delavcev, kmetov in uradnikov, ki smatrajo da Enotni sindikati in Delavska zbornica ne nudijo našemu de* lavcu, kmetu in uslužbencu one moralne opore, ki je ravno tako važna kot eventuelna materijalna pomoč. Po daljšem referatu d »Potrebi in pomenu narodne de* lavske organizacije v Trstu«, se je razvila živahna debata. Del udeležencev je smatral, da bi morala nova organizacija stre« meti v glavnem za tem, da bi se NDO usmerila na pot kulturnega delovanja ter s tem v glavni meri doprinesla do okrepitve narodne* ga duha med našimi delavci, u* službenci ter kmeti, na katere je tako kv&rno delovala rdeča fra* t elane a. Drugi del udeležencev je smatral nujno potrebno podčrtati, da mora delovanje NDO prven* stveno stremeti za tem, da sc čim prej ustanovijo slovenski samo* stojni sindikati. Po večurni deba* ti je bila sprejeta resolucija, ka* tera upošteva eno in drugo mi* šljenje: imenovan jc bil odbor petih oseb, ki bo preučil možnost ustvaritve slov. sindikatov. Ob* enem je bil izvoljen pripravljalni odbor, kateremu je bila poverje* na naloga, da čimprej organizira Slovensko delavsko društvo »Na* predek«, da potom kulturnega udejstvovanja učvrsti narodno zavest našega življa, ki je danes ogrožen z dveh stranih.
V	zadnjem dopisu smo pomo* toma zapisali, da se imenuje naš župan Carli Otto, medtem ko se v resnici imenuje Kralj Otto, kar s tem popravljamo.
Iz Boršta
Zopet se oglašiTmo v, naši »De* mokraciji«, da javnosti nekoliko povemo o našem brežinskem ro* manju na Sv. Višarje in njegovem vplivu na nekatere naše sovašča* ne. To romanje jih je zadelo v živo in tako zmešalo, da so izgu* bili še ono malo razsodnosti, ki so jo imeli. Ti ljudje šo pokazali ob tej priliki vso svojo zlobo in duševno pokvarjenost. Ali jim jc žal, da se niso oni romanja ude* ležili? Zato so si izmišljali, da smo nosili italijanske znake in zastave, da smo imeli neke se* Stanke itd. Na Sv. Višarjah nas je bilo 21, a drugo leto nas bo še več. Toda vsi od prvega do zad* njega smo zavedni in narodni Slo* venci. Mi ne menjujemo svojega prepričanja in mišljenja. Mi ni* smo klanjali svojih hrbtenic prej pred Mussolinijem, potem pred Titom in sedaj pred Vidalijem. Mi nismo kamaleoni, naše hrbte* niee so ravne in trdne. Trpeli smo pod fašizmom po ječah in inter* nacijah, nismo imeli služb in do* brot niti od črnih in niti od rde* čih gospodarjev, a ostali smo mož* je, z glavo pokoncu. Da smo bili zavedni, svobodni Slovenci in da smo to vedno ostali, to nam je v čast, to je naše zadoščenje in naš ponos. Mi ne poznamo zlobe in sovraštva, zato radi odpuščamo onim zapeljanim ovcam, ki so v svoji onemogli jezi meketale, da bi se nam koriera prevrnila, da bi nas bomba zadela. Obžalujemo ta* ko zaslepljenost pri naših ljudeh, a sovražimo jih ne. V ljubezni, ne pa v sovraštvu je zmaga nad te* žavami tega sveta. Ali jc treba, da se sovražimo med seboj zato, ker je neikaj sebičnežev vrglo v našo vas par oguljenih komuni* stičnih gesel, ki ljudstvo samo be* gajo in razdvajajo? V znamenju naredne edinosti in svobode se bomo združili in pregnali zlo, ki tlači in ponižuje našo nekdaj ta* ko ugledno vas.
