Po naših občinah Hajdina • Grožnja z zaprtjem ceste
ostaja
O Stran 4
Po naših občinah Markovci • So
težave županove koalicije naključne? O Stran 5
Ptuj, torek, 6. decembra 2011
letnik LXIV • št. 94 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Slovenija • Državljani smo volili
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Futsal • Zmaga Slovencev pred polno dvorano v Kidričevem
O Stran 11
m
Presenetljivi izidi predčasnih volitev
Rezultati nedeljskih volitev so bili za vse presenetljivi, za marsikoga pa tudi šokantni.
Tenis • Nina Potočnik v Zagrebu do polfinala
O Stran 11
Popolnoma vse ankete in meritve javnega mnenja so namreč vse do zadnjega dne predvolilnega molka nakazovale, da bo zmagovalec tokratnih predčasnih državnozborskih volitev Janez Janša s stranko SDS. Toda volivci so se odločili drugače: največ glasov in s tem poslanskih sedežev so namenili listi Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča. Po zaenkrat sicer neuradnih rezultatih je Janševa SDS dobila dva poslanca manj, dokaj presenetljivih pa je tudi deset poslanskih sedežev za SD Boruta Pahorja. In če je bil Janša nad rezultatom volitev vidno razočaran, je bilo povsem drugačno vzdušje v taboru NSi: stranka se je namreč spet uspela uvrstiti v parlament, kjer jo bodo v prihodnjem mandatu zastopali štirje poslanci. Prvič v zgodovini Slovenije pa praga parlamenta ni uspela prestopiti stranka LDS, prav tako je tokrat prvič brez poslanskega sedeža ostala Jelinčičeva SNS.
SM
.....IJ
m I
* I •
* « «
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • O problematiki OŠ dr. Ljudevita Pivka
Rokomet • Kljub neprepričljivi igri slavje Ptujčank
O Stran 12
Slabe razmere trkajo na vest družbe
Prizadevanja za gradnjo nove šole dr. Ljudevita Pivka so stara že več kot deset let.
V petek, 9. novembra, bo v Narodnem domu na Ptuju ustna obravnava na predlog investitorja MO Ptuj, na katero vabi Upravna enota Ptuj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na lokaciji ob Dijaškem domu.
Vabilo so prejeli lastniki oziroma solastniki nepremičnin, ki ležijo na območju za določitev strank v postopku. Zaradi odločnega nasprotovanja so-
sedov novi nadstandarni telovadnici, ki naj bi jo zgradili v sklopu nove OŠ dr. Ljudevita Pivka in naj bi bila namenjena širšemu krogu športnikov, izraženega na ustni obravnavi 10. februarja letos, je prišlo namreč do spremembe v projektni dokumentaciji. V revidirani projektni dokumentaciji, o kateri bo obravnava ta petek, je telovadnica manjša in nižja, zgrajena zgolj po nor-
mativih ministrstva za šolstvo in šport in z njihovim soglasjem. Na strehi telovadnice ni več predvidenih zunanjih igralnih površin, kar pomeni, da ne bo hrupa zaradi igranja, zaradi manjše telovadnice bo več zunanjih zelenih površin, zunanje igralne površine za otroke pa bodo zagotovljene na južni strani objektov.
O Stran 3
Spoštovane vinoljubke in vinoljubci,	^
za čarobni december smo pripravili praznično ponudbo f^HjS vin vVINOTEKI. Lahko pa se pustite razvajati ob prazničnih
*
vinskih pokušinah v VINSKEM HRAMU Ptujske kleti.
^ Za vse dodane informacije
smo vam na voljo na tel.: 02 787 98 10
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU.
www.ptujska-klet.si

Od 1. do 31. decembra 2011 super ugodni dnevi v Telekomovih centrih po vsej Sloveniji.
Obiščite Telekomove centre, kjer vas v decembru poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni praznični popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme.
TelekomSIovenije
Slovenija • Neuradni izidi nedeljskih volitev
Po presenečenju veliko vprašanj o koaliciji
Na prvih predčasnih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji je zmaga pripadla popolni novinki na političnem parketu, Pozitivni Sloveniji pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Sestava koalicije bo zahtevna, poudarjajo analitiki, saj so moči obeh političnih blokov v novem sklicu parlamenta dokaj izenačene.
Najnižja volilna udeležba v VE Ptuj
Volilna udeležba na predčasnih državnozborskih volitvah je bila po neuradnih podatkih Državne volilne komisije, obdelanih do ponedeljka, 64,65-odstotna. Najvišja je bila v volilni enoti Ljubljana - Center, in sicer 70,55-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Ptuj, 59,15-odstotna. Od 1.709.483 volilnih upravičencev jih je glasovalo skupaj 1.104.627. V volilni enoti Kranj je bila volilna udeležba 68,01-odstotna, v Postojni 61,34-odstotna, v enoti Ljubljana - Bežigrad 69,33-odstotna, v Celju 64,99-odstotna, V Novem mestu 63,14-odstotna in v Mariboru 60,51-odstotna. Najvišjo udeležbo so sicer zabeležili v volilnem okraju Ljubljana - Šiška 4 (74,05 odstotka), najnižjo pa v volilnem okraju Lendava, kjer je na volišča prišlo le 51,20 odstotka volivcev.
j J j j .
j
26
28 LZJ - PS SDS SD LGV
10
8
S
m
B
2
DeSUS
SLS
NSi
narodni skupnosti
Nova sestava parlamenta
SDS, ki so ji ankete obetale prvo mesto, je po neuradnih izidih dobila 26 poslancev in za Pozitivno Slovenijo zaostala za dva poslanska mandata. Na tretje mesto se je z desetimi mandati uvrstila SD dosedanjega premiera Boruta Pahorja.
Sledijo Lista Gregorja Vi-ranta z osmimi ter SLS in DeSUS s po šestimi poslanci, najmanjša parlamentarna stranka pa bo s šestimi poslanci NSi, ki ji je znova uspel zgodovinski preboj v DZ. Iz parlamenta sta poleg stranke Zares po 20 letih izpadli SNS in LDS, ki je bila skoraj 14 let vodilna vladna stranka.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi po današnjih predčasnih volitvah v DZ ostajata Roberto Battelli in Laszlo Goncz. Battelli je bil kot edini kandidat že šestič izvoljen
za poslanca italijanske narodne skupnosti, Laszlo Goncz pa drugič kot poslanec madžarske narodne skupnosti.
Najverjetnejši novi premier, 58-letni Jankovic, je v prvi izjavi po znanih izidih volitev v nedeljo zvečer izpostavil, da danes ne bo govoril o nobenih koalicijah. Najprej
se bodo sami usedli in pogovorili, nato sledijo pogovori z ostalimi, je dejal. Kot je še izpostavil, se bo predsednik republike odločil, komu podeliti mandat.
Janša napoveduje nove predčasne volitve
Predsednika SDS Janeza Janše v novinarsko središče v Cankarjevem v nedeljo ni bilo, je pa v svojem prvem komentarju delnih neuradnih rezultatov volitev v strankinem volilnem štabu poudaril, da razdrobljenost glasov kaže na to, da bo težko oblikovati trdno vlado. »In verjetno se Sloveniji spet obetajo predčasne volitve pred koncem mandata,« je dejal Janša.
Politična analitika Igor Pribac in Matej Makarovič se strinjata, da bo moral Janko-vic pokazati veliko spretnosti pri oblikovanju koalicije. Pribac meni, da bi moral Janez Janša po vnovičnem neuspehu SDS ponuditi odstop, Makaroviča pa Janko-vicev slog vodenja spominja na Berlusconijevega.
Makaroviča rezultati na vrhu presenečajo, »saj se tolikšen premik v tako kratkem času v zgodovini slovenskih demokratičnih volitev še ni zgodil«. Po Makarovicevem mnenju zmaga Zorana Jan-kovica ne pomeni zmage levice, poleg tega pa tudi kakšna zelo ideološko homogena koalicija tokrat ne bo mogoča.
Pribac pa meni, da so se k Jankovicu prilili glasovi volivcev, ki jih je pred tremi leti dobil levi trojček. Sicer pa je preuranjeno napovedati, ali se obeta nova levosre-dinska koalicija. Jankovic in SD namreč sama še ne moreta ustvariti večinske koalicije, potrebujeta še tretjega
partnerja, za trdno koalicijo pa celo štiristrankarsko koalicijo.
Da so rezultati volitev podobni rezultatom volitev iz leta 2008, saj je SDS izgubila volitve v zadnjih dneh kampanje, pa meni analitik javnega mnenja iz podjetja Valicon Andraž Zorko. Direktorica Mediane Janja Božič Marolt pa meni, da javnomnenjske raziskave angažirajo zlasti najresnejše tekmece za prvo mesto.
Zorko je ocenil, da so volivci tokrat volili novega pre-mierja in ne stranke. Stranka SDS je imela profesionalno vodeno kampanjo, vendar niso zdržali do konca, meni. Janša je po njegovem mnenju v zadnjem tednu izgubil tiste volivce, ki jih je pridobil s kampanjo. Janja Božič Ma-rolt pa meni, da javnomnenj-ske raziskave angažirajo zlasti najresnejše tekmece za prvo mesto, torej tiste, ki so po raziskavah na prvem in drugem mestu.
Poznavalec javnega komuniciranja Andrej Kovačič je ocenil, da je na volitvah zmagal optimizem Zorana Jankovica nad Janševim realizmom. Tudi Marta Kos, ki je svetovala pri kampanji Pozitivne Slovenije, je prepričana, da je Jankovic volivce prepričal s strastjo in pozitivno energijo.
V vladni koaliciji z Jankovičevo PZ še Lista Virant, SD in ...?
»Spričo političnega zemljevida, ki se je danes izrisal, sem ravno tako zaskrbljen, kot sem bil pred tremi leti, samo iz drugih razlogov,« pa je dejal predsednik SD
in dosedanji premier Pahor. Kot pravi, v SD zavzemajo položaj, ki je odločilnega pomena za oblikovanje vlade in tudi vodenje vlade - »odločilnega pomena v smislu možnosti oblikovanja vlade in v smislu oblikovanja reformne politike«.
Predsednik Liste Virant Gregor Virant pravi, da so glede prihodnje koalicije odprti, da pa bodo morali koalicijski partnerji sprejeti njihove že znane pogoje. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je glede možnosti oblikovanja koalicije z Jankovicem izpostavil možnost za obrambo interesov upokojencev. Po besedah predsednika SLS Radovana Žerjava bodo konstruktivni, saj je državni interes treba postaviti pred interes stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak poudarila, da je Slovenija v krizi, »politična opcija, ki je sedaj ponovno zmagala, je v dobršni meri pripomogla, da je
do te krize prišlo«.
Delodajalci si želijo, da bi Jankovic oblikoval stabilno vlado, ki bo hitro sprejela potrebne reforme, izpostavljajo pa tudi nujnost socialnega dialoga, kar je tudi osnovno sporočilo sindikatov novi vladi.
Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. Nov sklic DZ se mora na ustanovni seji sestati do 24. decembra, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predložil kandidata za novega mandatarja.
Značilnost tokratnih volitev je, da prvič velja nezdružljivost poslanske in županske funkcije, zato bodo v tistih občinah, katerih župani so bili izvoljeni za poslance - med njimi sta tudi Mestna občina Ljubljana in občina Destrnik - potekale nadomestne županske volitve.
STA, SM
Uvodnik
Na svidenje na naslednjih volitvah!
Zdaj je v glavnem skoraj vse jasno, predvsem pa to, da vsaj nekaj časa ne moremo ničesar popraviti. Volivci smo povedali svojo voljo, strankarski prvaki in njihovi somišljeniki pa jo bodo morali upoštevati.
Pa jo bodo? Največji poraženec, tisti, ki so mu od prvega dne predvolilnega cirkusa napovedovali veliko zmago, je ostal brez zlate medalje. Kot je bilo prejšnjikrat. In tudi tokrat je bila njegova prva izjava, da lahko pričakujemo izredne volitve. Ker smo se očitno volivci zmotili. Vsaj na državnem nivoju. V naši štajersko-prekmurski enoti ne - tukaj so napovedani zmagovalci dobili največ glasov v kar devetih od enajstih okrajev. Tudi kandidat z največ glasovi prihaja iz te stranke. Pa drugo- in tretjeuvrščeni tudi, potem se vmes vrine en soboški nebodigatreba, nato spet napovedani, a neuresničeni zmagovalci.
So pa volitve pravzaprav nenavadne, če jih gledamo takole skozi številke. Poudarjam - skozi številke (pa čeprav za njimi stojijo konkretni ljudje). Tako recimo ni bil izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov v celotni enoti in v svojem okraju. Je pa iz njegovega okraja (devetega) izvoljen nekdo, ki ima skoraj za polovico manj glasov. In še bolj nenavadno: če človek gleda po logiki razvrščanja glede na odstotek glasov, bo recimo v parlamentu nastopal nekdo, ki je tretjeuvrščen v svoji stranki, pa čeprav ima stranka samo dva stolčka v naši enoti. Seje drugouvrščeni odrekel stolčku ali je bil vnaprej 'odrečen?
Ja, zanimivo je tole volilno izračunavanje, ki pravzaprav nam, ki odločamo, ni niti najmanj jasno. Pa je najbrž bil to tudi namen tistih, ki so ga zakomplicirali. Politika je za izbrance, vsi drugi pa naj se naslajajo ob pred-, med- in povolilnih aferah.
Sicer pa - na svidenje ob naslednjih volitvah. Kot je rekel eden večnih slovenskih politikov - itak bodo kmalu, ker tokratne še zmeraj niso bile ta prave...
In čestitke vsem izvoljenim! Upam, da nas ne boste prehitro pozabili.
Jože Šmigoc
Kdo so novi poslanci iz 8. volilne enote
V novi sestavi državnega zbora bo po zaenkrat neuradnih podatkih v poslanskih klopeh iz 8. volilne enote sedelo 11 poslancev, in sicer trije iz vrst SDS, po dva iz SLS in Liste Zorana Jankoviča ter po en poslanec iz DeSUS-a, Liste Gregorja Viranta, SD in NSi.
Imena poslancev pa so: Franc Jurša iz Ljutomera (DeSUS), Ivan Vogrin iz Lenarta (Državljanska lista Gregorja Viranta), Darko Jazbec s Ptuja in Branko Ficko iz Murske Sobote (oba Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija), Jožef Horvat iz Lendave (NSi), Dejan Židan iz Murske Sobote (SD), Branko Marinič s Ptuja, Marijan Pojbič iz Pesnice in Franc Breznik iz Lenarta (SDS), Franc Pukšič s Ptuja in Radovan Žerjav iz Lendave (oba SLS).
Širše ptujsko območje bodo tako še naprej zastopali trije poslanci z eno samo spremembo: v volilnem okraju (VO 10 -Ptuj II) je bil izvoljen Darko Jazbec, ki bo nadomestil dosedanjega poslanca Dejana Levaniča, medtem ko v obeh ostalih okrajih ni sprememb: v VO 9 - Ptuj I. je bil ponovno izvoljen Franc Pukšič, v VO 11 - Ptuj III. pa Branko Marinič. Ormožani (VO 2) so v naslednjem mandatu ostali brez poslanca.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • O problematiki OŠ dr. Ljudevita Pivka
Slabe razmere trkajo na vest družbe
Prizadevanja za gradnjo nove šole dr. Ljudevita Pivka so stara že več kot deset let. V petek, 9. novembra, bo v Narodnem domu na Ptuju ustna obravnava na predlog investitorja MO Ptuj, na katero vabi Upravna enota Ptuj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na lokaciji ob Dijaškem domu.
Vabilo so prejeli lastniki oziroma solastniki nepremičnin, ki ležijo na območju za določitev strank v postopku. Zaradi odločnega nasprotovanja sosedov novi nadstandarni telovadnici, ki naj bi jo zgradili v sklopu nove OŠ dr. Ljudevita Pivka in naj bi bila namenjena širšemu krogu športnikov, izraženega na ustni obravnavi 10. februarja letos, je prišlo do spremembe v projektni dokumentaciji. V revidirani projektni dokumentaciji, o kateri bo obravnava ta petek, je telovadnica manjša in nižja, zgrajena zgolj po normativih ministrstva za šolstvo in šport in z njihovim soglasjem. Na strehi telovadnice ni več predvidenih zunanjih igralnih površin, kar pomeni, da ne bo hrupa zaradi igranja, zaradi manjše telovadnice bo več zunanjih zelenih površin, zunanje igralne površine za otroke pa bodo zagotovljeni na južni strani objektov.
Investitorica gradnje, MO Ptuj, se bo s sosedi sestala že danes, 6. decembra, da bi ti dobili čim več kvalitetnih informacij, saj bi morebitno novo nasprotovanje to nujno potrebno gradnjo le še oddaljilo. Skrajni čas je namreč, da se 72 otrok OŠ dr. Ljudevita Pivka z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, skupaj s strokovnimi delavci čim prej preseli v prostore, ki bodo omogočali njihovo kvalitetno vzgojo in izobraževanje, da bodo lahko razvili svoje sposobnosti, kjer so tudi oni lahko uspešni. Kam pluje družba, ki ne zagotavlja osnov najšibkejšim členom, se sprašujejo. Zakaj jih odriva na rob, ustvarja ogromne razlike med njimi
? Tudi otroci z duševno motnjo so členi verige človeštva. OŠ dr. Ljudevita Pivka obiskujejo otroci iz 19 občin, je od vseh in od nikogar, ko je potrebno zagotoviti otroka vredne materialne pogoje izobraževanja.
Siti obljub, ki se ne izpolnijo
Za lokacijo nove šole dr. L. Pivka ob Dijaškem domu so se v MO Ptuj odločili, da bi povečali izkoriščenost domskih kapacitet, zaradi možnosti uporabe domske kuhinje in kotlovnice, ob tem pa v Dijaškem domu že sedaj razvijajo številne projekte za potrebe oseb s posebnimi potrebami - otrok, mladostnikov in odraslih, načrtujejo pa še nekatere nove.
Za novo šolo naj bi država zagotovila 50 odstotkov vrednosti. Pred leti je bil ta odstotek bistveno večji, gibal se je okrog 90 odstotkov, kot pa je pred kratkim poudarilo ministrstvo za šolstvo in šport, sklepa za nazaj ne bodo spreminjali. Soinvestitorice ob MO Ptuj naj bi bile tudi druge občine na Ptujskem, te pa
so svoje soinvestitorstvo vezale na prodajo bivše počitniške kolonije Biograd na morju, kjer pa se pri prodaji močno zapleta. Občine bi se najbolj izkazale s tem, da bi se za preostanek vrednosti zadolžile ne glede na krizo, saj otroci ne morejo v nedogled čakati. Razmere v sedanji šoli so resnično v nebo vpijoče; v polovici učilnic nimajo vode, kjer je, teče le mrzla, ni dvigala za gibalno ovirane, povsod je smrad zaradi dotrajanih kanalizacijskih odtokov, plesen in vlaga so na vsakem koraku, razpada telovadnica, ki spominja na čase prvih desetletij prejšnjega stoletja. Posebno poglavje so sanitarije, imajo le štiri straniščne školjke, nekatera okna so zazidali v strahu, da ne bi razpadla. Učilnice so prehodne, otroci morajo hoditi iz ene v drugo. Jedilnica in kuhinja sta v kleti, polni vlage. Nepojmljivo je, da ima šola za pripravo hrane samo en štedilnik, en hotel in en majhen pomivalni stroj, občutno premajhne so tudi delovne površine.
Ker v šoli ne želijo ničesar več prepuščati naključju, saj že vrsto let samo poslušajo
obljube o novi šoli, nič pa se ne zgodi, so se odločili za sklic tiskovne konference, ki je bila v prostorih šole 1. decembra, na njej pa so še enkrat opozorili na neprimernost zgradbe in dolgotrajnost postopkov pri tej gradnji. Na konferenci so sodelovali ravnateljica Dragica Emeršič, predsednik sveta staršev Janez Lovrec in pomočnica ravnateljice Borislava Munda.
OŠ dr. Ljudevita Pivka je regijska šola, na zdajšnji lokaciji od leta 1979. Ob njeni ustanovitvi so otroci prišli iz oddelkov, ki so do tega leta delovali v minoritskem samostanu, v takratni OŠ Mladika in Dijaškem domu. Kot je povedala ravnateljica, resnejši dogovori o tem, kako je učencem treba zagotoviti človeka vredne pogoje izobraževanja, segajo v leto 2007, ko je MO Ptuj projekt nove šole prijavila na razpis ministrstva za šolstvo. Uvrstil se je na 67. mesto od stotih. Na ponovni prijavi projekta z dodatno dokumentacijo, ki je na prejšnjem manjkala, je projekt zasedel peto mesto. Na ministrstvu so ga dopolnili, ministrstvo pa je tudi predlagalo nadstandardno telovadnico, ki bi jo koristili tudi stanovalci naselja, s tem pa se je strinjala tudi MO Ptuj. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa je naletela na nestrinjanje sosedov oziroma strank v postopku.
»Vsi smo mnenja, da je gradnja nujno potrebna, in pričakujemo, da bo UE Ptuj izdala gradbeno dovoljenje,« je izpostavila Dragica Emeršič. Nova šola bo imela 12 učilnic s možnostjo splošnega izobraževanja
in izobraževanja v likovni učilnici, tehnični učilnici, multimedijski učilnici in učilnici, ki službi za socializacijo (učno stanovanje). V pritličju je predvidena tudi manjša knjižnica. V novi šoli naj bi bilo prostora za okrog 180 učencev in 30 strokovnih delavcev.
Poziv
stanovalcem,
naj ne ■ ■ ■ ■ ■
ovirajo izdaje
gradbenega
dovoljenja
Zahteve in potrebe po ustreznih prostorih, ki izhajajo iz zakonodaje, na OŠ dr. Ljudevita Pivka niso izpolnjene. Zaradi dotrajanosti razsvetljave in električne napeljave svetloba v učilnicah ni ustrezna, tudi zatemnitev ni mogoča. Neustrezna je temperatura v prostoru, okna so zaradi preperelosti nevarna, oprema je dotrajana, stoli in mize niso prilagojeni otrokom. Ni prilagojenih učilnic, ne opreme, opozarja pomočnica ravnateljice Borislava Munda. »Potrebovali bi prostore in opremo za specialne obravnave, sobo za sproščanje, moderno učno stanovanje s kuhinjo, nimamo ustreznih prostorov in opreme za delovno, likovno in glasbeno terapijo, da ne omenjam katastrofalnega stanja sanitarij. Pred dvema letoma je MO Ptuj obnovila ostrešje, ker je neurje s točo dotrajano streho precej poškodovalo. Drugače se v zadnjem desetletju v vzdrževanje stavbe ni vlagalo ničesar, saj naj bi bila novogradnja tik
pred začetkom. Stavba ne zagotavlja osnovnih pogojev vsakodnevnega bivanja skoraj 100 otrok in zaposlenih, kaj šele prilagojenih prostorov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,« je še dodatno pojasnila kritične razmere Borislava Munda.
»Naš namen ni iskati vzrokov, zakaj po toliko letih na Ptuju še ni nove šole za otroke s posebnimi potrebami. Naš namen je odgovorne pozvati, da se zavedo resnosti problematike zgradbe naše šole in svoje odgovornosti ter kljub kriznim časom postorijo vse, da do gradnje šole pride čim prej. Naša želja je tudi, da stanovalce, ki živijo v bližini Dijaškega doma Ptuj, kjer je gradnja načrtovana, prepričamo, da takšna ustanova v bližini njihovih domov zagotovo ne bo vplivala na kvaliteto njihovega življenja, ampak jo lahko samo še izboljša. Naši otroci niso običajni otroci, so nekaj posebnega. Zato starši učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju pozivamo najprej stanovalce v bližini Dijaškega doma Ptuj, da ne ovirajo postopka izdaje gradbenega dovoljenja za našo šolo, župane občin na območju UE, ki so ustanoviteljice naše šole, ter odgovorne na ministrstvu za šolstvo in šport pa, da naredijo vse, kar je nujno potrebno, da se šola čim prej zgradi,« je pozval vse odgovorne predsednik sveta staršev Janez Lovrec.
Tiskovno konferenco je pospremila krajša filmska projekcija o delu in življenju učencev, ki si skupaj s strokovnimi delavci želijo predvsem novo šolo.
Slovenska demokratska stranka
Spoštovane volivke in spoštovani volivci!
Iskreno se Vam zahvaljujemo za podporo, zaupanje in Vaš glas na predčasnih državnozborskih volitvah. Obljubljamo, da bomo upravičili vaše zaupanje ter še naprej pošteno delali v korist državljank in državljanov Republike Slovenije.
Helena Neudauer, Mestni odbor SDS Ptuj in Občinski odbor SDS Hajdina
Hajdina • Osma seja občinskega sveta
Grožnja z zaprtjem ceste ostaja
Hajdinski svetniki so se 30. novembra sestali na 8. redni seji. Na njej so razpravljali o 14 točkah dnevnega reda, med drugim tudi o rebalansu občinskega proračuna in vrsti predlogov za nove cene - tudi o zakupnini za kmetijska zemljišča za leto 2012 in najemninah za nekmetijsko rabo za leto 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki na 8. seji niso izglasovali predloga za razpis referenduma za zaprtje lokalne ceste na Zgornji Hajdini - na odseku od gasilskega doma v smeri proti Kidričevemu.
Z rebalansom proračuna za letos so prihodke s 4,457 milijona evrov zmanjšali na 4,205 milijona evrov, zmanjšujejo pa se tudi odhodki, in sicer s 4,604 milijona evrov na 4,357 milijona evrov. Največ pa so razpravljali o pobudi za razpis referenduma za zaprtje lokalne ceste na relaciji gasilski dom Hajdina v smeri Kidričevo na območju Zgornje Hajdine.
Na prihodkovni strani proračuna se povečujejo davčni in nedavčni prihodki, zmanjšujejo pa trasferni prihodki glede na sprejeti plan. Na odhodkovni strani se povečujejo sredstva za hodnik za pešce na Zgornji Hajdini, urejanje parkirnega prostora in prometne varnosti ob osnovni šoli Hajdina, ureditev dodatnega oddelka in dejavnosti v vrtcu, turistične in nekatere druge projekte. Prav tako se zmanjšujejo odhodki za urejanje vaških jeder, izgradnjo centra za ločene odpadke in tudi projekt martinova središča in evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega - Via Savaria, ki se prenaša v leto 2012.
V letu 2008 je število prebivalcev padlo pod 2100, zadnji podatki pa kažejo, da je v občini 2256 občanov. Povprečno se je v zadnjih 15 letih letno rodilo 21,7 otrok. Posebno sušni leti sta bili 2001 in 2006, ko se je rodilo skupaj le 15 oziroma 14 otrok. Lani je bilo pri Sv. Tomažu zabeleženih kar 26 rojstev.
Zato tudi pri številu malčkov v vrtcu opažajo povečanje, kar pa jih je pripeljalo do prostorske stiske. V sedanjem vrtcu imajo urejene tri igralnice, ko se je v preteklem letu vpis otrok povečal za en oddelek, pa so četrti skupini malčkov uredili zasilno igralnico v prostoru nekdanje garderobe, ki pa ne ustreza osnovnim pogojem in minimalnim tehničnim standardom ustreznih pravilnikov, ki regulirajo delo v vrtcu. Tudi strokovne delavke vrtca nimajo zborni-
Največ pa so hajdinski svetniki razpravljali pri točki o prometni ureditvi v občini Hajdina; pa ne o omejevanju hitrosti na občinskih in državnih cestah ter postavitvi ogledal na njih, o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji sveta, temveč o predlogu za razpis referenduma za zaprtje tovornega prometa na lokalni cesti mimo gasilskega doma Hajdina v smeri Kidričevo v naselju Zgornja Hajdina, da bi se izboljšala varnost na tem
območju in kvaliteta življenja tamkajšnjih ljudi. Predlog je podal svetnik DeSUS-a Anton Cestnik. Pobudo za razpis referenduma je pred tem podal že krajan Zgornje Hajdine Radovan Korošec, pridružilo pa se mu je 168 občank in občanov občine Hajdina. Razpravo pri tej točki dnevnega reda je spremljalo tudi nekaj občanov, ki so se pridružili pobudi za razpis referenduma.
Za referendum samo en svetnik
Za razpis referenduma je glasoval en svetnik, dva sta bila proti, deset pa jih ni glasovalo. Zadeva bo v mirovanju do 15. decembra, ko naj bi se župan ponovno dobil s civilno iniciativo za zaprtje ceste, ki močno bremeni življenje ljudi na tem območju. Če jih ne bodo prepričale aktivnosti, ki jih na tem po-
dročju izvaja država, ki želi na Zgornji Hajdini urediti kroži-šče, niti prizadevanja občine Hajdina za izboljšanje prometne varnosti, bodo ponovno razpravljali o referendumu, še enostavneje pa bi bilo, če bi cesto zaprli na podlagi občinskega odloka.
Hajdinski župan Stanislav Glažar je glede na dosedanje aktivnosti, ki trajajo že nekaj mesecev, povedal, da je denar za krožišče v višini 422 tisoč evrov v državi zagotovljen. Odkupljena je tudi hiša, ki jo bo treba podreti, pozval pa je k razumu in aktivnostim pri izgradnji krožišča. Odlok za zaprtje ceste lahko sprejmejo po hitrem postopku brez problemov, občinski svet ima to pristojnost, saj gre za lokalno cesto. Na drugi strani pa lahko država, če se bodo za to odločili, čez noč izvede prekategorizacijo ceste in sama postavi pravila na tej cesti ne glede na zahteve Haj-dinčanov. S tem, ko bi zaprli cesto na Zgornji Hajdini, bi tudi onemogočili normalno poslovanje Taluma, to pa še ne pomeni, da bi se morali s svojimi zahtevami umakniti. Le pametno rešitev je treba poiskati, in sicer takšno, ki ne bo povzročala dodatne škode v teh kriznih časih.
Najkvalitetnejšo rešitev bi zagotovo prinesla obvoznica Kidričevo, za katero so v pripravi odkupi zemljišč, gradnje pa ne bo pred letom 2013, je bilo slišati iz ust haj-dinskega župana Stanislava
Kot je povedal župan Mirko Cvetko, so sprva pri Sv. Tomažu razmišljali, da bi obstoječe prostore osnovne šole nad učilnicami nižje stopnje nadgradili z nadstropjem, v katerem bi dozidali tri učilnice. Hitro so si premislili, saj jim je bilo rečeno, da bi lahko imeli težave s statiko, pa tudi finančno bi bil projekt predrag. Zato so se po posvetovanju s strokovnjaki odločili, da je bolje zgraditi samostojni vrtec v neposredni bližini prostorov nižje stopnje osnovne šole. Pri tem jih je vodilo tudi dejstvo, da bo vrtec nov. V njem bo prostora za štiri oddelke z 22 otroki v vsakem.
Zaradi slabih izkušenj so zelo previdni
V ta namen so že pred letom dni odkupili parcelo v velikosti pol hektarja, na kateri bo stal vrtec. Projekti so pripravljeni, gradbeno dovoljenje je izdano. Pri Sv. Tomažu čakajo samo še na 6. javni razpis, za katerega upajo, da bo objavljen v decembru, kot jim je bilo obljubljeno. V malhi je za občino Sv. Tomaž na voljo menda še okrog 750 do 800.000 evrov, ki jih
Glažarja. Ta problem pa bi lahko rešili že pred leti, tudi s poglobitvijo cestišča pod železniškim podvozom v Kidričevem, ko se je gradila avtocesta, a ni bilo prave volje za to niti v občini Hajdina, kaj šele v Kidričevem, saj niso želeli pripeljati tovornjakov skozi center Kidričevega, je med drugim opozoril svetnik Viktor Markovič. Grožja po zaprtju omenjenega odseka lokalne ceste na Zgornji Haj-dini je že stara, na Direkciji RS za ceste jo že dolgo poznajo, je spomnil Ivo Rajh, ki je v prejšnjem mandatu občinskega sveta vodil odbor za infrastrukturo. To, da je hiša odkupljena in so sredstva za krožišče zagotovljena, je rezultat aktivnosti, ki so jih takrat vodili. V tem trenutku pa je pomembno, kaj narediti do izgradnje obvoznice in kaj po njeni izgradnji, da se ljudem zagotovi varnost.
V točki Pobude in vprašanje se je svetnik Ivan Vegelj na novembrski seji sveta Občine Hajdina zanimal za izgradnjo doma starejših na Hajdini, ki je velika potreba tega okolja. Skrbi ga, da bodo občino Haj-dino na tem področju prehiteli v drugih občinah, saj ima informacije, da se na Hajdini dom ne bo gradil. Hajdino naj bi prehitele Starše. Župan Stanislav Glažar je temu oporekal, investitor in lastnik zemljišča je namreč prejel njihovo vprašanje glede aktivnosti pri gradnji, odgovor še čakajo.
MG
bodo v celoti namenili za vrtec. Okrog 400.000 evrov pa bodo morali primakniti še iz lastnega proračuna.
Če bo razpis objavljen v doglednem času, bodo dela pričeli v drugi polovici prihodnjega leta. Zato bi lahko bil vrtec prihodnje leto zgrajen, je prepričan župan, ki pravi, da se lahko zatakne le še s kakšnimi papirji. Sicer pa Tomaževčani ne bodo hiteli z gradnjo, ampak bodo raje gradili počasi, ker želijo, da je zgrajeno dobro. Nikakor si ne želijo, da se ponovi zgodba, ki so jo doživeli pri rekonstrukciji šole. Pred desetimi leti so jo obnovili zelo na hitro, danes pa se soočajo z velikimi problemi. »Hitra gradnja ni dobra gradnja,« ugotavlja Cvetko: »Probleme imamo s fasado na severni strani in streho, ki redno zateka. Telovadnica je ob vsakem močnejšem nalivu mokra in če se to ne bo kmalu uredilo, bodo podi in oprema v telovadnici ogroženi.«
Novega vrtca se veselijo tudi šolarji, saj se bodo z izselitvijo vrtca sprostili prostori, ki bi jih šola že sedaj zelo potrebovala za izvedbo rednega programa.
Viki Ivanuša
Sv. Tomaž • Vrtec lahko že do konca prihodnjega leta
Papirji urejeni, čakajo denar
Občina Sv. Tomaž je ena redkih občin na tem koncu Slovenije, v kateri število prebivalcev ne le da ostaja enako, ampak zadnja leta tudi raste. Pet let nazaj so beležili padec prebivalstva, v zadnjih dveh, treh letih pa v občini Sv. Tomaž opažajo porast novorojenih in priseljenih prebivalcev v njihove vasi.
ce in garderobe, svojega prostora nima ravnateljica vrtca. Vzgojiteljice imajo delovne
sestanke v prostorih šole,
pa tudi skupnega prostora vrtec nima. Zunanje otroško igrišče prav tako ne ustreza zahtevam pravilnikov. Zato je
občina skupaj s šolo, v okviru katere vrtec deluje, že pred leti pričela delovati v smeri ureditve novega vrtca.
Foto: Viki Ivanuša
Po premisleku so se v Sv. Tomažu odločili za novogradnjo prostorov vrtca.
Markovci • Opozicija proti rebalansu proračuna za 2012
So težave županove koalicije naključne?
Na seji sveta občine Markovci so svetniki iz opozicijskih SDS in SLS zavrnili predlog rebalansa proračuna za leto 2012, padel pa je tudi županov predlog sprememb pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa.
Za pester uvod 8. redne seje v sredo, 30. septembra, so poskrbeli svetniki z vprašanji in pobudami. Igorja Ambroža je zanimalo, kdaj bo dobil pisne odgovore na vprašanja, ki jih je zastavil, a mu je župan pojasnil, da so bili priloženi v gradivu. Ivan Svržnjak je predlagal, da bi v bodoče na seje, na katerih odločajo o javnih razpisih, vabili tudi predsednike matičnih občinskih odborov, saj bi bilo odločanje bolj utemeljeno. Andrejko Mislovič je zanimalo, ali je v občini Markovci možno subvencionirati program varstva otrok, ki niso zajeti v vrtcu, a ji je župan odgovoril, da lahko financirajo le programe javnih zavodov, ki imajo koncesijo ustreznega ministrstva. Maksija Sakelška je zanimalo, kdaj bodo končana gradbena dela na mostu v Novem Jorku, Franca Ro-žanca pa, kako je z ureditvijo ceste v Strelcih.
Medtem ko naj bi bila dela na mostu v Novem Jorku po županovih besedah v zaključni fazi, naj bi se o ureditvi Strelcev dogovorili na skorajšnjih zborih vaščanov.
Marjana Megliča je motilo, ker v Sobetincih spet režejo in kopljejo v pred kratkim položen asfaltno cesto, na vprašanje Korada Janžeko-viča, kako daleč je sanacija ptujske čistilne naprave in kdaj se bo nadaljeval projekt varovanja podtalnice Dravskega polja, pa je župan odgovoril, da naj bi sanacijo spet nadaljevali, vendar dela še niso končana, prav dokončanje sanacije čistilne
naprave pa je pogoj za nadaljevanje celotnega projekta varovanja podtalnice.
Opozicija želi biti bolje informirana
Zapletati se je pričelo, ko so se lotili predloga sprememb občinskega proračuna oziroma rebalansa za leto 2012, svetnik Ivan Svržnjak (SLS) je namreč menil, da so za rebalans proračuna v prihajajočem letu malo prehitri, saj se še letošnje leto ni končalo, navedel je tudi nekaj zadev, ki v rebalansu za prihodnje leto niso zajete in podrobneje opredeljene, najbolj pa je pogrešal zagotovitev sredstev za ureditev centra in trga v Markovcih.