Iz Boljunca
Pred 3. leti je bi] v naši vasi zahrbtno ustreljen Viktor Peče* nik iz Boljunca, 31 letni mladenič in borec v osvobodilni borbi. Ker je spoznal, da so se komunisti po* služevali osvobodilne borbe pred* vsem za izstrebljenje slovenskih narodnjakov, je /.apustil njihove vrste, saj jc bil šel kot vsi primor* ski borci v boj proti fašizmu in nacizmu, ne pa proti lastnim bra* tom. Zato je bil komunistom pre* več nevaren in je moralo pasti njegovo mlado življenje. Slava njegovemu spominu!
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
Dnevne oddaje od 7.30 do 8.00;
11.30 do 14.30; od 17.30 do 24.0Q
Ob^fdeljah : od 7.30 do 8.30; od
9.30 do 14.30; od 16.30 do 24.00.
Poročila:	ob	7.45, 12.45, 14.00
(izvzemši nedelje), 17.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska:	dnevno
ob 14.15.
NEDELJA, 5.1X.1948 ; 9.30 Kme* tijska ura; 19.15 Fovden god* beni kvartet; 13.00 Glasba po željah; 19.15 Skladbe starejših slov. skladateljev; 21.00 Vesela ura; 22.00 Mozart; Koncert.
PONEDELJEK, 6.1X.:	12.10	Iz
Smetanovih in Dvvorakovih del; 19.15 Pester koncert znanih skladateljev; 20.10 Pesmi za glas in klavir; 20.30 Sprehodi po po* deželju; 20.45 Kavalir z rožo, opera v 2. dejanjih.
TOkEK, 7.IX.: 12.10 Slovfe nar. pesmi; 13.30 Pol ure z Lehar* jem in Štrausom; 19.00 Človek in priroda; 20.30 Moja zemlja;
21.00	Slušna igra Moliere: Lju* bežen — zdravnik.
SREDA, 8.1 X.: 13.00 Glasba po željah; 18.15 lz del Iohanna Bacha; 20.00 Violinski koncert Karla Sancina; 20.30 Iz domače knjižne police; 21.00 Vzori mla* dini.
ČETRTEK, 9.1X.:	12.10 Pesmi
jugoslovanskih narodov; 18.45 Slkadbe za kitaro; 19.00 Sloven* šeina za Slovence; 19.15 Komor* ni zbor; 20.30 Dekliški kotiček; 21.00Merinc: Kočija svete po* potnice; 22.45 Beethoven: kla* virski koncert v G duru.
PETEK, 10.1X.: 13.00 Glasba po željah; 18.45 Cesar Frank; sin* fonične variacije za klavir in orkester; 19.00 Tehnika in go* spodarstvo; 20.30 Tržaški kul* turni razgledi; 21.00 Mojstri be* sede; 22.00 Sinfonični koncert Slov. filharmonije.
SOBOTA, 11.1X.:	12.00 Ljudje
in nazori; 13.00 Glasbene slike v naravi; 18.40 Pojejo fantje s Krasa 19.00 Oddaja za najmlaj* še; 20.10 Vuga Justina: pevski koncert; 20.30 Programski peri* skop; 21.00 Sobotni večer.
Rojstvo organizacije IRO
Glavni tajnik Združenih naro* vdo Trvgvc Lie je 30. m. m. spo* ročil, da je Mednarodna begunska organizacija (IRO) postala zdaj uradno samostojna ustanova Združenih narodov. Uradni da* tum njene ustanovne listine je 30. avgusta, ko je Danska kot 15. država ratificirala njeno ustanov* no listino.
Organizacija IRO posluje že več kot eno leto ter je pomagala repatriirati ali preseljevati vojne begunce in razseljene osebe pre* ko svoje pripravljalne komisije z glavnim sedežem v Ženevi. Preden je organizacija lahko do* bila uradni status, je bilo potreb* no, da je njeno ustanovno listino ratificiralo vsaj petnajst držav, ki bi prispevale najmanj 75,96°/o njenega poslovnega proračuna za prvo leto.
Združene države so postale uradna članica organizacije IRO
v	juliju 1947, ko je kongres potr* dil članstvo Združenih držav in odobrili prispevni znesek organi* zaciji v višini 45,75°/o njenega proračuna. Nadaljevanje članstva Združenih, držav pri organizaciji IRO pa je zagotovil 80. kongres letos junija z določilom 70,710.227 dolarjev kot prispevek k organizaciji.