Župan je bil nad pripombo presenečen, saj na predlog rebalansa 2012 ni prejel nobenega amandmaja, zavrnil je tudi očitek, da so z rebalansom za prihodnje leto prehitri, saj je treba skrbeti za to, da bo proračun zastavljen čimbolj realno glede na predvidena sredstva iz posameznih razpisov. Glede ureditve centra Mar-kovcev pa je pojasnil, da za ta projekt v prihodnjem letu načrtujejo 100.000 evrov, kar naj bi zadostovalo za izdelavo idejnega projekta ter prestavitev transformatorske postaje in daljnovoda.
Milana Majerja (SLS) je zanimalo, kdaj in na kateri seji sveta so sprejeli investicijsko dokumentacijo, po kateri naj bi za gradnjo vrtca namenili 1,9 milijona evrov, Marjana Megliča (SDS) pa je motilo, ker o sami inve-
Foto:M. Ozmec
Zupan Milan Gabrovec in predstavnik komisije za šport David Gabrovec svetnikov nista uspela prepričati o pravični razdelitvi sredstev za šport.
sticiji še vedno niso dobili vseh potrebnih informacij, zanimalo pa ga je tudi, kaj je z investicijo ureditve vaškega centra v Sobetincih. Župan Gabrovec mu je pojasnil, da investicija v Sobetin-cih v takem obsegu, kot ga je predlagal vaški odbor, ni možna, saj za to ne morejo nameniti 900.000 evrov. Da je projekt predimenzioniran, je menil tudi strokovni sodelavec Branko Zorko, ki je na občini zadolžen za režijski obrat in investicije, zato je Franc Ferčič (LDS) predlagal, da naj bi to še enkrat podrobneje pretehtali in prilagoditi dejanskim potrebam oziroma finančnim možnostim.
Franc Rožanc je v imenu PGD Stojnci izrazil zaskrbljenost, ker je nabava novega gasilskega vozila za to društvo prenesena v leto 2012, saj se bojijo, da tudi naslednje leto sredstev ne bodo dobili. Zato je pojasnil, da je sklep PGD Stojnci, da se odpovedo sredstvom za
gradnjo mansarde, samo da bi občina zagotovila svoj del sredstev za novo gasilsko vozilo, ker ga potrebujejo.
Slavka Rožmarina (NSi) pa je motilo, ker občina sofinancira le vzdrževanje dvorane v Bukovcih, v drugih vaseh pa ne, čeprav imajo tudi drugod svoje dvorane. Župan mu je pojasnil, da je dvorana v Bukovcih bistveno večja kot v drugih vaseh, zato je potrebno več sredstev za njeno ogrevanje in vzdrževanje, česar pa vaščani sami ne zmorejo. Ob tem je Franc Ferčič dodal, da je na dvorano v Bukovcih potrebno gledati s širšega vidika, saj se v njej skoraj vsak dan odvijajo razne športne aktivnosti, zato je prav, da občina take aktivnosti podpira.
Čeprav je župan pričakoval, da bodo svetniki predlog rebalansa 2012 podprli, se je izkazalo, da so mnenja še naprej deljena: za njegovo sprejetje je bilo le 5 svetnikov iz županove koalicije, proti pa jih je bilo
Ptuj • Pisarna za premoženjsko in poslovno svetovanje
Kako upravljati z osebnimi financami
V Prešernovi 17 na Ptuju je odprla vrata Pisarna za premoženjsko in poslovno svetovanje, katere glavni namen je svetovanje fizičnim in pravnim osebam na področju naložb in osebnih financ ter izobraževanje na področju delovanja finančnih trgov, bančništva in zavarovalništva.
Kot sta povedala ustanovitelja pisarne, neodvisna premoženjska svetovalka Gabriela Preac in strokovnjak za področji zavarovalništva in bančništva ter neodvisni svetovalec Marko Klemenčič, postaja v časih, ko so spremembe edina stalnica v Sloveniji, vse pomembnejše upravljanje z osebnimi financami. Menita namreč, da se ne moremo več zanašati na državo, institucije socialnega varstva in zdravstvene institucije, ampak moramo sami poskrbeti tako za svoje zdravje kot tudi za svojo socialno varnost.
V pisarni Preac & Klemenčič svetujejo strokovno usposoblje-
ni svetovalci glede vlaganj v naložbeno zlato in srebro, naložb v strateške kovine, bančništva in kreditov, pokojnin, štipendij in zlatih rezerv. V pisarni lahko opravite tudi nakup in prodajo naložbenega zlata in srebra, nudijo pa tudi možnost mesečnega varčevanja v zlatu, srebru in strateških kovinah. Svojim strankam in drugim, ki to želijo, nudijo redna izobraževanja na omenjenih področjih, v prostorih pisarne in v Ljubljani pa bo potekala Mala šola bančništva, ki je namenjena vsem, ki se na kakršen koli način srečujejo s storitvami bank ali zavarovalnic.
-OM
Foto: M. Ozmec
Gabriela Preac in Marko Klemenčič v svoji nedavno odprti za premoženjsko in poslovno svetovanje
pisarni
6 iz opozicije, zato rebalans ni bil sprejet. Župan Milan Gabrovec je bil zaradi tega vidno razočaran, svetnike pa je opozoril, da se morajo zavedati svoje odgovornosti, saj bodo zaradi nesprejetega rebalansa verjetno tudi ob kakšna sredstva, ki so jih sicer pričakovali na katerem od predvidenih razpisov.
Za pravičnejšo razdelitev sredstev za šport
Potem so v drugi obravnavi sprejeli odlok o javnem redu in miru, po skrajšanem postopku potrdili odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih ter dopolnjen predlog odloka o ustanovitvi javnega Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju.
Znova pa se je zapletlo, ko so se lotili predlaganih sprememb pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Markovci ter predloga športnih programov za leto 2012. Franc Ferčič je menil, da bi bilo pošteno, če bi na občini naredili preglednico aktivnosti in prireditev posameznih društev, sredstva pa naj bi razdelili v skladu z obsegom aktivnosti v posameznih društvih. Tudi Marko Le-poša je menil, da predlagana razdelitev ni pravična, predvsem pa nesorazmerna aktivnostim in potrebam posameznih društev.
Župan Gabrovec je pojasnil, da so predlog delitve sredstev pripravili po temeljiti presoji. Da je bila delitev sredstev pravična, saj da so jo pripravili na podlagi dejanskih aktivnosti, pri čemer so dali prioriteto kakovostnemu športu, je zatrdil tudi predstavnik komisije za šport David Gabrovec, vendar tudi on ni uspel prepričati vseh svetnikov. Volja opozicije je bila tudi v tem primeru močnejša, saj so županov predlog sprememb pravilnika o sofinanciranju športa zavrnili z enim glasom več. Zanimivo pa je, da so nato kljub nekaterim pripombam skoraj soglasno sprejeli županov predlog letnega programa športa za leto 2012.
Nekoliko več razprave so namenili tudi ob obravnavi meril za izračun dotacij za redno dejavnost kulturnih društev. Čeprav je predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Franc Rožanc pojasnil, da so več sredstev predvideli za tista društva, ki imajo širši program aktivnosti, so v razpra-
vi menili, da bi bilo potrebnih več dokazil, v nekaterih primerih pa tudi preverjanje trditev vodstev posameznih društev. Potem ko je župan svetnike opozoril, da imajo v občini tri nova kulturna društva, obseg sredstev za kulturno dejavnost pa je enak lanskemu, so predlog delitev dotacij in nato predlog letnega programa kulture v občini za leto 2012 soglasno potrdili.
Odpadki povzročajo skrbi
Brez težav so potrdili tudi predlog programa oskrbe s pitno vodo v občini za leto 2012, ki ga je predstavil Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj, nato pa so se posvetili predlogu poslovnega načrta novega sistema ravnanja z odpadki, ki sta ga svetnikom podrobneje predstavila Igor Mahorič in Kristjan Lovrenčič iz podjetja Čisto mesto. Poudarila sta, da je osnovni pogoj vsega, da se občina Markovci z upravljavcem CERO Gajke dogovori, da se v bodoče odlaganje odpadkov v Gajkah plačuje po odloženi toni in ne več po kubičnem metru odpadkov. Zagotovila sta, da se cena za stranke naj ne bi spreminjala, a tudi v tem primeru sta za pogoj postavila, da se cena odlaganja odpadkov obračunava po toni in ne več po kubičnem metru odpadkov. Tako je to urejeno v drugih občinah, kjer se zavedajo, da ne morejo dovoliti, da bi nekdo služil le na račun odpadkov. Na vprašanje Franca Ferčiča, kakšen je dogovor s podjetjem Javne službe Ptuj glede predelave in odlaganja odpadkov, smo slišali, da dogovora o tem občutljivem vprašanju še vedno niso dosegli, zato se Čisto mesto umika iz MO Ptuj, še naprej pa želijo dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov obdržati v preostalih občinah Spodnjega Podravja. Tudi v primeru, če pogajanja s CERO Gajke ne bi bila uspešna, matično podjetje Saubermacher Slovenija zagotavlja Čistemu mestu odvoz in deponiranje odpadkov na drugih lokacijah po državi vsaj za naslednjih 15 let.
Na omenjeni seji so še potrdili novi cenik zakupnin za kmetijska zemljišča, sklep o 15-odstotnem povišanju letne najemnine za najete grobove in uporabo mrliške vežice, uredili pa so tudi nekaj premoženjskopravnih zadev.
M. Ozmec
Gorišnica • Svetovni dan zborovskega petja
500 mladih grl za Potujočo muziko
Letošnji 20. svetovni dan zborovskega petja je Slovenija konec novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma obeležila z velikim skupnim koncertom izbranih mladinskih pevskih zborov iz vse države. Med izbranimi pevci je bil tudi mladinski pevski zbor iz OŠ Gorišnica.
Skupno je tako zapelo 500 mladih pevcev iz štirinajstih zborov iz vseh slovenskih pokrajin, ki so na koncertu odpeli kar 12 triglasnih skladb in preplet petih enoglasnih ljudskih pesmi izključno slovenskih avtorjev.
»Od tega je bilo šest novitet, torej skladb, ki so bile napisane prav za to priložnost. Program je bil razdeljen v smiselne sklope: slovenske ljudske pesmi, domoljubne pesmi, pesmi o miru in prijateljstvu in pesmi o glasbi. Ob instrumentalni spremljavi Slovenskega tolkalnega projekta - StoP, orgel, klavirja, basa in harmonike so pesmi res čudovito zazvenele v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je bila polna povabljenih gostov in staršev ter ljubiteljev zborovskega petja. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova notna zbirka z naslovom Potujoča muzika, v kateri so zbrane vse novitete s koncerta in tudi druge skladbe, ki so nastale izpod peresa slovenskih skladateljev in še niso nikjer objavljene,« je o prireditvi povedala zagnana in uspešna gorišniška zboro-vodkinja Slavica Cvitanič.
Mladi pevci so s svojimi zborovodji v Ljubljani preživeli ves dan, saj so dopoldne in popoldne potekale skupne vaje,
Foto: arhiv OS Gorišnica
Petsto pevcev, oblečenih v majice sončnih barv (med njimi tudi pevci gorišniškega mladinskega pevskega zbora), je stopilo na stopnice v Cankarjevem domu in v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja odpelo 12 pesmi.
nato pa še generalka pred večernim nastopom: »Pevci so morali kar pošteno poprijeti za delo, saj smo note za koncert dobili šele v začetku septembra. V dveh mesecih se naučiti tako obsežen program, pa ni ravno enostavno. Z našim pevskim zborom sem zato izvedla še intenzivne vaje ob sobotah, ko so mi na pomoč priskočile še Jana, Nina in Mateja, da smo lahko delali ločeno po glasovih. Ugotovila
sem, da otroci zmorejo več, kot si mi predstavljamo. Za to njihovo pripravljenost in za delo, se jim še posebej zahvaljujem,« je še povedala zboro-vodkinja Cvitaničeva, ki je po navdušenju svojih pevcev prepričana, da jim bo ta pevska preizkušnja ostala za vedno v čudovitem spominu.
Na prireditvi sta bila slavnostna govornika Igor Lukšič (minister za šolstvo in šport) in Igor Teršar iz javnega skla-
da kulturnih dejavnosti, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je koncert namenjen mladinskim zborom, ki veliko prispevajo k razvoju zborovske dejavnosti in so most do odličnih dosežkov odraslih zborov.
Kot svetovni dan zborovskega petja sicer velja 11. december, do takrat pa se bo po svetu zvrstilo še ogromno tovrstnih prireditev. Doslej je zapelo že več kot 15.000 zborov.
SM
Dornava • Deset let kmečkih žena
Delo žensk premalo spoštovano
Dornavsko društvo kmečkih žena je minuli konec tedna obeležilo deset let svojega obstoja. Ob tej priložnosti so odprli razstavo ročnih del svojih članic v avli občinske stavbe, nato pa še veselo skupno druženje s kulturnimi nastopi v vaški dvorani.
Angela Žgeč, predsednica društva gospodinj je v svojem nagovoru med drugim povedala: »Vso delo, ki ga opravljajo ženske, je pomembno, pa naj gre za službene zadeve, domača opravila, vzgojo otrok, skrb za dom, aktivnosti v društvih ...Vse to je zelo dragoceno in delo ženske bi moralo biti veliko bolj spoštovano, kot je.«
Društvo je bilo vseh deset
let zelo aktivno: »Izvedli smo veliko tečajev z raznovrstno tematiko, od slikanja na svilo do izdelave rož iz papirja, izvedle smo veliko izletov, srečanj, sodelovale smo pri različnih društvenih in občinskih prireditvah ipd. Letos, prav danes, smo tako pripravile tudi srečanje s članicami pobratenih društev z Bizeljskega in Lan-cove vasi.«
Predsednica Društva kmečkih žena Dornava Angela Zgeč je ob praznovanju 10-letnice društva odprla razstavo ročnih del članic, ki bo v občinskih prostorih odprta do konca letošnjega leta.
Na tokratni razstavi v čast desetletnici delovanja društva so članice prvič postavile na ogled tudi ročno izdelane šopke iz krep papirja, ki so jih nato dobili v dar vsi obiskovalci prireditve in srečanja.
Na razstavi, ki bo v prostorih občinske stavbe na ogled do konca leta, pa je tudi veliko ročno izvezenih prtov in pr-tičkov ter pletenin in drugega namiznega okrasja. »Nismo se odločile za razstavo kulinari-ke, saj svoje kuharske mojstrovine tako in tako razstavljamo in dajemo na pokušino na dveh oziroma treh večjih prireditvah v občini, zato bi bilo še enkrat nesmiselno. Je pa seveda priprava jedi tudi ena osnovnih dejavnosti našega društva. Tokrat pa se nam je zdelo pomembneje in primerneje, da razstavimo ročna dela naših žena, pri katerih so prav tako ali še bolj spretne kot pri peki in kuhanju,« je še povedala Žgečeva in dodala, da društvo šteje okoli 90 članic,
od mladih do starejših: »Vsako leto se nam pridružijo nove članice, tako da ni skrbi, da bi društvo prenehalo z delovanjem; pri nas so tako dekleta kot mamice in babice. S tako starostno strukturo se ohranja in prenaša znanje in ustvarjanje iz roda v rod.«
Na slavnostni otvoritvi je številne zbrane, ki so napolnili vsak prosti kotiček občinske avle, pozdravil tudi župan Raj-ko Janžekovič ter jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem ustvarjanju, za kulturno noto prireditve pa so poskrbeli dornavska pevska skupina Toti štirje in Vesele Polanke iz Cirkovc. V vaški dvorani z bogato obloženimi mizami sta za obilo smeha s humor-nim skečem poskrbela Tomaž in Urban, nato pa so zbrani družbi, ki se je zabavala še pozno v sobotno noč, zaigrali še tamburaši iz Zagojič in zapela domačinka, pevka Mili.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Bolšji sejem pred dvorano Campus
Foto: Črtomir Goznik
Kot vse kaže, bo Ptuj dobil svoj bolšji sejem, ki so ga že poskušali organizirati pred leti. Tudi letos so ga njegovi organizatorji želeli postaviti v staro mestno jedro, a jim ni uspelo. Streho je sedaj dobil kar pri glavnem organizatorju Vladu Ilešiču, lastniku dvorane Campus, kije k sodelovanju povabil Stanka Hojnika iz Mestnega Vrha, da je pripeljal prodajalce starin, od pohištva in drugih starih predmetov, ki spominjajo na življenje naših prednikov, do knjig, slik, stare keramike. Nekaj pa je bilo tudi sodobne ponudbe. Organizatorji ptujskega bolšjega sejma, ki bo potekal vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu, si želijo, da bi postal stalnica v sejemski ponudbi mesta in prostor druženja. Motilo ga ne bo niti slabo vreme, saj je njegova lokacija pod streho, na pokriti terasi pred dvorano Campus, kjer ga je že prvič obiskalo veliko ljudi.
MG
Hajdina • Dobrodelni koncert za pomoč otrokom v vrtcu in šoli
V telovadnici OŠ Hajdina je bil 2. decembra tradicionalni dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad, da bodo lahko ponovno pomagali nekaj otrokom v vrtcu in šoli. »Ostaja upanje v lepšo prihodnost, dobrodelna prireditev je lep uvod v praznični december,« je med drugim povedala ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Na koncertu so nastopili otroci iz vrtca in učenci OŠ Hajdina, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Hajdina, učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, pevec Uroš Sagadin, pevka Marjetka Žogan iz Šentjurja pri Grobelnem ter flavtistki Urška Lukov-njak in Rebeka Mlakar. Predstavil se je tudi filatelistič-ni krožek, v okviru katerega je šola izdala dve svoji poštni znamki, motiv zanju pa sta prispevali Gabi in Nina Štumberger.
MG
Hajdina • Razstava o zeliščih
Foto: Črtomir Goznik
V razstavnem prostoru poslovno-stanovanjske-ga centra Hajdina je od 30. novembra na ogled razstava na temo zelišča Društva gospodinj Dra-ženci. Na njej razstavljajo tinkture, čaje, olja, domačo kozmetiko, različne kopeli in okrog 50 zelišč. V okviru celoletnega projekta so namreč članice spoznavale zelišča in nastali so številni izdelki za lajšanje najrazlič-nih tegob. Razstava bo na ogled do februarja. Članice Društva gospodinj Draženci so pripravile tudi čudežni zeliščni pripravek, ki obvaruje pred gripo, sestavile pa so tudi čajno mešanico proti depresiji, ki jo v teh časih potrebujejo mnogi. Navodila za pripravo so na voljo na razstavi.
Foto: TM
Foto: SM
Cirkulane • S seje občinskega sveta
Osnutek proračuna sprejeli brez razprave
Cirkulanski svetniki so deset točk dnevnega reda devete redne seje obdelali brez enega samega spora ali glasnejše besede. Glede na burne in vroče debate, ki so polnile sejno sobo v začetku mandata lansko jesen, je preobrazba cirkulanskih politikov (vsaj za javnost) prav neverjetna.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila potrditev osnutka proračuna za leto 2012.
»Po osnutku je v proračunu 2012 predvidenih 3,9 milijona evrov dohodkov in 4,8 milijona evrov odhodkov, če bomo uspeli izvesti vse načrtovane projekte. V tem primeru je predviden proračunski primanjkljaj okoli 900.000 evrov, vendar za ta znesek ne bomo najemali srednjeročnih ali dolgoročnih kreditov, ampak zgolj kratkoročne in okvirne (revolving) za sprotna poplačila naložb. Kot je znano, moramo namreč pri projektih, ki so sofinancirani z evropskim denarjem, sploh ko gre za projekte, ki jih sofinancira kmetijsko ministrstvo, najprej vse stroške poravnati sami in šele potem lahko zaprosimo za odobrena sredstva.
Med največjimi finančnimi naložbami je naslednje leto plačilo gradnje nove večnamenske dvorane; 300.000 evrov je namenjenih še za kupnino novih prostorov občine, 150.000 pa smo plačali že letos. Predvidena je tudi gradnja kanalizacije v Dola-nah, če bo seveda objavljen ustrezen razpis, na katerega se bomo lahko prijavili. Vsa dokumentacija je pripravljena, projektantska vrednost pa znaša nekaj čez 800.000 evrov. Drugi velik predvideni projekt, za katerega čakamo razpis, je modernizacija ceste Levični-Brezovec do lovskega doma v vrednosti dobrih 300.000 evrov. Na šesti javni poziv regionalnih razvojnih programov, na katerem je za našo občino ostalo 297.000 evrov, pa se nameravamo prijaviti s projektom prizidka k novi večnamenski dvorani,« je bistvene (odhodkovne) postavke novega proračuna predstavil župan Janez Jurgec.
Cirkulanski svetniki so brez razprave potrdili osnutek proračuna za naslednje leto, v katerem je med drugim predvidenih tudi 450.000 evrov za plačilo novih prostorov sedeža občine, kamor se bo vodstvo občine preselilo v letu 2012; na fotografiji je poslovno-stanovanjski objekt, v katerem je prvo nadstropje namenjeno občinskim službam.
Osnutek sprejet, a napovedani amandmaji
Vsi predsedniki posameznih odborov, ki so osnutek proračuna že obravnavali na sejah odborov, so podali soglasje k predstavljenemu dokumentu, vendar sta Ivan Hemetek in Milan Žumbar hkrati dala vedeti, da bo v
času do konca javne razprave o proračunu gotovo podanih nekaj amandmajev oziroma predlogov. »S strani odbora za kmetijstvo in gospodarstvo, ki mu predsedujem, bomo gotovo podali predlog spremembe višine denarja za gospodarstvo; predlagali bomo seveda bistveno zvišanje te postavke,« je bil jasen Hemetek. Torej, čeprav je bil osnutek proračuna soglasno potrjen, se bodo cirkulanski svetniki pred sprejemom predloga in potem odloka gotovo še krepko pogajali. Vprašanje je le, ali bodo to upali storiti javno na sejah ali bodo umazano perilo raje prali na bolj »zasebnih« sestankih in sejah ...
V nadaljevanju seje so se zbrani seznanili tudi z novim sistemom ločenega zbiranja odpadkov po gospodinjstvih in kot povsod po ostalih občinah je bilo tudi tu slišati, da vreče nikakor niso primerne, ker jih bodo živali trgale in nosile naokoli. Žal na seji ni bilo nobenega predstavnika Čistega mesta, ki bi jim pojasnil, da bi v vreče morali spravljati oprane plastenke in pločevinke, ki živalim prav nič ne dišijo ... Župan pa je pojasnil le, da gre za prehoden način zbiranja in da bodo lahko drugačen način zbiranja zahtevali od koncesionarja. Nekaj pripomb je bilo slišati še na račun ekoloških otokov, na katerih naj bi se v prihodnje
zbiralo le steklo. »To je neumnost, zdaj imamo na teh ekoloških otokih vsaj zbrane vreče s plastiko, ki jih pripeljejo vikendaši po piknikih. Kam pa bodo potem to vozili? Bomo spet imeli vse naokoli,« je bil zelo odkrit in jasen Ivan Hemetek. Župan Jurgec pa je lahko le teoretično odgovoril, da bi tudi vikendaši morali imeti posode za odpadke in teh težav ne bi smelo biti ... Seveda, kot so ugotavljali svetniki, nikakor niso le vikendaši (še vedno) brez posod; podatki o številu vključenih gospodinjstev v odvoz odpadkov v Cirkulanah so namreč jasno pokazali, da je še kar nekaj domačinov, ki smeti ne plačujejo. Sicer pa, kot je bilo še slišati iz vrst svetnikov, se po zagroženih kaznih zaradi napačnega odlaganja, vse več vreč smeti spet najde ob cestah in po gozdovih ...
Župan: starih domačij ne bomo ne kupovali ne obnavljali!
V drugi polovici seje so svetniki potrdili, da naj nadomestilo za stavbno zemljišče še naprej ostane enako kot doslej, določili so člane inventurne komisije in potrdili program dela ptujske knjižnice, čisto za konec pa sta se, sicer precej gentle-mansko, sporekla župan Jur-
gec in svetnik Rajko Lesjak. Slednji je namreč predlagal, da bi si občina lahko vzela za vzgled sosednje občine, kjer na veliko obnavljajo stare domačije in tako skrbijo za kulturno ter arhitekturno dediščino, hkrati pa društvom zagotavljajo prostore za delo: »Tudi v naši občini je lep kup takih enkratnih objektov, od domačij in vi-ničarij naprej, ki nam propadajo! Mislim, da bi morala občina kaj narediti tudi v tej smeri!«
Jurgca je kar malo dvignilo na stolu: »Kolikor vem, gre za objekte v zasebni lasti!« Lesjak je še poskušal: »Ja, ampak bi občina lahko kakšnega odkupila in obnovila. To bi bilo dobro nenazadnje tudi za naše učence za učenje in kakšne ekskurzije ... « Župan pa je ostal trd: »Ni govora! Da bi kupovali in obnavljali zato, da bodo učenci šli na ogled dvakrat na leto? Od tega ni nobenega dobička! Ne bomo vlagali denarja v zadeve, v katerih ni praktično nobene dodane vrednosti! Tudi če bi, je potem obnova pod spomeniškim varstvom strahotno draga. In na koncu koncev bi morali te objekte še vzdrževati, tudi če bi jih dali v upravljanje društvom! Ne bo šlo! Verjamem, da bi društva to imela, stroškov v zvezi z vzdrževanjem in ohranjanjem pa ne bi pokrivala!«
SM
Od tod in tam
Razkrižje • Lekarna - velika pridobitev
Za prleško občino Razkrižje pomeni sobotna otvoritev lekarniških prostorov veliko pridobitev.
Po besedah župana Stanka Ivanušiča so, potem ko so odprli zdravstveno postajo, morali vložiti ogromno naporov, da jim je uspelo uresničiti projekt. Največ zaslug za novo lekarno pripada investitorju Janezu Špringerju, kije v objekt vložil200.000 evrov. Špringer je lastnik treh lekarn - ob razkriški še v Apačah in Gornji Radgoni. Lekarna na Razkrižju, kjer bo delala ena farmacevtska delavka, je 1. decembra bila verificirana za izdelavo in prodajo zdravil. Slavnostne otvoritve sta se med številnimi krajani udeležila tudi predstavnica ministrstva za zdravje RS Doroteja Novak Gosarič in predstavnik lekarniške zbornice Slovenije Dušan Hus, župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič pa je ob tej priložnosti Janezu Špringerju (na posnetku desno) v znak zahvale podelil razkriški grb.
NŠ
Prlekija • Srednješolsko izobraževanje
Da bi se učenci devetih razredov osnovnih šol v ljutomerski občini lažje odločili za nadaljevanje izobraževalnega procesa in izbiro poklica, OŠ Stročja vas vsako leto pripravi tržnico srednjih šol in poklicev. Raznovrstne in zanimive predstavitve, ki so jo pripravili že petič, je skupaj s starši spremljalo 190 otrok iz OŠ Cezanjevci, Mala Nedelja, Ljutomer, Stročja vas, Kri-ževci, Veržej in Razkrižje. Predstavitev je pripravilo dvajset srednjih šol iz Murske Sobote, Ruš, Maribora, Ormoža, Ptuja, Rakičana, Radencev in Ljutomera ter dijaški domovi iz Murske Sobote, Radencev, Maribora in Ptuja, Center za socialno delo Ljutomer, Sklad za razvoj kadrov, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Pomurska gospodarska zbornica. Slednja je udeležence podrobneje seznanila s projektom Right Profession - Pravi poklic za razvoj, pri katerem je bila največja pozornost namenjena izobraževanju za mizarja, krovca in kuharja.
NŠ
Ljutomer • I. Kraljic znova predsednik PD
Na rednem letnem zboru Planinskega društva Ljutomer so z zadovoljstvom ugotavljali, da je za njimi izjemno uspešno obdobje, še zlasti pa so ponosni na letošnjo 60-letnico obstoja. V ta namen so izvedli dan slovenskih planincev, ko je na Jeruzalem prišlo več kot 2000pohodnikov. Društvo združuje 157 članov kategorije B in 44 kategorije C, med njimi vse več otrok, za kar so zaslužni mentorji v vrtcih in šolah. V sklopu programa dela za prihodnje leto bo 13 pohodov, predavanja, člani pa bodo uredili planinsko sobo v prostorih KS Cven. Posebno skrb bodo namenili lastnemu planinskemu prostoru, ki ga želijo čimprej ustrezno opremiti. Tudi v naslednjem mandatu bo funkcijo predsednika PD Ljutomer opravljal Ivo Kraljič (naposnetku).
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Ormož • Alkoholizem se pogosto prenaša iz roda v rod
Ati ni pijan, samo slabo mu je
Na OŠ Stanka Vraza so v ponedeljek gostili predavanje o alkoholizmu, ki sta ga v mesecu boja proti zasvojenostim organizirala ormoško združenje RK Slovenije ter medobčinska lokalna akcijska skupina občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Foto: Viki Ivanuša
Lidija in Jože Kociper sta govorila o alkoholizmu in njegovih posledicah.
Psihiater Jože Kociper je spregovoril o tem, kako spoznati in zdraviti odvisne od alkohola. Odvisnika lahko spoznamo po številnih posledicah pretiranega pitja, ki se lahko kažejo kot telesna ali psihična bolezen, in po znakih odvisnosti. V začetku ti znaki niso lahko prepoznavni, čez čas pa jih lahko prepozna vsak laik. Obstaja šest glavnih znakov in če pri nekom naštejemo tri, je že odvisen od alkohola. Alkoholika tako spoznamo po strahotni želji po pitju in omami ter po tem, da izgubi kontrolo nad tem, koliko popije, ker ne more nehati. Značilno je slabo počutje, če alkoholik nima možnosti priti do pijače (tresenje, potenje, delirij), človek porabi vedno več časa, energije in denarja za iskanje poti do alkohola in po pitju porabi vedno več časa, da se regenerira. Alkoholik
pije kljub temu, da vidi, da mu to škodi, da škoduje njegovim odnosom z drugimi. Ne more nehati piti, v službi ali šoli popušča, zanemarja osebno higieno, ne trudi se pri medsebojnih odnosih, finančno stagnira, nazaduje na mnogih področjih.
Na vprašanje o predispozi-cijah za alkoholizem je Kociper povedal, da je med alkoholiki polovica imela starše alkoholike, polovica pa nima obremenjujoče preteklosti. »Vsakdo od nas lahko postane odvisnik. Če je posameznik dovolj dolgo izpostavljen alkoholu, tudi brez nagnjenosti zapade v alkoholizem. Vsak pivec in vsak alkoholik ima svojo zgodbo. Pri tem je pogosto alkoholiku v podporo tudi okolje, ki ni dovolj odklonilno do alkohola. Pri nas ljudje za nekoga, ki plača kazen zaradi vinjenosti rečejo, da je
imel smolo, namesto da bi ga obsodili, da je bil pijan. Naša drža je nekako izmuzljiva in v takem okolju je težko reči: »Jaz pa preveč pijem,« pojasnjuje Jože Kociper, ki je mnenja, da kriza morda nekoliko poveča število ljudi, ki pijejo zaradi notranje praznine in brezizho-dnosti. Vendar to ni bistveno.
Po njegovem mnenju pravi vzrok za pitje ni v krizi, ampak v predelavi problemov, ki jih življenje postavi pred človeka in jih ta bolj ali manj uspešno uspe predelati.
O tem, kaj se dogaja v družini, v kateri je prisoten alkohol pa je spregovorila psihologinja Lidija Kociper. Povedala
je, da v takih družinah vlada nepredvidljivost, kaos in zanikanje, da se pije. Otroci ne smejo govoriti o tem, kar vidijo, doživljajo, čutijo in zaznavajo. To so vzorci obnašanja, ki se potem prenašajo v odraslo dobo. Najbolj žalostno pa je, da ima v odrasli dobi polovica otrok alkoholikov partnerje, ki pijejo ali pa se sami predajajo alkoholu. Pri zdravljenju alkoholizma se poleg odvisnika zdravi tudi partner, ki je soodvisen, saj uporablja enake vzorce kot odvisnik: zanika (ati ni pijan, samo slabo mu je), ne sme kazati svojih občutkov, življenje družine je okupirano z alkoholikom, ker prevzemajo njegove odgovornosti.
Otrokom alkoholikov je le težko pomagati, ker je prisotnega veliko strahu. Alkoholizem je pogosto družinska skrivnost, za katero se ne sme
izvedeti, ki se je sramujejo, čeprav okolica pogosto že vse ve. Ne upajo in ne smejo domov povabiti sošolcev, da ne bi bilo kakšnih nepričakovanih izpadov. Družina se izolira tudi od sorodnikov in ostane brez podpore. Otroci alkoholikov v šoli funkcionirajo na dva načina: ali so zelo pridni, super odličnjaki ali pa odpovejo, saj se nimajo možnosti učiti, ker živijo v strahu. Lidija Kociper je pojasnila, da se za neprilagojenim vedenjem pogosto skriva stiska: »Otroci ne postanejo sami po sebi problematični, če živijo v okolju, v katerem so njihove potrebe zadovoljene. Za čudnimi oblikami vedenja se skriva občutljiv otrok. Otroci alkoholikov prevzemajo različne vloge: eni so rešitelji družine, bolj zreli od vrstnikov, skrbijo za mlajše sorojence, drugi pa grešni kozli, malo delinkventni, v šoli odpovedo.«
Otroci potrebujejo občutek in potrditev, da so sprejeti, da so v redu. Ran otroštva, prežetega z alkoholizmom, se nekateri ne rešijo vse življenje. V Radencih in Mariboru že delujejo skupine za pomoč odraslim otrokom alkoholikov. Več na www.ljubezensi.si
Viki Ivanuša
Ormož • V razvoj tehnologije letos 4,3 milijona evrov
Predstavili pridobitve in novo vinsko linijo
V četrtek je podjetje P&F Jeruzalem Ormož številnim povabljenim gostom razkazalo posodobitve, ki so jih v letošnjem letu uspeli postoriti. Pohvalijo se lahko z eno najsodobnejših fermentacijskih hal v Evropi in novo stiskalno hišo. Predstavili pa so tudi prestižno linijo vin, pridelanih iz grozdja s posebej izbranih leg in na tradicionalen način - z zorenjem v lesenih sodih.
Foto: arhiv P&F
Nove pridobitve so odprli Vladimir Puklavec, Mitja Herga, Andreja Komel in Alojz Sok.
Družbi P&F Jeruzalem Ormož in Ljutomer že več kot polovico pridelanih vin prodata na tujih trgih. Zato je pomembno, da posodabljata tehnologijo, ki omogoča doseganje vrhunskih rezultatov. Lani so naredili najsodobnejšo polnilnico, najpomembnejša letošnja investicija pa je 3,1 milijona evrov vredna nova fermentacijska hala. Z njo je podjetje pridobilo dodatnih 1,6 milijona litrov kapacitet ter izjemne pogoje za pridelavo vin z najboljših leg.
Posebnost hale je veliko število manjših cistern volumna od 3000 do 26.000 litrov, ki omogočajo selekcionirano trganje na najboljših legah. Sistem omogoča kontrolo in nastavitev koncentracije različnih plinov v fazi zorenja vina, kar zagotavlja popolnoma nadzorovano fermentaci-jo. Ob ohranjanju in povečevanju dodatne vrednosti vina bo nova hala omogočala tudi popolno sledljivost od mikro-lokacije do steklenice. Nad pridobitvijo je Mitja Herga, direktor za enologijo in razvoj vinogradništva ter vinarstva, navdušen: »Naredili smo še korak višje in v prihodnje bomo ponujali tudi vina najvišje kakovosti, pridelana iz grozdja posameznih najboljših leg.«
Druga velika letošnja investicija je bila prenova stiskalne hiše, ki je stala 700.000 evrov. Najsodobnejša stiskalnica zagotavlja predelavo grozdja v zaščiteni atmosferi, ki varuje grozdje in mošt pred oksida-cijo in posledično pred izgubo primarnih arom v vinu. Hkrati je zagotovljena dovolj velika predelovalna kapaciteta, ki zadostuje za dnevno predelavo do 300 ton grozdja. S to pridobitvijo naj bi postale čakalne vrste pri prevzemu grozdja preteklost.
Vse za vrhunsko kakovost
»Osnovni namen vseh investicij je brezhibna in visoka kakovost naših vin ter s tem nadgradnja konkurenčnih prednosti, ki jih s pridom uporabljamo v boju na svetovnem trgu. Takšen razvoj tehnologij nam omogoča, da se danes pri buteljčnih vinih lahko pohvalimo z eno najnižjih vsebnosti žvepla v vinu ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, ter z ohranjanjem velikega števila antioksidan-tov. Tudi drugi priznavajo, da ustvarjamo nove svetovne trende, ki so Slovenijo zaradi naših vin zasidrali na vinskih zemljevidih Evrope,« je ob tej priložnosti povedala mag.
Andreja Komel, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve.
V zadnjem času je podjetje svoje blagovne znamke Jeruzalem Ormož in Ljutomerčan razširilo še na vina Puklavec & friends, Gomila in Mitjas. Vsaka od njih ima določen prodajni kanal in zadovoljuje specifične želje ter potrebe potrošnikov. Zadnja novost, ki nastaja prav v novi fermen-tacijski hali, je ekskluzivna in prestižna linija vin Mitja's, ki je pridelana iz grozdja v najboljših legah v Jeruzalemskih goricah - Kog, Ela in Svetinje - ter na osnovi daljšega časovnega zorenja na tradicionalen način v lesenih sodih. Za to
linijo so se v kleti odločili, ker želijo ohraniti tudi tradicijo.
Poleg vlaganja v tehnologijo in proizvodnjo se v podjetju lotevajo obnove vinogradov; doslej so jih obnovili že 60 hektarjev, njihove skupne površine pa znašajo 650 hektarjev. Z vsakim korakom jasno zasledujejo svoj cilj, ki so ga povedali v začetku: postati eden od desetih najboljših vinogradnikov za pridelavo belega vina v Srednji Evropi. V zadnjih dveh letih so izvozni delež uspeli povečati za kar trikrat, kar pomeni, da danes že več kot polovico svojih vin prodajo na tujih trgih. Cilj, ki so si ga v kleti zastavili s prevzemom novega lastnika, pa
je doseči 70-odstotni prodajni delež na tuje trge. »Danes so težki časi, v katerih sta samo dve možnosti: ali verjameš v bodočnost ali ne. Od vsega začetka smo verjeli v to, da je v Ljutomersko-Ormoških goricah mogoče pridelati odlična vina, in nismo se motili,« je povedal lastnik Vladimir Puklavec.