MJesfi 5. ^ocišfcega
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
Darovi za »URŠIČEV sklad«:
F. N. z Opčin 200; — v prizna* nje resnicoljubnosti naše »Demo* kracijc«; zavedna Slovenka iz Ri* hemberga 50; — z upanjem da se kmalu vrne v svoj rojstni kraj; N. B. iz Trsta 100; — slovenski bcguncc pred odhodom v tujino 200, — v goreči želji, da »Demo* kracija« uspe v pobijanju komu* nizma; Srebrnič 500; — N.NT. 100;
begunec s Kobariškega 5000;
—	N.N. 500. — lir.
Srčna hvala !
Izpiti in vpisovanje na slov. srednjih šolah v Gorici
Na vseh slov. srednjih šolah v Gorici bodo izpiti (razen mature) v drugi polovici meseca septembra po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. .
Vpisovanje v vse slov. srednje šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem roku. Vse podrobnosti so navedene na razglasni deski šole.
25 letni jubilej «
Č. m. Veronika (Liza Špacapan), uršulinka v Gorici, bo v pone* deljek 6. t. m. praznovala 25 let* nico redovnih obljub.
V	album
Zadnji »Slov. Primorec« od 1. t. m. se v svojem uvodniku ba*
vi	z vprašanjem opcije in držav* ljanstva, o katerem komunistični frontaši in njihovo glasilo »Soča« skoro nič ne pišejo. List tako za* ključuje:
»Ljudje okoli »Soče« navdušuje* jo sicer druge za Titovo Jugosla* vijo, sami pa se v Italiji zelo dobro počutijo in bi bili strašno nesrečni, če bi jo morali zapustiti. Morda bi tudi agitirali, naj Slo* venci, ki so italijanski državljani, optirajo za Jugoslavijo, a potem bi morali dati sami dober zgled ter se preseliti v raj, ki jim nika* kor ne ugaja. — Verjemite mi, gospod, urednik, da ti ljudje okoli »Soče« sploh ne marajo za seda* njo Jguoslavijo, a da radi službe, ki jo slučajno imajo, in radi lju* bega kruha vztrajajo na položajih, ki so jih v svojem srcu že davno zatajili, ter da s svojim zgledom in delom zavajajo nerazsodne ljudi v usodepolne zmote komu* stičnih naukov, v katere sami ne verujejo.
In to je po mojem mnenju nji* hova največja krivda! Poznati zmote komunizma, v njih trdo* vratno vztrajati in s svojim delom in zgledom še druge zavajati va* nje, je v resnici greh zopere Sv. Duha, ki ne bo ne na tem ne na drugem svetu odpuščen.«
Nedostojno ravnanje
Sluga na slovenskih osnovnih šolah v Gorici Jože Culjat mora že skoro tri leta stanovati nekje v neki luknji, ker ne more v svoje uradno stanovanjc v prostorih bivšega šolskega doma v Via Croce. Čeprav mora opravljati svojo službo, ne more v svoje stanovanje, ker se iz njega noče izseliti prejšnji sluga Arcangelo Pomcrizi. Ta je namreč preme* ščem na neko italijansko šolo, kjer pa ne more zasesti svojega uradnega stanovanja, ker se je v njem po naročilu prof. Baldoc* chija ugnezdil njegov tajnik. Ve* mo, da je v Gorici pomanjkanje stanovanj, toda če pomislimo, da se Culjatu dela krivica že sko* ro tri leta, potem moramo tako ravnanje obsojati kot nedostojno in izzivajoče. Baldocchijev tajnik nima nikake pravice do službene* ga sluginega stanovanja. V teku treh let bi bil on in njegov šef že lahko poskrbela za stanovanje in ne bi odjedala uslužbencem skromnega kotička, ki ga potre* bujeta, da lahko v redu opravlja* ta svojo službo. Škandal je tako kričeč, da sc zanima zanj tudi višja šolska oblast, merodajni krogi na županstvu z županom vred imajo pa gluha ušesa in so bila vsa številna posredovanja brezuspešna. Vsa afera se nam zdi zlonamerna in kaže, kako so gotovi ljudje oblastiželjni. Če bi ne šlo za preproste sluge in poleg tega še za Slovenca in za sloven* sko šolo, bi hil Culjat že davno v svojem službenem stanovanju.