Vina znamk P&F Jeruzalem Ormož so v letu 2011 prejela številna domača in tuja priznanja. Med najprestižnejše sodijo naziv šampion za najboljše suho vino (mednarodno tekmovanje VinAgora 2011) in zlata medalja na mednarodnem tekmovanju AWC Vienna 2011 za sovinjon Gomila 2010. Tu sta tudi dve zlati
medalji (VinAgora 2011, Concours mondial de Bruxelles 2011) in srebrna (Decanter World Wine Awards 2011) za traminec Mitja s 2009 in zlata medalja (China Wine Awards 2011) za šardone Jeruzalem Ormož 2010.
Dogodek so izkoristili tudi za prednovoletno srečanje s poslovnimi partnerji, ki se je po ogledu pridobitev nadaljevalo v dvorcu Jeruzalem. Tam so začetek adventnega časa in prihajajoče božične praznike obeležili s prižigom več kot 3000 lučk na posebni novoletni jelki v obliki steklenice, ki bo vse do sredine januarja krasila prepoznavno lokacijo sredi jeruzalemskih vinogradov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Novi roman Zdenka Kodriča
Zgodbe Ptuja, kot jih vidijo pisatelji
V okviru zbirke Zapisani v Ptuj, ki nastaja v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Ptuju, je izšel drugi roman. Izšla bosta še dva, pišeta ju Jani Virk in Feri Lainšček, vsi pa bodo na svoj način pripovedovali zgodbe o Ptuju. Prvega pod naslovom Mitrejin koder je napisal Miha Remec, drugega pod naslovom Nebotičnik Mitra pa Zdenko Kodrič.
Zdenko Kodrič, pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, med bralci pa najbolj poznan kot avtor zbirk kratke proze in odmevnih romanov, si vsakdanji kruh služi kot novinar. Nekaj časa je bil zaposlen tudi pri ptujskem Tedniku. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1987, prvi roman leta 1994. Skupaj je doslej izdal že petnajst njegovih knjig, od tega osem romanov. Zdenko Kodrič je svoj najnovejši roman javnosti predstavil v Muzikafeju 30. novembra, ob tej priložnosti pa se je z njim pogovarjala Jelka Ciglenečki, urednica zbirke Zapisani v Ptuj. Nebotičnih Mitra je izšel v Študentski založbi.
Roman je zgodba o arhitektu Dejanu Vračku, človeku, ki ujame zadnji vlak na področju neke umetniške imaginacije, če je to arhitektura. Za natečaj, ki ga je razpisala MO Ptuj, nariše nenavaden nebotičnik, ki stoji sredi Drave in se v dveh stebrih ovija visoko v nebo. Po zmagi na natečaju se začnejo zapleti, glavni junak pa pravzaprav živi dvojno življenje, eno znotraj, drugo zunaj sebe. Bolj ali manj je znano, da človek živi v neprestanem dialogu s samim seboj, šele ko ga nekdo ustavi, se ta samogo-vor ustavi, prekine in začne dialog z drugim človekom. Arhitekt Dejan Vrečko večinoma svojega življenja živi tako, da se pogovarja sam s seboj. »V mestu zavladajo spletke, prevare, lobiranja, hkrati pa priplavajo na dan mračne,
okultne skrivnosti. Mnoge med njimi se prikazujejo zgolj v glavi arhitekta, ki ga vse bolj mučijo preganjavica in prividi. Medtem ko Vračkov pogled na zunanji svet razkriva malomeščansko, a pogosto tudi duhovito mestno družbo, je njegov notranji svet napet triler, ki mestno jaro gospodo vplete v svetovne zarote. Vračko vse bolj niha med odrešujočo in strastno ljubeznijo do sodelavke in temnimi glasovi parano-je. Morda je krivo starodavno mesto, kjer zidovi šepetajo: na svetu ni nič novega, vse vloge so bile ža napisane, vse usode odigrane v preteklosti,« je vsebino svojega najnovejšega romana na kratko povzel avtor.
Roman se dotika nekih dosegljivih zmag, ki jih načrtuje
glavni junak, ves čas pa ga prevzema neko stanje, ki mu preprečuje, da bi na lahek način prišel do cilja. Zdenko Kodrič pravi, da je z njim želel povedati, da življenje ni takšno, kot si ga človek načrtuje na začetku poti. In zakaj tak naslov? Lahko bi bil tudi Nebotičnik Kurent, odgovarja avtor, a Mitra zato, ker se mu je zdelo pomembno, da se v romanu navezuje na neko božanstvo, na boga svetlobe, ki je značilen za rimski Ptuj. Mitra je bil na nek način svobodoljubno božanstvo in je ustrezal zgodbi, ki jo opisuje roman.
Ptuj v sebi skriva številne imenitne zgodbe, tako bi tudi vsako poglavje v romanu Nebotičnik Mitra lahko bilo roman sam zase. Ptuj pa
bi naposled lahko dobil tudi svoj nebotičnik. Nič ne bi bilo narobe, če bi ga dobil na reki, zunaj mestnega jedra ali celo na robu mestnega jedra - da bi dobil neko poslopje, ki bi prevzemalo, ki bi bilo na nek način nadnaravnih velikosti. Zgrajeno pa bi moralo biti tako, da ne bi zakrilo značilne vedute mesta. Osebno bi že bil zato, da bi Ptuj izbruhnil z nečim nenavadnim, z nenavadno arhitekturo, pravi Kodrič.
Zdenko Kodrič je trenutno v praktično neusahljivem ustvarjalnem zagonu, tako kot že celo zadnje leto, ko ga je pisateljevanje dobesedno posrkalo. Še vedno pav polni meri izpolnjuje novinarsko poslanstvo. »Če sem v kondiciji, kujem železo, dokler je vroče,« pravi. Z veseljem bo počakal tudi na premiero muzikla, ki na Ptuju nastaja v okviru projekta EPK 2012, za katerega je napisal scenarij, režiral pa ga bo Matjaž Latin. V njem bodo nastopila nekatera znana imena slovenske estrade. Podpisal pa se je tudi pod scenarij dokumentarnega filma Marbur-gi, ki bo prav tako del zgodbe EPK 2012. Premiera bo aprila leta 2012 v Mariboru. Govori o izgonu Judov leta 1496, ko je Maribor doživljal gospo-darsko-finančni razcvet, Judi so morda postali premočni za tisti čas in tiste ljudi in cesar Maksimiljan jih je z dekretom izgnal. V filmu so sledili potem njihovega izgona.
MG
Pa brez zamere
Še bolj noro, še bolj na poskok!
Bedančev vzklik danes aktualen bolj kot kdajkoli
Zgolj še tokrat bom zatežil s politiko, potem pa obljubim, da bo nekaj časa mir. OK?
Pa si najprej malce osvežimo spomin z likom in delom Bedanca, literarnega Vandoto-vega (anti)junaka in enega izmed glavnih likov filmov o Kekcu. Tole lahko o Bedancu zasledimo na slovenski verziji wikipedije (odlomek): "Bedanec nastopi kot literarni lik v delih Josipa Vandota. Je hudoben, močan divji lovec, ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku Kekcu ter njunima prijateljema Mojci in Rožletu /.../ Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala t. i. socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svojim otrokom, ampak se le-ti morajo sami boriti. V zgodbi je Bedanec predstavljen v zelo negativni luči in za njegovo početje ni opravičila, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti. Na koncu se Bedanec izkaže kot mož beseda, saj zapusti tiste kraje, prav kakor je obljubil.'' ("Bedanec", Wikipedija, prosta enciklopedija. Fundacija Wikimedia. Ponedeljek, 5. 12. 2011. http://sl.wikipedia.org/wiki/ Bedanec)
Kdo je v slovenski politiki Kekec, kdo Rožle, kdo Mojca in kdo Bedanec, tukaj ne bomo presojali - vsak ima namreč svoje kandidate za omenjene vloge, če ne drugega, vsaj za Kekca, odre-šenika, in Bedanca, pretežnega zlodeja. Osredotočimo se raje na prizor iz Kekčevih Ukan, ko Bedanec v opoju bakhtantske norosti kriči v kletki ujetemu Brinclju, da naj na svojo piščal igra bolj divje veselo, ob tem pa z nogo topotajoče veselo tolče ob tla.
Kakšno povezavo ima ta prizor surovega veseljačenja z nedeljskimi volitvami, vprašate? Veliko in neposredno - vsaj s prizori veselja tistih strank, ki so bile izvoljene v parlament (čeprav se nekaterim niso uresničili napovedani cilji). Tudi v največji poražen-ki teh volitev najprej ni bilo zaznati pretirane žalosti, ampak smo lahko spremljali pesem in skupinsko plesno rajanje (mimogrede, izredno ironično je, da je stranki igrala skupina Victory, kar po angleško pomeni ''zmaga''). O nehigieničnih in glede njihovega prihodnjega ravnanja nadvse zgovornih napovedih prvaka stranke o novih predčasnih volitvah tukaj ne bomo kaj dosti razpravljali, saj so dovolj same po sebi; ostanimo pri plesu, petju in rajanju.
Podobne prizore (morda z malce manj skupinskega poplesava-nja) smo lahko spremljali tudi pri presenetljivem zmagovalcu volitev Zoranu Jankovicu in pri njegovih. Veseli obrazi, smeh, šale, čestitke in tako dalje. Tega je bilo dosti tudi pri Pahorjevi SD, ki je pridobila več, kot je upala, pa pri Virantu, Desus, SLS in povratnikih, NSi - skratka pri vseh strankah, ki so se uvrstile v parlament.
Vprašanje, ki se ga ob teh prizorih absolutno moramo vprašati - ki ga pravzaprav moramo vprašati vse te stranke -, je naslednje: Ali so vsi izvoljeni slepi? Ali se ne zavedajo situacije v državi in naporov, ki bodo potrebni, da se izvlečemo iz te kloake, v katero se pogrezamo? Se ne zavedajo naloge, ki jih (vse, tudi bodočo opozicijo!) čaka, da se tako prostodušno, volilno-pijano veselijo? Ali pa pri vsem skupaj res gre zgolj za moč, zmago in zasedanje stolčkov, ne pa za nas, ki živimo na tem koščku Zemlje? Odgovor na to vprašanje je, bojim se, malce manj vesel, kot pa je bilo vzdušje, ki ga je bilo moč v nedeljskih večernih urah spremljati na malih ekranih.
Gregor Alič
Ormož • Vrtec preseljen iz Žigrove v Dobravsko
Od včeraj v novi vrtec
Minuli petek je vrtec v Žigrovi ulici v Ormožu za vedno zaprl svoja vrata, potem ko se je po njegovih igralnicah kar 40 let razlegal otroški vrišč. Stari del vrtca -vhod A in B - so svečano odprli 22. decembra 1971, v šolskem letu 1984/85 pa so dozidali še jaslični vhod C, ki je omogočal, da so v vrtec sprejemali tudi otroke, mlajše od 18 mesecev.
ta Meško povedala, da v številu oddelkov v vrtcu zadnja desetletja ni bilo kakšnih silovitih skokov: »Vrtec ni obvezen, zato je vse odvisno od želja in potreb staršev. Leta 1971 je bilo 6 oddelkov, od leta 1985 naprej pa konstantno okrog 11 oddelkov. Oddelki so bili skozi leta različno polni, odvisno od veljavnih normativov. V začetku je bilo v večjih skupinah tudi po 29 otrok, sedaj pa jih je največ
Otroci, starši in zaposleni so se od starega vrtca poslovili z mešanimi občutki, saj se je v njem odvilo veliko lepih zgodb. Vendar so bili prostorsko zelo utesnjeni, saj so imeli na voljo nekaj manj kot 800 m2 uporabne površine, vključno s kuhinjo in vsemi ostalimi prostori. Letos je v vrtec vpisanih 187 otrok v 11 skupinah, prostora pa je bilo le za 10 skupin, zato je ena gostovala na stari policiji. Utesnjeno so se počutili tudi zato, ker je bilo v skupinah maksimalno število otrok. Načrtovali so namreč, da se bodo selili že s septembrom, vendar se je selitev malo zavlekla. Na srečo je bila jesen lepa in so lahko veliko časa preživeli na prostem.
Potem ko so otroci zapeli
Srečno, srečno stari vrtec so se skupaj s starši, vzgojiteljicami, ravnateljico Marjeto Meško, županom občine Ormož Alojzom Sokom in obema podžupana Zlatanom Fafulicem in Brankom Šumenjakom odpravili peš do novega vrtca. V Dobravski ulici so se zelo razveselili novega vrtca in bili navdušeni nad njegovo prostornostjo. V njem imajo na voljo natanko 11 igralnic. Sprva jih je bilo načrtovanih le 10, vendar so se odpovedali dodatnim sanitarijam in enemu prostoru, da imajo sedaj dovolj igralnic. Če pa bo kdaj vpisanih dovolj otrok za 12 oddelkov, kot je bilo lani, pa je na voljo velik večnamenski prostor, ki bi ga lahko uporabili v ta namen.
Sicer pa je ravnateljica Marje-
22.« Tudi odstotek otrok v vrtcu je bolj ali manj enak, in sicer od okrog 50- do 60-odstoten. V letu 2000 so v ormoškem vrtcu odprli tudi razvojni oddelek za otroke s posebnimi potrebami, vendar so ga leta 2008 zaprli, ker ni bilo minimalnega števila otrok.
V vrtcu Ormož je zaposlenih 22 vzgojiteljic in pomočnic ter 2 spremljevalki gibalno oviranih otrok. Za hrano skrbi pet zaposlenih v kuhinji. Marjeta Meško pravi, da se je delo v vrtcih z letom 1996 močno spremenilo: »Pred tem je bilo v skupini do
29 otrok, za katere je v dopoldanskem času skrbela vzgojiteljica sama. Tudi način dela je bil povsem drugačen. Poudarek je bil predvsem na varstvu in vzgoji otrok. Od leta 2002 pa je v vrtcu močno prisotna tudi izobraževalna komponenta, saj se otroci ves čas počasi tudi učijo.«
Prostorski pogoji za otroke bodo v novem vrtcu neprimerljivo boljši, kot so bili navajeni, s prostori pa so izjemno zadovoljni tudi zaposleni.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Povsem uradne otvoritve sicer še ni bilo, v vrtcu jo namreč načrtujejo v bolj toplem letnem času, vendar so pred vstopom v novi vrtec vseeno svečano prerezali trak.
Foto: Viki Ivanuša
Otroci so si naložili najljubše igračke, copatke in pomahali staremu vrtcu v slovo.
Ptuj • Nov študijski program na Višji strokovni šoli
Prihaja bionika
Po nekaj letih trdega dela in vztrajnega prizadevanja je strokovni svet RS sprejel višješolski študijski program bionika. Gre za tretji program, ki ga je razvila Višja strokovna šola (VSŠ) ŠC Ptuj in je nekaj povsem novega na področju izobraževanja.
Ideja, da na VSŠ ŠC Ptuj ponudijo nov program, se je pojavila leta 2009. Skupaj s partnerji je šola začela razvijati profil poklica in poklicni standard. Izpeljanih je bilo več anket v gospodarstvu, največja potreba pa se je pokazala ravno po profilu poklica, ki so ga ustvarili. Namen je bil ponuditi program, ki bo prinesel nekaj povsem novega in bo v koraku s časom. Na podlagi idej ustvarjalcev programa in predlogov partnerjev je nastal višješolski študijski program bionika, ki ga je strokovni svet RS sprejel 10. novembra letos. Elaborat je bil na ministrstvo za šolstvo in šport, ki mora program še akreditirati, poslan že avgusta. Če bodo to storili v kratkem, bo program zaživel že v naslednjem študijskem letu. „Mislim in upam, da bomo akreditacijo dobili še letos, da bomo lahko naslednje leto že vpisali nove študente," pravi ravnatelj VSŠ ŠC Ptuj Robert Harb. Prepričan je, da gre za odličen program, ki bo ponudil nekaj povsem novega,
	? && ■ ' J	^ A	
	j		
	f\ \ M	/ JMH	
Foto: DK			
Robert Harb: „Narava nam rešitve že ponuja, treba jih je upoštevati, prenesti v tehnologijo in upoštevati alternativne vire, ki so prijazni okolju."
saj je ustvarjen po potrebah gospodarstva, sočasno pa povezuje naravo, mehatro-niko in ekonomijo. „Želeli smo ponuditi program, ki bi bil enako zanimiv za fante in dekleta. Mehatronika je pri nas odlično zaživela in je tudi precej lahko zaposljiv poklic, a večinoma imamo vpisane samo fante. Od leta 2005 so iz mehatronike diplomirala le tri dekleta. Dejstvo pa je, da je v tujini razmerje ena proti
ena," pojasnjuje Harb.
Nov program naj bi ponudil osnovna inženirska znanja, predstavil ekonomski vidik in pokazal pomen narave. „Od narave se lahko zelo veliko naučimo. Pomembno je, da hodimo z odprtimi očmi. To je naša prihodnost. Učenje dejstev na pamet nima smisla. Po mojem mnenju bo večina programov, ki se trenutno izvajajo, počasi ugašala. Bi-onika pa je novost v šolstvu.
Menim, da mora biti šolstvo korak pred gospodarstvom in s tem programom nam je to uspelo," o novem programu pravi ravnatelj VSŠ ŠC Ptuj.
Učenje od narave in prenašanje naravnih rešitev, ki smo jih marsikje že prevzeli, je osnova bionike. Po besedah Harba smo ljudje doslej že marsikaj razvili s pomočjo opazovanja narave: „Narava nam rešitve že ponuja, treba jih je upoštevati, prenesti v tehnologijo in upoštevati alternativne vire, ki so prijazni okolju". Študentje tople vode ne bodo odkrivali, osredotočili pa se bodo na učenje že znanih dejstev, ki jih marsikdaj spregledamo," pojasnjuje Harb, ki pa se zaveda, da bo v prvi vrsti treba osvestiti gospodarstvo. Prepričan je, da bo največji pomen v tem, da je marsikje vodstvo podjetij neprimerno. „Tu nastopijo bioniki, ki jih bodo ozavestili in predstavili rešitve, kako podjetje narediti okolju prijazno," pojasnjuje ravnatelj VSŠ ŠC Ptuj in zaključuje, da so najenostavnejše rešitve ponavadi najboljše. Novi študentje bionike pa jih bodo, v kolikor bo vse teklo po planih, začeli spoznavati že naslednje študijsko leto. Ob mehatroniki in upravljanju podeželja in krajine bo bionika tretji študijski program, ki ga je razvila Višja strokovna šola ŠC Ptuj. Skupaj je doslej na njihovi šoli diplomiralo 393 študentov.
Dženana Kmetec
Ormož • Vzgojno zahtevnejši otroci
Najpomembnejši je vzgled
V sklopu predavanj Pravljično starševstvo, ki ga organizira Mladinski center Ormož, je tokrat predavala Nataša Gregur, psihologinja iz Vrtca Ormož.
Poimenovanje vzgojno zahtevnejši otroci napeljuje k temu, da takšni otroci od staršev zahtevajo veliko več kot običajni otroci. Zahtevajo drugačen pristop, večjo angažiranost, strpnost, starši morajo biti bolj umirjeni, tolerantnejši. »Najpogosteje označujemo za vzgojno zahtevnejše tiste otroke, ki kažejo moteče vedenje, ampak vzgojno zahtevnejši so tudi tisti otroci, ki so pasivni in jih je težko motivirati, da pokažejo interes in zanimanje za neko dejavnost. Tudi takšni otroci zahtevajo od staršev in
vzgojiteljev več angažiranja kot večinska populacija,« je poudarila predavateljica.
Na vprašanje, kako naj starš ravna v takšni konfliktni situaciji, pa je svetovala, da naj starš sebe najprej umiri in razmisli, zakaj do motečih vedenj sploh prihaja. Kajti če starši in vzgojitelji razumejo vzrok, zakaj do tega prihaja, tudi veliko lažje in učinkoviteje pristopajo. Starši bi si morali razjasniti tudi osnovne pojme o delovanju otroških možganov, ki v predšolski dobi niso tako razviti, da bi bili otroci lahko namerno
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
poredni, da bi lahko kaj počeli načrtno ali manipulirali s starši. Otroci so na takem miselnem nivoju, da tega preprosto niso sposobni. Res pa je, da se hitro naučijo, kakšno reakcijo pri starših izzove katera od njihovih oblik vedenja. Če opazijo, da z negativnim vedenjem in izsiljevanjem dosežejo svoj namen, bodo uspešno metodo ponavljali, dokler bo vžgala.
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Z drugega konca
Vstala je ob petih. Včeraj je zmanjkalo časa. Pred službo bo treba zlikati oblačila za moža in otroke. Pa pripraviti kosilo, da si ga bodo popoldne, ko pridejo domov, samo pogreli. Popoldne ne bo časa za kuhinjo. Glava je polna misli in skrbi: »Spet bomo potegnili v službi. Še en tovornjak robe je prispel, je povedal šef. Pa kaj bom s temi nadurami, saj jih ne izplačujejo! Pa kako prav bi prišlo nekaj evrov več na mesec. Mogoče bi lahko šli letos na dopust? Eh, glava nora, ne sanjaj! Vsak evro je treba dati na stran. Nikoli se ne ve, koliko časa bo še služba. Kriza je, pravijo, v vrsti čakajo na službe. Če bo sreča mila, bo, ko pridem domov, zunaj še dovolj svetlo, da grem na vrt. Hvala bogu, da je vsaj zelenjava doma. Ograjo bo treba popraviti okrog vrta, saj so srne spet pojedle solato. Če bi mi na banki dali kakih petsto evrov kredita? Ni šans, pravijo, da nisem kreditno sposobna. Nič, pa grem loto vplačat. Če bi zadela vsaj sto evrov, bi pa lahko še njivo ogradili pa krompir posadili. Zdaj se ga zaradi divjih svinj ne splača. Pa sadovnjak bi lahko zasadili, da bo sadje doma. Če bi ga kaj ostalo, bi pa skuhala sok ali šnops.« Pogled navzgor proti nebu pa: »Bog pomagaj, ti veš, da bi teh sto ali dvesto evrov zares prav prišlo.«
In kaj pravijo na sončni strani Alp?
»Sto ali dvesto milijonov evrov bi nam pa res prav prišlo. Pa bi stabilizirali in naredili trdno našo banko. Sto ali dvesto tisoč evrov smo dali za evropski super projekt meddržavnega sodelovanja, povezovanja in revitalizacije podeželja. Pripravljali so ga vrhunski strokovnjaki. Na sto straneh je sto rešitev, sto predlogov in vizija razvoja nerazvitih območij - ne samo ena! Samooskrba je rešitev. Enakomeren razvoj zagovarjamo.«
Bilo je zapisano, bilo je povedano, kaj in kako. Od visoko zgoraj so letele dragocene misli navzdol: »Pomoč potrebujete, svetovalce za posamezna področja? Na manj kot 3000 mesečno, kolega, pa res ne morem pristati. Prav bo prišel honorar ob redni plači. Mogoče pa bom lahko letos kupil tisto hišo. Mogoče bo ostalo še za pot na drugi kontinent.« Pogled navzgor proti nebu pa: »Bog pomagaj, ti veš, da bi mi teh sto ali dvesto tisoč zares prav prišlo. Saj si navsezadnje zaslužim, takih, kot sem jaz, je malo.«
In je priletelo od zgoraj teh sto, dvesto tisoč. Pa se zasliši od globoko spodaj: »Kaj pa mi pa naših sto evrov?«
»Zmanjkalo. Več sreče prihodnjič.«
Ptuj • Viktorinov večer v adventu
Janez brez glave
Vabimo vas na Viktorinov večer, ki bo v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Na tokratnem adventnem Viktorinovem večeru bo nastopil Gregor Čušin, igralec, burkež, komedijant.
Foto: Viki Ivanuša
Psihologinja Nataša Gregur iz Vrtca Ormož je opozorila, da so vzgojno zahtevnejši tako tisti otroci, ki kažejo moteče vedenje, kot tudi tisti, ki so zelo pasivni.
Gregurjeva je starše opozorila, da je od vsega najpomembnejši vzgled. Kajti če starši izkazujejo določeno vedenje, ga otroci prevzamejo. To pomeni, da če se starša doma prepirata in tako rešujeta svoje težave in nesoglasja, se ne smeta čuditi, da bo tako delal tudi otrok s svojimi vrstniki in drugimi, s katerimi prihaja v stik.
Viki Ivanuša
Čušinovo življenje je gledališče, saj sam pravi (Družina 2009): »Dopoldne grem v službo v gledališče, popoldne pa imam konjiček in se ukvarjam z gledališčem. Pišem iz sebe, pišem zase. Ne morem iz svoje katoliške kože. Kot kristjan, kot del Cerkve, ne morem mimo vere, vsega me prežema, del mene je. Če bi šel v predstavah mimo vere in mimo Cerkve, bi sebe zatajil. Kar povem na odru, za tistim stojim.«
Po značaju mu je blizu veselje in rad spravlja ljudi v smeh. Za del cerkvenega okolja je vselej nekoliko preliberalen, za gledališko srenjo pa prekon-zervativen. V Mestnem gledališču ljubljanskem je zaposlen od leta 1994, s krajšo vmesno prekinitvijo, ko je dve sezoni igral na kranjskem odru.
Gregor Čušin je prejel Prešernovo nagrado (1995), nagrado za najboljšo monokome-dijo (2003), priznanje Združenja dramskih igralcev (2007) in druge.
Na Ptuju se bo predstavil z novim projektom Janez brez glave - apokrifni dnevnik Janeza Krstnika. Predstava prek na novo »odkritega« Janezovega dnevnika spregovori o slovenskih in človeških tegobah sedanjega trenutka, se zaustavi pri pomenu celibata, pri pomenu in prvotnem pomenu telesa in nekaterih besed, predvsem pa se dotakne človekovega srca ter odnosa z Bogom.
Vabim vas na predstavo, ki nas bo v tem adventnem času ogrela in nasmejala ob pogledu na vsakdanje življenje.
Peter Pribožič
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
Rokomet
Slavje Ptujčank kljub neprepričljivi igri
Stran 12
Rokomet
Velikonedeljčani ohranili tradicijo
Stran 12
Odbojka
Vidovičeva in Horvatova prinesli zmago
Stran 13
Strelstvo
Mladi juršinski strelci slavili še tretjo zmago Stran 13
Nogomet
Veterani NK Videm bodo prezimili na 1. mestu
Stran 14 Mali nogomet KMN Draženci s stoodstotnim izkupičkom
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Futsal • Prijateljska meddržavna tekma
Zmaga Slovencev pred polno dvorano
Slovenija - Madžarska 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Pertič (21), 1:1 Droth (24), 2:1 Grželj (37), 3:1 Me-link (39)
SLOVENIJA: Mohorič, Mordej, Grželj, Osredkar, Pertič, Zorc, Drobne, Melink, Uršič, Fetič, Rosič, Puškar. Selektor: Andrej Dobovičnik.
MADŽARSKA: Pakkai, Toth, Ne-meth, Simon, Lodi, Lovas, David, Harnisch, Droth, Reveland, Gyur-csany, Sumon. Selektor: Frank Tamas.
Slovenska reprezentanca malega nogometa je v Podčetrtku na pripravah, ob tem pa igra tudi pripravljalna srečanja. Eno takšnih so v soboto zvečer odigrali v Kidričevem, kjer jih je na tekmi s sosednjo Madžarsko v novi športni dvorani pričakalo veliko število gledalcev. Praktično so v tem kraju naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, za kar je v prvi vrsti zaslužen Marko Perger, ki se je še enkrat izkazal kot odličen organizator.
Nogometaši slovenske izbrane vrste so srečanje pričeli zelo dobro. Igrali so borbeno in hitro. Veliko je bilo izmenjave mest v igri: tako so si kar nekajkrat ustvarili »igralca več«, zaradi česar so imeli večje mo-
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska izbrana vrsta se pripravlja na kvalifikacije za nastop na SP 2012.
žnosti za strele proti vratom. Ti so bili praviloma premalo močni ali natančni za madžarskega vratarja. Kar precej je bilo tudi priložnosti ob izdelanih akcijah, žal pa v tem delu igre nismo videli zadetka.
Drugače je bilo v drugem polčasu: že ob koncu prve minute nadaljevanja so Slovenci zadeli in poskrbeli za navdu-
šenje gledalcev v kidričevski športni dvorani. Gostje so tri minute kasneje izenačili, s čimer je tekma dodatno pridobila na dinamiki igre, saj so oboji imeli priložnost za zmago. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih treh minutah, ko so naši reprezentanti dosegli dva zadetka. S tem so si ob koncu prislužili glasen aplavz.
Gledalci so bili navdušeni tudi nad nastopom najmlajših nogometašev iz nogometne šole Aluminij, ki so se med polčasom pomerili s sovrstniki iz Miklavža in jih premagali. Nedvomno je bila to lepa sobotna nogometna prireditev v Kidričevem.
Danilo Klajnšek, David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Gledalci v Kidričevem so videli dobro igro naše reprezentance, ki si je zmago zagotovila v zaključku srečanja.
Andrej Dobovičnik (selektor Slovenije): »Zelo sem vesel, da smo imeli v Kidričevem veliko podporo gledalcev in dobre pogoje za igranje, ki so nam prinesli zmago. Madžari so se izkazali kot čvrsta reprezentanca, vendar mislim, da smo - glede na prikazano - zasluženo zmagali. Žogo smo imeli več v svoji posesti in lepše priložnosti, tako da je rezultat 3:1 kar realen.«
Igor Osredkar (kapetan Slovenije): »Madžari so se pokazali kot zelo kvalitetna reprezentanca. Mi smo se na tej trdi tekmi zelo potrudili za zmago in mislim, da smo bili skozi vseh štirideset minut boljši tekmec. Lepo je bilo igrati pred polno dvorano v Kidričevem; gledalci so nam pomagali do zmage.«
Nogomet • 1. SNL
Maribor že lahko vknjiži novo zvezdico
REZULTATI 21. KROGA: Maribor Branik - Rudar Velenje
1:0 (0:0); strelec: Mezga (93. iz 11-m.);
CM Celje - Luka Koper 0:4 (0:1); strelci: Osterc (9. in 73.), Bubanja (78.), Aganovič (88.);
Olimpija - HIT Gorica 1:2 (1:1); strelci: Vršič (24.); Martinovič (34.), Radujko (58. - avtogol)
Triglav - Domžale 1:1 (0:1); strelca: Jelar (80.); Pekič (18.)
Mura 05 - Nafta 2:0 (2:0); strelca: Dodlek (11.), Fajič (28.)
1.	MARIBOR 21 15 4 3 48:22 49
2.	HIT GORICA 21 10 4 7 34:24 34
3.	OLIMPIJA 21 9 7 5 32:26 34
4.	MURA O6 21 9 5 7 25:26 32
5.	RUDAR VELENJE 21 8 6 7 36:29 30
6.	LUKA KOPER 21 7 6 8 28:26 27
7.	CM CELJE 21 7 4 10 27:32 25
8.	DOMŽALE 21 7 4 10 25:34 25
9.	NAFTA 21 5 6 10 25:33 21
10.	TRIGLAV 21 3 4 14 8:36 13
15 točk prednosti Maribora pred zasledovalci je zaloga, ki so si jo vijoličasti priigrali v dosedanjih 21. krogih. To zagotovo veliko pove o
moči Maribora na slovenskih zelenicah, še več pa o nemoči njihovih tekmecev. Ti so kvečjemu sposobni odigrati nekaj odličnih tekem v nizu (na začetku sezone Domžale, vmes Gorica, Olimpija, Mura 05 in Rudar Velenje), čemur sledi zanesljiv padec. Pri Mariboru je bilo teh padcev daleč najmanj, k čemur je seveda pripomogla »dolga klop« - najbolj številčni (in kvalitetni) igralski kader. V tem oziru se je kadrovanje Zlatka Zahoviča izkazalo za povsem pravilno, čeprav rezultati Maribora na evropski sceni tega ne potrjujejo (Zahovič: »Drago plačujemo šolo nabiranja izkušenj.«). Darko Milanič je imel v vsakem delu sezone v ekipi igralca, ki je z dobrimi igrami za sabo povlekel ostale: na začetku je bil to Ibraimi, potem Mezga, nazadnje Volaš.
Veliko pretresov se v prestopnem roku (znova) obeta pri Olimpiji. Dušan Kosič bo težko prepričal vodilne, da je prav on sposoben pripeljati klub »na pota stare slave«. Na udaru bo (menda) tudi športni direktor Milenko Ačimovič, ki je šele pred kratkim zasedel ta položaj.
Zmagovalci zadnjega kroga so Sobočani, ki so v pomurskem derbi-ju prvič letos ugnali Nafto.
JM
Tenis • ITF Junior Zagreb cup
Potočnikova ugnala tri starejše tekmice
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je pretekli teden nastopala na mladinskem turnirju ITF Junior Zagreb cup (4. ranga). Prva nosilka je bila Madžarka Reka Muller (letnica 1994), ki je trenutno uvrščena na 171. mesto mladinske lestvice ITF.
Nina je glavni cilj sezone -uvrstiti se čim bližje 500. mestu na tej lestvici - dosegla, saj je bila pred turnirjem uvrščena na 510. mesto. V tej konkurenci se Nina (l. 1997) srečuje s tekmicami, ki so tudi tri leta starejša od nje, z igrami in rezultati pa je dokazala, da se je sposobna z njimi enakovredno kosati in jih tudi premagovati. V Zagrebu se je že v 1. krogu
pomerila s 6. nosilko Jankovi-čevo iz Srbije (l. 1995, 285. na lestvici ITF) in po izgubljenem 1. nizu odlično nadaljevala in zmagala. V nadaljevanju je z identičnim rezultatom izločila dve letnici 1996, Romunko Mi-hailovo in Herdzelasovo iz BiH. V polfinalu je proti domačinki Jani Fett (letnica 1996) odlično začela, nato pa je Hrvatica v nadaljevanju prevladala in zmagala.
Nina v sredo skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem odpotuje v ZDA, kjer bo nastopila na dveh močnih turnirjih: Nike Masters in Orange Bowl.
Jože Mohorič
Zoran Krajnc: »Zagreb smo vzeli kot pripravljalni turnir pred nastopi v ZDA. Nina je stopnjevala formo proti polfinalu, kjer je v 1. in 2. delu seta pokazala najboljši tenis doslej. V nadaljevanju ni uspela zadržati tega nivoja, a včasih je treba kakšno srečanje izgubiti, da lahko naslednje zmagaš. Menim, da je to odlična popotnica pred odhodom v ZDA: ta teden smo najprej opravili regeneracijo in v Varaždinu kvaliteten sparing na trdi podlagi. Turnirja v ZDA sta za Nino predvsem nagrada za odlično delo skozi vse leto, zato nimamo nobenih visokih pričakovanj: važno je, da spoznamo stanje v vrhu svetovnega tenisa v tej kategoriji in občutimo to vzdušje.«
Junior Zagreb cup 2011, rezultati:
1.	krog: Nina Potočnik (Slovenija) - Violeta Jankovič (Srbija, 6) 4:6, 6:0, 6:4
2.	krog: Potočnik - Ana Bianca Mihaila (Romunija) 6:3, 6:4 četrtfinale: Potočnik - Dea Herdzelas (BiH) 6:3, 6:4 polfinale: Potočnik - Jana Fett (Hrvaška) 6:1, 3:6, 1:6 finale: Fett - Dominika Paterova (Češka) 3:6, 4:6
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Slavje Ptujčank kljub neprepričljivi igri
Mercator Tenzor
Ptuj - Mlinotest
Ajdovščina 34:31
(18:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Križanec M., Mateša 7, Majcen 4, Koro-taj 4, Strmšek 8, Močnik, Križanec S., Bolcar 4, Tumpej, Potočnjak 3, Borovčak, Žiher, Ivančič, Praprotnik 4. Trener: Nikola Bistrovič.
Razburljivo in napeto srečanje, ki sicer ni bilo na visoki kakovostni ravni, si je v dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju ogledalo skromno število gledalcev. Ti pa so bili v trenutkih, ko se je tekma »lomila«, toliko bolj glasni. Domači strateg Bistrovič je že pred tekmo opozarjal, da njegove varovanke čaka sila zahtevna preizkušnja, kar se je nato udejanjilo na parketu.
V uvodu smo spremljali izenačen dvoboj, domačinke so
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 34:31 (18:16), Piran - Krka 25:37 (13:16), Veplas Velenje -Naklo Tržič 35:24 (18:10), Olimpija - Celjske mesnine 25:28 ( 14:15), Burja - Krim Mercator 20:36 (10:22), Antrum Sežana - GEN I Zagorje 22:39 (12:20)
1.	ZAGORJE GEN -I 11 10 0 1 20
2.	KRIM MERCATOR 9 9 0 0 18
3.	KRKA	11 8 0 3 16
4.	MER. TENZOR PTUJ 10 8 0 2 16
5.	CELJSKE MESNINE 11 6 0 5 12
6.	VEPLAS VELENJE 11 6 0 5 12
7.	PIRAN	11 6 0 5 12
8.	MLIN. AJDIVŠČINA 11 4 0 7 8
9.	NAKLO TRŽIČ 10 2 0 8 4
10.	ANTRUM SEŽANA 10 2 0 8 4
11.	OLIMPIJA 10 1 0 9 2
12.	BURJA ŠKOFIJE 11 1 0 10 2
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je k zmagi svoje ekipe prispevala 8 zadetkov.