,,Giornale di Trieste“ in slovenski napisi
Kadar se utrudijo »Lunedi«, »Messaggero Veneto« in »Vocc libera« začne gonjo proti Sloven* cem pa »Giornale di Trieste«, Ko čuki si ti časopisi dajajo glas drug drugemu in menimo, da se niti ne zavedajo, kako malo raz* sodnosti in poštenja je v njiho* vem pisanju. Tako se »Giornale di Trieste« od nedelje 29. m. m. zaganja proti slovenskim napi* som, ki jih slovenski trgovci po deželi na Goriškem še imajo. »Giornale di Trieste« zahteva, naj prefekt svetuje županom, da predpišejo, če ne že samo italijan* ske napise, pa vsaj dvojezične. Zakaj pa se gospodje okoli »Gior* nalc di Trieste« niso zavzeli za stvar, ko so italijanske šovinistič* ne tolpe divjale proti slovenskim napisom v Gorici septembra 1947 in pomazale vse slovenske napise tudi tam, kjer so stali zraven italijanskih!? Nimamo prav nič proti temu, da bi trgov* ci izobesili dvojezične napise, to* da to mora veljati tudi za italijan* ske trgovce po vseh mešanih kra* jih. Al> »Giornale di Trieste« ne ve, da imajo v Jugoslaviji v me* šanih krajih vsi trgovci dvojezič* ne napise? Pečat revščine o poz* nanju položaja si daja »Giornale di Trieste« sam, ko v omenjenem članku pravi, da uživajo Slovenci v Italiji »najširše dobrote« (»lar* ghissimi benefici«). Trdi, da so o* brtnice »italijanske« in »izključu* je«, da bi že zaradi tega imeli slovenski trgovci pravico postavi* ti si slovenske napise.
Gospode okoli »Giornale di Trieste« je treba posvariti, naj ni* kar ne pridigajo in učijo druge, ko ne vedo, da je Italija do sedaj priznala le nekatere pravice, ki jih Slovenci terjamo tudi na po* dlagi italijanske ustave.
Slovenske rdeče napise po zido* vih pa naj dež opere, kakor je opral italijanske črne. Prvi so mazali po zidovih svojo kulturo fašisti, za njimi so jo slikali pa komunisti. Nasilneži prvi, nasil* neži drugi!
»Udarniško delo“
Po poročilih listov sta se 2. t. m. predstavila goriški policiji dva 16 letna Mariborčana, Ainton Lo* vra in Josip Kumbus, ki sta pre* bežala iz Solkana na italijansko stran. Izjavila sta, da sta se nave* iičala trdega udarniškega dela pri gradnji »Nove Gorice« in zato zbežala.
Zadnje vesti
Smrt A. Ždanova
Na drugem mestu kratko poročamo o smrti Andreja Ždanova, enega najvplivnejših sovjetskih mogotcev. Bil je generalni tajnik komunistične stranke v Sovjetiji, predsednik sovjetske komisije za zunanje zadeve, poslanec Vrhovnega sovjeta, leningrajski župan iitd. Njegov nenadni odhod je težko odjeknil v Sovjetski zvezi in v svetovnem komunizmu. Po zatrdilih poznavalcev razmer je« bil Zdanov najbolj goreč in nepopustljiv borec za svetovno revolucijo ter neizprosen nasprotnik zapadnega »kapitalizma«. Njegovo zadržanje je veliko pripomoglo k poslabšanju mednarodnih odnosov. V zadnji vojni si je kot branilec Leningrada in poveljnik sovjetskih armad priboril sloves velikega vojskovodje. Veljal je za Stalinovega ljubljenca in zaupnika. Zato se je veliko govorilo, da bo postal njegov naslednik. Zato so ga smatrali za Molotovega tekmeca in nasprotnika njegove politične linije.
Zadnji glasovi vedo povedati, da je v zadnjih mesecih njegova brezobzirna politika
doživela več polomov in je padel pri Stalinu v nemilost.