šele v 9. minuti povedle 5:3. Sledilo je obdobje najboljše ptujske igre na tekmi: z nekaj uspešnimi akcijami na krožno napadalko Bolcarjevo (do 15. minute je dosegla 4 gole) je ekipa iz Štajerske najprej pove-dla 12:9, v 21. minuti pa je bila na semaforju izpisana najvišja prednost na tekmi: 15:10. V sami končnici prvega polčasa je ta prednost pričela kopneti, kajti predvsem v obrambi je bilo storjenih preveč napak, kar so Ajdovke izkoristile za znižanje prednosti.
V drugem polčasu so Primorke kmalu izenačile na 18, kar je bil uvod v zelo izenačeno obdobje igre. Samo srečanje je bilo v tem delu precej raztrgano, s številnimi napakami na obeh straneh, tako v obrambi kot napadu. Ptujčanke se niso mogle zbrati in prikazati igre, ki je navduševala na dosedanjih tekmah, ko so tekmicam vsilile svojo
igro. Tako se je igralo »gol za gol«, nobena od ekip pa ni vodila za več kot zadetek. Končnica je bila pričakovano zelo napeta, dodatna spodbuda pa je prišla tudi iz tribun, kar je nedvomno bil eden izmed ključev na poti do uspeha. Pri izidu 32:31 v 59. minuti je bila za dve minuti izključena Strmškova, vendar pa so njene soigralke v napadu zadele z igralko manj. Nato je odlična Maruša Križanec (sku-
Martina Strmšek, roko-metašica Mercator Tenzorja:
»Nismo si mislile, da bo tako težko, ampak na koncu se je vse poklopilo v našo korist. Menim, da smo igrale premalo kolektivno, vendar na kocu šteje le zmaga. V sami končnici smo igrale hitreje, stisnile v obrambi, imele pa smo tudi razpoloženo vratarko, brez katere verjetno ne bi slavile.
Rokomet • 2. SRL (m)
Favoriti upravičili svoje vloge
Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 27:36 (12:19)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 2, Ferk 4, Janžekovič 6, Verdenik 1, Horvat, Bezjak 5, Maroh 2, Požar 1, Bedenik, Sabo 2, Kenda, Šamperl, Čeh 1, Lešnik, Pukšič 3. Trener: Tomi Matjašič
Ekipa Drave je doma gostila ekipo Slovenj Gradca 2011, naslednico nekoč velikega Pre-venta, ki je v zlatih časih krojil usodo tik pod vrhom slovenskega klubskega prvoligaškega rokometa. Po znanih težavah s financami je klub ugasnil, na njegovem pogorišču pa je vzni-knil nov, čigar edini cilj je v letošnji sezoni osvojiti 1. mesto v 2. SRL.
Fizično izjemno močni ter odlično pripravljeni gostje so odlično začeli tekmo, ki si jo je v OŠ Ljudski vrt na Ptuju ogledalo dobrih 100 gledalcev. V 6. minuti so vodili z 1:4 in nakazali, da želijo ohraniti vse možne točke. Domačini so se nato otresli začetne treme in v 22. minuti izid izenačili na 12:12. Do konca polčasa je povsem zatajila realizacija, obramba pa je Korošcem puščala preveč prostora za lahke zadetke. Z delnim izidom 0:7 je razlika ob polčasu znašala +7 za gostujo-
čo ekipo (12:19).
Še odločneje so nasledniki Preventa vstopili v drugi del igre, ko so povsem zagospo-darili na parketu. Granitna obramba Ptujčanom ni pustila do diha in v 34. minuti je bil izid že 12:22. Prednost se je nato nekaj časa gibala okrog +10 za Korošce, domačini pa so kljub vsemu odigrali po svojih najboljših zmožnostih. V zadnji tretjini srečanja je tempo igre padel, trenerja sta ponudila priložnost tudi mlajšim igralcem, visoko prednost Slovenj Gradca iz 46. minute, ko
Robert Bezjak, rokome-taš Drave: »Pričakovali smo malenkost lažjo tekmo. Slovenj Gradec ima res dobro zasedbo; gre za mlado uigrano ekipo, poleg tega pa ima tudi nekaj igralcev s prvoli-gaškimi izkušnjami. V prvem polčasu smo jih po njihovem vodstvu celo ulovili, vendar pa je pretehtala kvaliteta in tudi izkušnje, čeprav menim, da bi bil bolj realen poraz za pet, šest zadetkov. Sicer pa na takih tekmah vidiš, kje si; nam prav gotovo še kaj manjka, verjetno bo potrebna kakšna nadgradnja, kar pa bo prišlo z izkušnjami na tekmah. Če se bo še naprej tako dobro delalo, bojazni za napredek ni.«
je bilo 18:30, pa so modri nekoliko znižali v 53. minuti, ko je bilo 24:31. Končni izid srečanja je bil 27:36 s čimer se je gostujoče moštvo še bolj utrdilo na čelu drugoligaške rokometne karavane, za domače pa je bilo srečanje dobra preizkušnja pred nadaljevanjem prvenstva, ko za Ptujčane prihajajo sila pomembne tekme.
tp
Pomurje - Moškanj-ci - Gorišnica 28:30 (9:15)
MOŠKANJCI . GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 8, Zorli 2, Bedrač, Valenko, Arnuš 6, Balas 2, Lozinšek 1, Lukaček 1, Vincek 1, Dimec 5, Firbas 4, Preac, Gerčar, Pravdič, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so pri ekipi Pomurja gostovali v nedeljo ob 11. uri dopoldan, kar je v slovenskem rokometu vsekakor nevsakdanja praksa. Za iskanje podobnega termina bi verjetno morali pogledati kar precej nazaj v zgodovino tega športa ... Pri ekipi Pomur-ja delujejo trener Vlado Hebar (nekdaj je vodil ekipo Gorišni-ce), Blaž Cvetko (nekdanji igralec Gorišnice) in Aleš Mesarec (nekdanji rokometaš Velike Nedelje in Ormoža).
paj 17 obramb) obranila stoodstotno priložnost Ajdovkam in slavje se je lahko pričelo.
Igralke Mercator Tenzorja tokrat niso igrale tako kot znajo, toda kljub temu so zabeležile pomembno zmago. Tako pač zmagujejo »velike« ekipe, nova zmaga pa Ptujčanke še naprej uvršča na mesta pod vrh tabele. Do krajšega prazničnega premora Bistrovičeve varovanke čakajo še tri srečanja (Olimpija, Celje in Krim), vsa pa bodo odigrana na Ptuju.
Tadej Podvršek
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 13. KROGA: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 27:30 (11:15), Istrabenz plini Izola - Maribor Branik 24:24 (11:12), Krka - Šmartno 26:26 (11:14), Ribnica Riko hiše - Krško 34:24 (18:9). Srečanje Gorenje - Cimos Koper bo v sredo, 7. decembra. V tem krogu je bil prost Jeruzalem Ormož.
Glede na mesta, ki jih ekipi zasedata na prvenstveni lestvici (Pomurje je zadnje, Gorišni-ca 4.), so bili izraziti favoriti gostje. Ti so to potrdili tudi na igrišču ...
V prvem polčasu so Gori-šničani hitro povedli in si do polčasa priigrali šest zadetkov prednosti. Tudi v drugem polčasu so trdno držali vse niti igre v svojih rokah; prednost so večali vse do enajstih zadetkov. Gostje so se zadovoljili z visoko prednostjo, zato je trener ponudil priložnost za igranje mlajšim igralcem. Domačini so prednost občutno znižali, vendar jim je na koncu za popolno presenečenje zmanjkalo časa in tudi kvalitete. Sojenje Ocvirka in Strigla ni bilo najboljše.
Danilo Klajnšek
2. SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 27:36, Pomurje - Moškanjci - Gorišnica 28:30, Nova Gorica - Črnomelj 28:36, Radeče MIK Celje - Mitol Sežana 32:21, Col - Brežice 29:35, Mokerc Ig - Rudar 41:34
1.	S. GRADEC 2011 10 10 0 0 20
2.	MOKERC IG 10 9 0 1 18
3.	RADEČE MIK CELJE 10 8 0 2 16
4.	MOŠKANJCI - GOR. 10 7 0 3 14
5.	ČRNOMELJ 10 6 0 4 12
6.	BREŽICE 11 6 0 5 12
7.	DRAVA PTUJ 10 5 1 4 11
8.	ARCONT RADGONA 10 4 1 5 9
9.	NOVA GORICA 10 3 0 7 6
10.	POMURJE 9	1	2	6	4
11.	MITOL SEŽANA 10 2	0	8	4
12.	COL	10 1	0	9	2
13.	RUDAR TRBOVLJE 10 1	0	9	2
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Darko Cingesar in Gašper Hrastnik do konca sezone v Jeruzalemu
Rokometaši Jeruzalema so bili v tem krogu prosti zaradi izstopa Loke iz lige. V soboto, 10. 12., ob 19.00 pa Vinarje čaka domača tekma proti Tri-mu iz Trebnjega. Pogled na lestvico in mesto, ki ga zasedajo Ormožani, ni prav nič prijeten, zato so se v klubu odločili, da za pomoč pri ohranitvi statusa v elitni ligi zaprosijo dva mlada perspektivna igralca, ki prihajata iz Škofje Loke. To sta Darko Cingesar (letnik 1990) in Gašper Hrastnik (letnik 1992). Oba bosta pri Jeruzalemu do konca sezone.
Cingesar (185 cm) igra na poziciji srednjega zunanjega in levega krila, Hrastnik (191 cm) na poziciji desnega zunanjega. Oba rokometaša, ki sta si znanje nabirala v Škofji Loki, v eni boljših rokometnih šol v Sloveniji, imata tudi izkušnje z igranjem v kadetski in mladinski izbrani vrsti. V taboru Jeruzalema upajo, da bo ekipa končno začela igrati tako, kot zna, in da bo v prihodnosti čim manj nihanj, ki so zaznamovala ormoško igro v dosedanjem delu prvenstva.
uk
Rokomet • 1. B SRL (m)
Ohranili tradicijo
Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:28 (14:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Mesarec 1, Kaučič, Majcen 3, Hanželič 3, Bezjak, Vesel ko 7, Preac (3 obrambe), Ivančič 6, Tušak 3, Dogša (6 obramb), Meško, Zemljič, Špindler 5. Trener: Bojan Munda.
Po seriji neuspehov so se ro-kometaši Velike Nedelje odpravili na težko gostovanje v Škofljico. Prepričani v svojo kvaliteto so po tihem upali tudi na ohranitev tradicije, po kateri v preteklosti na tekmah z domačini še niso izgubili. Ekipa sicer spet ni bila popolna, saj zaradi službene odsotnosti ni bilo Mitje Horvata. Kot je za dva izenačena tekmeca bilo pričakovati, si nobena ekipa ni priigrala večje prednosti. Domači so v 8. minuti sicer pobegnili na plus tri, vendar je vztrajnim gostom z igralcem manj uspelo rezultat znižati na gol zaostanka. Sledilo je nekaj dobrih minut domačih in njihovo vodstvo 9:5. Po minuti odmora trenerja Bojana Munda so rokometaši iz Velike Nedelje zaigrali mnogo bolje in rezultat preobrnili sebi v prid. To je bil pozitiven signal, da lahko s pravim pristopom uspejo zmagati.
Tudi v nadaljevanju srečanja so gledalci lahko videli enakovredno igro, rezultat pa je bil kar šestkrat izenačen. Obe ekipi sta naredili kar precej napak, veliko jih je bilo predvsem v napadu, v obrambi pa
1. B SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:28, Slovan - Sevnica 35:35, Dobova - Cerklje 37:27, Celje Pivovarna Laško - Grča Kočevje 36:22, Grosuplje - Alples Železniki 26:21, Sviš Pekarne Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 32:28
1.	SEVNICA 10 9 1 0 19
2.	SVIŠ GROSUPLJE 10 8 0 2 16
3.	GROSUPLJE 9 6 0 3 12
4.	CELJE PIVO. LAŠKO B9 5 1 3 11
5.	DOBOVA	10 3 3 4 9
6.	GRČA KOČEVJE 10 4 1 5 9
7.	CERKLJE 10 4 1 5 9
8.	DOL TKI HRASTNIK 10 3 2 5 8
9.	V. NEDELJA C. OPTYL10 3 2 5 8
10.	SLOVAN 10 2 3 5 7
11.	ŠKOFLJICA 10 2 3 5 7
12.	ALPLES ŽELEZNIKI10 118 3
so gledalci videli trdo igro, v kateri so zaradi prekrškov krajši konec potegnili gostje. V 54. minuti pri rezultatu 24:24 sta obe ekipi še upali na končni uspeh. Večjo željo po zmagi so gostje pokazali predvsem z igro v obrambi, saj so odigrali zelo borbeno in prisilili domače na napake. V 58. minuti so gostje po projektilu Jakoba Majcna povedli 26:28 in z lepo prednostjo odšli v zaključek tekme. Domačini so v zadnjih sekundah imeli napad za izenačenje, vendar so gostje v obrambi odigrali z odliko, tako da so imeli igralci Škofljice po koncu tekme met z 9 metrov. Zadnji, sicer zviti strel, je vratar Tadej Preac obranil in zasluženo slavje gostov se je lahko pričelo ...
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič (Velika Nedelja Carrera Optyl)
4. SKL (m)		
PARI 8. KROGA: Koroška Prevalje - Primafoto Slovenj Gradec 69:43, Ruše - Posavje Sevnica 91:59, Posavje Podbočje - Ptuj 80:60, Celjski vitez - ŠRK Koši Šentjur 83:62,		
1. CELJSKI VITEZ	7 7 0	14
2. POSAVJE PODBOČJE	7 6 1	13
3. RUŠE	7 4 3	11
4. KOROŠKA PREVALJE	7 3 4	10
5. ŠRK KOŠI ŠENTJUR	6 3 3	9
6. PRIMAFOTO S. GRADEC	7 2 5	9
7. PTUJ	6 2 4	S
8. POSAVJE SEVNICA	7 0 7	7
Košarka m 4. SKL (m)
Nenavadno, a resnično: odločila neogretost
Posavje Pobočje -KK Ptuj 80:60
26:8, 17:10, 13:19, 24:23
KK PTUJ: Hameršak 3, Dobrin 15, Ajhmajer 8, Franjkovič 1, Kram-berger, Drevenšek 6, Pleskonjič 23, Vodušek 2, Horvat, Jakomini, Holc 2, Krajnc. Trener: Matjaž Damiš.
Igralci in strokovno vodstvo KK Ptuj so imeli na poti na tekmo 7. kroga smolo, saj so po težavah z vozilom prišli v Pobočje šele dvajset minut pred začetkom tekme. Tako so imeli sila malo časa za ogrevanje, kar se je odražalo v slabem startu v tekmo: domačini so prvo četrtino dobili kar 26:8. V njej gostom zares ni uspevalo nič, zgrešili so tudi precej stoodstotnih priložnosti. Tudi v nadaljevanju je težja in izkušenejša ekipa iz Pobočja izkoriščala svoje prednosti in je že po dvajsetih minutah praktično odločila srečanje, saj je vodila že za 25 točk.
Po odmoru so ptujski igralci pokazali popolnoma drugačen obraz: nervozne in negativne situacije iz prvega dela so v drugem delu obrnili v svoj prid. Igrali so veliko bolj borbeno in zavzeto ter se domačinom v 3. četrtini približali že na 14 točk zaostanka. Z agresivno obrambo mož na moža in z boljšim zapiranjem prostora pod košem so dobili tudi precej skokov. V tej prvini je izstopal predvsem
kapetan ekipe Marko Pleskonjič, ki je v svoji ekipi dosegel tudi največ točk (23). Ob njem je bil v napadalnih akcijah razpoložen tudi Žiga Dobrin (15 točk). V 3. četrtini je bil zaradi ugovarjanja izključen domači igralec Kotnik. Kljub temu se ptujski igralci v zadnji četrtini niso mogli resneje približati domačinom, tako da se je tekma končala z rezultatom 80:60. Kakovostna razlika med ekipama prav gotovo ni tako velika kot kaže rezultat, vendar so ne dovolj ogreti Ptujčani možnost za bolj izenačeno tekmo izgubili že v uvodu. V drugih dvajsetih minutah so se vsaj enakovredno kosali z ekipo Posavja in prav na tem lahko gradijo v prihodnosti. KK Ptuj bo v prihodnjem krogu proti ekipi Koroške iz Prevalj nadaljeval s serijo treh zaporednih gostovanj.
David Breznik
Karate • Mladinsko DP
Dve medalji za ptujski klub
V soboto, 3. decembra, je v Žalcu potekalo mladinsko državno prvenstvo v karate-ju. Zbralo se je nekaj manj kot 450 karateistov iz 54 slovenskih klubov. Za Karate do klub Ptuj sta v katah tekmovali Doroteja Jakop in Ela Valenko, v borbah pa Nina Strelec, Tinka Valenko in Rok Žganjar. Najuspešnejša sta bila Nina Strelec in Rok Žganjar, ki sta v svojih kategorijah osvojila tretji mesti. Ekipni uspeh sta z dobrima rezultatoma dopolnili Tinka in Ela Valenko, ki sta se prav tako borili za stopničke, vendar jima je na koncu zmanjkalo malo športne sreče.
jk
Nina Strelec
Tenis • 2. Zimska liga
Rezultati 4. kroga: Veterani -TK Štraf 2:1 (Merc - Cajnkar 8:9, Pušnik - Brlek 9:4, Mazera/Tumpej
-	Cajnkar/Brlek 9:8); PSS Ptuj - Duras Projekt 2:1 (Čajič - Gavez 9:2, Belšak - Ljubec 9:5, Vamberger/ Čeh - Kos/Majcen 6:9); TK Skorba
-	TK Skorba Gad 2:1 (Žitnik - Šun-tner 9:5, Zebec - Šlamberger 6:9, Ži-tnik/Hazimali - Dobnik/Ogrinc 9:3).
V derbiju kroga je ekipa Veteranov premagala TK Štraf; igralci obeh ekip so prikazali dobre igre, kar dve srečanji pa sta se končali z najtesnejšim možnim izidom. Z zmago so Veterani obdržali 1. mesto na lestvici. V lokalnem obračunu med TK Skorba in TK Skorba Gad je bilo po srečanju posameznikov izenačeno, igro parov pa je dobila ekipa
TK Skorba. Tudi tretje srečanje tega kroga se je končalo s tesnim izidom: Duras Projekt je proti ekipi PSS Ptuj dobil točko in naredil prvenstvo še bolj zanimivo.
1.	VETERANI	9 99
2.	TK SKORBA	8 93
3.	TK ŠTRAF	7 92
4.	TK SKORBA GAD 5 75
5.	PSS PTUJ	5 73
6.	DURAS PROJEKT 2 58
1. liga
Pari 4. kroga: sobota, 10. 12., ob 8.30: TC Goja - TK Šumari, Trgovine Jager - Hiša Kager. Prosta je ekipa Straf Skorba.