Za zaključek dve zanimivosti:
Zdanov je kot neoporečeni vodja Kominforma povzročil izobčenje Tita in njegove jugoslovanske partije; Togliatti in njegovi ljudje so z Zdanovo smrtjo zelo prizadeti, ker je bil pokojnik njihov velik podpornik in pokrovitelj.
V	četrtek 2. t. m. je bil v Moskvi slovesen pogreb. Spominski govor je imel Molotov.
Spremembe v jugoslovanski vladi
Tito je izvedel precej obsežno spremembo svoje vlade. Vse kaže, da je imel pri tem namen ojačiti svoje stališče. Radi splošne zani* mivosti naj navedemo bistvene spremembe:
E. Kardelj je postal zunanji mi* nister in podpredsednik zvezne vlade; drugi podpredsednik zvez* ne vlade je notranji minister A* leksander Rankovič; Blagoje Ne* škovič je imenovan za tretjega podpredsednika centralne vlade in predsednika zvezne kontrolne ko=>\ misije; bivši zunanji minister Si* mič, ki ni komunist, je postal mi* nister brez listnice. Nadalje so v preosnovanem ministrstvu:	Sv.
Vukmanovič, R. čolukovič, Mjal* ko Točorovič, Bane Andrejev in Pavle Gregorič.	•
Zanimivosti
—    -----------------
Američani v šolah
Ameriški urad za vzgojo javlja, da se bo vpisalo v nastopajočem šolskem letu, ki se začne s pri* hodnjim mesecem, na ameriške šole in univerze približno 32 mi* lijonov šolarjev, kar je nov res kord. Od tega bo obiskovalo osnovne in nadaljevalne šole 23 milijonov učencev, višje šole pri* bližno 6 milijonov dijakov, na kolegije -in univerze pa se bo vpisalo dva in pol milijona štu* dentov. Od teh univerzitetnih študentov bo približno 20.000 tujcev. Pomanjkanje učnih moči, ki je bilo zlasti hudo v prvih po* vojnih letih, je še vedno precej* šnje, zlasti v osnovnih šolah. V višjih in visokih šolah se je stanje nekoliko omililo, deloma zaradi vsedržavne kampanje za poveča* nja plač učnim močem in za po* novni poudarek njihovega pome* na v družbi. K temu pa prihaja še pomanjkanje poslopij. Ker ni* so med vojno gradili nobenih novih zgradb, je pomanjkanje po* slopij zlasti veliko za osnovne šole, v katerih je število soraz* merno zdaleka najvišje.
»Avtomobilske hiše"
Letošnje poletje je več kot
400.000	Američanov, ki imajo ta* ko zvane »avtomobilske hiše« po« tovalo po velikih avtomobilskih cestah, ki vodijo v narodne parko in k najznamenitejšim turističnim krajem v Združenih državah. Ta* kih avtomobilov, ki so dejansko prave hiše na kolesih, je sedaj v Združ. drž. 750.000 in mnoge so zaradi pomanjkanja stanovanj o* premili z vsemi udobnostmi, tako da so res prava stanovanja. Le* tos proizvodnja takih avtomobi* lov stalno narašča in predvideva* jo, da jih bodo zgradili 100.000, dočim so jih lansko leto napravili le 72.000. Te avtomobilske hiše skušajo graditi vedno prostornej* še in udobnejše tako, da bodo lahko v njih prebivali. Boljši opremljeni avtomobili imajo 2 sobi s 4 posteljami in dnevno so* bo z divanom ter stranišče s prho. Ti avtomobili imajo tudi hladil* nik, peči, grelce, zložljive stolc| divane, na oknih zavese, omare in knjižne, police.
Stalno narašča tudi število prostorov za parkiranje teh voz in včasih so ti prostori obsežna polja, kjer pristajajo čez noč take avtomobilske hiše. Za porabo električnega toka in druge usluge plačajo malenkostno odškodnino. Ob takih prostorih zgrade navad* no tudi trgovine, otroška igrišča, apoteke in že tudi kinomatografe.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tisk« tiskarna Budin v Gtfrici