JM
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Vidovičeva in Horvatova prinesli zmago
ZOK AC Prstec Ptuj - Mežica 3:1 (28, -17, 19, 10)
ŽOK AC Prstec Ptuj: Leskovar, Vi-dovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Mohorič, Kokol, Stanet, Kramberger, Kosi, Horvat. Trenerka: Jasna Zajšek.
Na dvoboju med ŽOK AC Prstec s Ptuja in Mežico smo videli tri nize sila napete in izenačene odbojke, medtem ko so v četrtem nizu domačinke odigrale odlično in slavile končno zmago 3:1. Uvodni niz je trajal približno pol ure. V njem so Ptujčanke igrale solidno v vseh elementih odbojkarske igre ter imele občasno prednost treh točk. A Korošice so s svojo nepopustljivostjo ujele priključek in tako smo videli zelo napeto končnico, v kateri je imela veliko zaslug za zmago 30:28 izkušena Marijana Horvat. Ta ni odigrala celotnega srečanja, a je kljub temu zbrala kar 16 točk. Kape-tanka Sara Vidovič jih je dosegla celo 27 in je bila z naskokom najboljša posameznica tekme. Po težko dobljenem prvem nizu so Mežičanke s fana-
3. DOL - vzhod (ž)	
REZULTATI 7. KROGA: AS Prstec Ptuj - Mežica 3:1, Formis II. - TN Ljutomer 1:3, Vuzenica - Črna 3:0, Prevalje II. - Maribor 3:2, Turbina -Dravograd 3:0	
1. TURBINA	7 7 0 19
2. ZM LJUTOMER	7 6 1 1S
3. VUZENICA	7 5 2 17
4. AS PRSTEC PTUJ	7 5 2 16
5. MEŽICA	7 4 3 11
6. FORMIS II.	7 3 7 10
7. PREVALJE II.	7 3 4 7
8. ČRNA	7 1 6 4
9. MARIBOR	7 1 6 3
10. DRAVOGRAD	7 0 7 0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj (na sliki Vidovčeva) so stežka ugnale Korošice.
tično igro polovile veliko težkih žog. Dobro so servirale in igrale v napadu ter zasluženo dobile drugi niz 25:17. Gostje so v tretjem setu povedle z 2:0, a sledil je popoln preobrat oz.
serija desetih zaporednih točk na servis Horvatove. To prednost so ptujske odbojkarice z velikimi težavami ohranile, saj so se Mežičanke nekajkrat približale na dve točki zaostanka.
Pobudo je na koncu ponovno prevzela Vidovičeva, tako da so Ptujčanke zmagale 25:19. Po treh napetih in izenačenih nizih nihče ni pričakoval gladko dobljenega četrtega niza, a v njem so vse ptujske odbojkari-ce zelo dvignile nivo svoje igre in prišle do nove zmage.
Igralke ŽOK AC Prstec Ptuj čaka tudi v 8. krogu podobna tekma z ekipo iz sredine lestvice, saj se bodo v soboto ob 17. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z drugo ekipo Formisa.
David Breznik
Strelstvo m 3. turnir mladinskih državnih lig - Črenšovci
Juršinski strelci slavili še tretjo ekipno zmago
Preteklo nedeljo, 4. 12., je v Črenšovcih potekal 3. turnir državnih mladinskih lig, na katerem je v treh različnih disciplinah in šestih starostnih kategorijah nastopalo 230 tekmovalcev. Strelci iz naših koncev so tokrat dosegli osem posamičnih in tri ekipne uvrstitve na stopničke za zmagovalce, s štirimi zmagami pa so bili najuspešnejši v letošnji sezoni.
Med mladinci s pištolo z odličnimi predstavami v letošnji sezoni nadaljuje Kamni-čan Rožle Repič, ki je zmagal s 379 krogi in postavil najvišji rezultat dneva. Za njim so se od 2. do 6. mesta zvrstili Gregor Vesenjak s 361 krogi, Ivan Druzovič s 360, Gregor Po-lajnko s 349, David Kekec s 348 in Aljoša Habjanič s 346 krogi. V ekipni razvrstitvi pa je novo, že tretjo zmago v sezoni, slavila juršinska ekipa mladincev, ki je tokrat s 1069 krogi dosegla najvišji rezultat sezone. Med kadeti s pištolo suverene predstave še naprej niza Ptujčan Sašo Stojak, ki je s 374 krogi izenačil svoj najvišji rezultat v sezoni, miklavški strelec Žan Mir se je s 353 krogi uvrstil na 4. mesto, ormoška strelka Kovinarja Tina Novak pa je s 314 krogi osvojila 6. mesto.
Med mladinci s puško je prvo zmago v sezoni dosegel
Foto: Simeon Gčnc
Juršinski strelci so v letošnji sezoni državne mladinske lige s pištolo v ekipni konkurenci nepremagljivi, saj so slavili že tretjo zaporedno zmago, tokrat z najvišjim rezultatom sezone s 1069 krogi. Za ekipo uspešno nastopajo David Kekec, Gregor Vesenjak in Ivan Druzovič (v sredini).
Kovinarjev strelec Jan Šu-mak, ki je s 389 krogi ponovil rezultatski dosežek s predhodnega turnirja, vendar je takrat nesrečno po slabši zadnji seriji ostal brez zmage. Njegovi klubski sotekmovalki, Urška Ku-harič in Petra Vernik, s katerima si je v ekipni razvrstitvi s 1136 krogi priboril 3. mesto, pa sta med mladinkami s 381 in 366 krogi zasedli 9. in 17. mesto, kidričevska strelka Teja Sagadin pa je s 380 krogi dosegla 11. mesto. Med kadetinja-
mi s puško je ormoška strelka Melisa Kosi s 368 krogi zasedla 6. mesto, zmagala je Megi Fujs iz Tišine s 378 krogi.
V najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško je drugo zaporedno zmago slavil ormoški strelec Kovinarja Žan Tomažič, ki je z odličnimi 188 krogi samo za 2 kroga zgrešil državni rekord, zmagal je z veliko prednostjo osmih krogov pred zasledovalci in prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima
že 22 točk prednosti! Preostala ormoška strelca Rok Tomažič in Matjaž Pleh sta s 174 in 162 krogi osvojila 10. in 35. mesto, v ekipni razvrstitvi pa so ormoški strelci morali premoč priznati samo hrastniški ekipi Rudnika, ki je slavila s 527 krogi, Ormožani pa so dosegli 524 krogov.
Četrti turnir državne lige za Pokal SZS se bo odvijal 21. in 22. januarja v šolski dvorani v Ormožu.
Simeon Gonc
Športni novički Judo • Pokal Like v Zagrebu
Na tekmovanju za pokal Like v Zagrebu je sodelovalo 292 tekmovalcev iz 24 klubov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ljutomerski judoisti so dosegli naslednje uvrstitve: dečki (do 11 let): 1. Gašper Rudolf (-46 kg); do 13 let: 4. Marsel Majcen (-60 kg); deklice (do 13 let): 1. Valentina Osterc (-32 kg), 2. Tara Habjanič (-36 kg) in Nina Magdič (-48 kg), 3. Maša Štuhec (-57 kg).
Mali nogomet • Turnir v spomin Janka Makoterja
ŠD KMN Meteorplast iz Ljutomera bo to soboto, 10. 12., pripravil že 12. spominski turnir Janka Makoterja, ki vsako leto privabi številne ekipe iz Slovenije in Hrvaške. Letošnja novost tekmovanja je izvedba na dveh loka-
cijah, in sicer bo del turnirja, ko se po tri ekipe merijo v predtekmovalnih skupinah, odigran v dvoranah pri OŠ Ivana Cankarja ter v športno-izobra-ževalnem centru, zaključni del pa bo v dvorani športno-izobraževalnega centra. Najboljše tri ekipe si bodo poleg pokalov razdelile 2100 evrov, zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal, s pokali pa bodo nagrajeni tudi najboljši strelec, igralec in vratar turnirja. Prijavnina znaša 75 evrov in jo morajo ekipe, ki imajo na turnirju zagotovljeni vsaj dve tekmi, poravnati do četrtka, 8. 12., ko bo ob 19. uri v baru ŠIC v dvorani športno-izobraževal-nega centra v Ljutomeru opravljen tudi žreb skupin.
Prijavnino lahko ekipe poravnajo na transakcijski račun kluba: SI56 0234 3025 3365 982 (nLB), dokazilo o plačilu pa je treba poslati na faks: 02/ 5844-004. Ostale informacije o turnirju dobite po telefonu: 041 731 614 (Miha), 070 846 965 (Marko) in 041 354 900 (Saša).
NŠ
Nogomet • Veterani NK Videm
Zavihali rokave in ... prezimili na 1. mestu
Nogomet ima na Vidmu pri Ptuju dolgo in bogato tradicijo. To jesen je bila posebej uspešna veteranska ekipa, ki je v jesenskem delu tekmovalne sezone 2011/2012 dosegla enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Suvereno so postali jesenski prvaki v veteranski ligi 35. Pred pričet-kom letošnjega prvenstva jih nogometni strokovnjaki niso uvrščali med ekipe, ki se bodo borile za sam vrh. Kljub temu so že avgusta zavihali rokave in se na igrišču ob Dravinji začeli neobremenjeno in v miru pripravljati na dolgo tekmovalno sezono. V pripravljalnem obdobju so poleg treningov, ki so potekali dvakrat tedensko zraven članske in mladinske selekcije, odigrali tudi tri pripravljalne tekme in nastopili na dveh veteranskih turnirjih.
V devetih prvenstvenih tekmah je ekipa dosegla osem zmag in en sam poraz, kar je pomenilo osvojitev prvega mesta s sedmimi točkami naskoka pred drugouvrščeno veteransko ekipo NK Hajdine. Ekipa je sestavljena večinoma iz domačih igralcev, ki so v svojih nogometnih karierah igrali za različne selekcije kluba, nekateri pa tudi v drugih večjih uspešnejših ekipah in tudi v tujini. Dosedanji najboljši rezultati veteranske ekipe Vidma so bili 3. mesto na zaključnem
Veteranska ekipa Vidma si je v jesenskem delu priigrala 7 točk prednosti pred najbližjimi tekmeci.
turnirju veteranskih ekip v sezoni 2007/2008, 2. mesto na zaključnem turnirju v sezoni 2008/2009 in 3. mesto v ligi center v sezoni 2010/2011.
Že drugo sezono veteransko ekipo zelo uspešno vodi Maksim Mohorko, trener ekipe je Darko Jeza, pomočnik trenerja Gorazd Cernila, sekretar, tajnik in blagajnik v eni osebi pa je neutrudni Andrej Kozel. Kapetan uspešne veteranske ekipe je Renato Bračič, najboljši strelec pa Maksimiljan Mohorko, ki je tudi najboljši strelec lige s 16 zadetki. V jesenskem delu sezone so za veteransko ekipo
odlično igrali naslednji igralci: Renato Bračič, Edvard Ko-derman, Leon Horvat, Darko Jeza, Vinko Ciglar, Božo Ciglar, Franc Lah, Darko Lah, Brani-mir Kolednik, Jože Šmigoc, Leopold Šmigoc, Daniel Koren, Miran Selak, Igor Kokol, Nives Ovčar, Majsim Mohorko, Ivan Krajnc, Danijel Hliš, Andrej Si-mič, Ervin Ostroško, Stanko Si-monič, Dejan Fridauer, Goran Pavlovič, Gorazd Černila.
V tem delu sezone so naredili korak naprej in ekipo opremili z novo športno opremo (dresi, torbe, anoraki, žoge ...). Veterani imajo kot najizkušenejši v klubu še druge zadolžitve v Športnem
društvu Videm. Tako iz njihovih vrst prihaja predsednik ŠD Videm, oba podpredsednika, sekretarja, šest članov upravnega odbora in trenerja članske ter mladinske ekipe. Vsi ostali člani so aktivno vključeni in po svojih močeh pomagajo klubu in veteranski ekipi. Pričakovanja za spomladanski del sezone so velika, zato bo potrebna dobra priprava ekipe v pripravljalnem obdobju, če želijo uspešno nadaljevati v zelo kvalitetni ligi tudi v spomladanskem delu prvenstva. Želja veteranov Vidma je osvojitev prvega mesta v veteranski ligi 35.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm
S stoodstotnim izkupičkom le še KMN Draženci
REZULTATI 2. KROGA: KMN Draženci - Apolon 11 4:3, Sport club M - Klub Ptujskih študentov 2:3, ŠD Ptujska Gora - SGD in Sliko-pleskarstvo Goričan 1:4, Reklamni atelje Babšek - ŠD Rim 1:2, Club 13 - Rick's Cafe 4:4, ŠD Draženci -Hausmart Super Team 2:4
REZULTATI 3. KROGA: Hausmart Super Team - KMN Draženci 1:3, Rick's Cafe - ŠD Draženci 7:4, Apolon 11 - ŠD Ptujska Gora 2:3, Klub Ptujskih študentov - Club 13 1:3, SGD in Slikopleskarstvo Goričan - Reklamni atelje Babšek 4:0, ŠD Rim - Sport club M 8:0
1.	KMN DRAŽENCI	3	3 0 0	9:5	9
2.	ŠD RIM	3	2 0 1	12:3	7
3.	SLIK. GORIČAN	3	2 0 1	10:3	7
4.	CLUB 13	3	2 0 1	12:8	7
5.	RICK\'S CAFE	3	111	12:10	4
6.	KPŠ	3	111	6:7	4
7.	APOLON 11	3	1 2 0	12:8	3
8.	HAUSMART 3	1	2	0	8:10 3
9.	PTUJSKA GORA 3	1	2	0	5:8 3
10.	SPORT CLUB 3	1	2	0	4:12	3
11.	R. A. BABŠEK 3	0	2	1	3:8 1
12.	ŠD DRAŽENCI 3	0	3	0	7:18 0
Drugi krog zimske lige je prinesel razburljiva srečanja, polna preobratov, in spremembo na vrhu lestvice. KMN Draženci je v tekmi s kar sedmimi zadetki ugnal Apolon 11 in tako sami ostajajo na čelu lestvice. Ptujska Gora je morala priznati premoč ekipi SGD in slikopleskarstvu Goričan z 1:4, medtem ko je ekipa Rima minimalno, z 2:1, proti ugnala ekipo Reklamnega ateljeja Babšek. Največ zadetkov, kar 8, so gledalci videli na srečanju med Clubom 13 in Rick's Cafejem, tekma pa se je končala z delitvijo točk. Hausmart Super Team je s 4:2 ugnal ŠD Draženci.
Tekmovanje v zimski ligi malega
nogometa se je nadaljevalo tudi v nedeljo. Strelci so bili imenitno razpoloženi, saj je padlo kar 36 zadetkov (povprečno 6 na srečanje). Počasi v ospredje prihajajo ekipe, ki bi naj krojile vrh tabele. Edino moštvo s stoodstotnim izkupičkom po 3. odigranih krogih je KMN Draženci.
Sport club M - Klub ptujskih študentov 2:3 (0:1)
SPORT CLUB M: Vidrih, Koren, Matjašič, Klaneček, Dolenc, Kodrič, Vaupotič, Vindiš, Pleteršek
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV:
Mulej, Veselič, Šešo, Travnikar, Zajc, Svrženjak, Krajnc, Kouter
Srečanje med Sport clubom M in Klubom Ptujskih študentov so dobili študentje, kaj lahko pa bi bilo tudi drugače. Ptujski študentje so povedli v 11. minuti, ko je zadel Uroš Veselič (Zavrč), kar je bil obe-
nem izid polčasa. KPŠ je nato v nadaljevanju prevzel vajeti igre v svoje noge, zadel še dvakrat in srečanje se je zdelo odločeno. S tem pa se niso strinjali v Sport clubu M (idejni vodja ekipe je znani športni delavec Nani Matjašič) in so v razmiku treh minut zadeli dvakrat. V napeti končnici bi lahko zadelo tako eno kot drugo moštvo, toda ostalo je pri izidu 3:2 za študente.
tp
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: Strmec
-	KMN Majolka 1:3, ŠD Majski vrh - Joe Fernandes 3:2, NK Tr-žec Bar Osmica - ŠD Lancova vas 6:8, ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin
-	ŠD Videm 5:4, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Lancova vas mladi 7:1, ŠD AS Evroavto - ŠD Pobrežje 6:4
3 0 0
2	1
2	0
2	0
2	0
2	0 1 1 1 1 0 1 0 1 0 2 0 0 3 0 0
18:7	9
0	11:7	7
1	16:11 1 14:10 1 17:14
1	14:13 5:6	4
2	14:15	3
2	19:21	3 7:10	3 7:13	0
3	5:20	0
Foto: Črtomir Goznik
Sobotna tekma med ekipama Sport club M in KPŠ je bila rezultatsko razburljiva do konca.
1.	AS EVROAVTO 3
2.	ŠD MAJSKI VRH 3
3.	TRŽEC OSMICA 3
4.	STRMEC 3
5.	ŠD SELAN 3
6.	ZG. PRISTAVA 3
7.	KMN MAJOLKA 3
8.	ŠD POBREŽJE 3
9.	LANCOVA VAS 3
10.	ŠD VIDEM 3
11.	J. FERNANDES 3
12.	LANC. VAS ML. 3
VETERANI
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Po-
brežje - NK Videm 3:3, KMN Majol-ka - ŠD Lancova vas 8:3. Prosta je bila ekipa ŠD Selan.
1.	KMN MAJOLKA	2 2 0	0 16:4	6
2.	LANCOVA VAS	2 10	1 9:12	3
3.	ŠD POBREŽJE	1 0 1	0 3:3	1
4.	NK VIDEM	2 0 1	1 7:9	1
5.	ŠD SELAN	10 0	1 1:8	0
Darko Lah
Futsal • 2. SFL, 8. krog
Petelinom ne gre in ne gre
REZULTATI 8. KROGA: Vuko Ljubljana - KMN Velike Lašče 6:5 (4:1), ŠD Brezje - FSK Stripy 6:4 (0:2), KMN Slovenske Gorice - Fra-gmat Extrem 6:2 (2:1), KMN Benedikt - Kebelj Mibus prevozi 7:4 (1:2), Tomaž Picerija Ozmec - KMN Sevnica 0:4 (0:1)
1.	VUKO LJUBLJANA 7 6 1 0 19
2.	SLOVENSKE GORICE 8 5 2 1 17
3.	KMN SEVNICA 8 4 2 2 14
4.	VEPLAS VELENJE 7 4 1 2 13
5.	ŠD BREZJE 7 4 1 2 13
6.	KEBELJ MIBUS 7 3 1 3 10
7.	FRAGMAT EXTREM 7 3 1 3 10
8.	FSK STRIPY 8 12 5 5
9.	TOMAŽ P. OZMEC 7 115 4
10.	VELIKE LAŠČE 7 115 4
11.	KMN BENEDIKT 7 1 1 5 4
Tomaž Picerija Ozmec - Sevnica 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pešec (6.), 0:2 Bizjak (26.), 0:3 Bizjak (33.), 0:4 Bizjak (34.)
TOMAŽ PICERIJA OZMEC:
Krajnc; Magdič, Belšak, Miklašič, Gajser, Bohinec, R. Majcen, A. Majcen, Rob, Mar, Kosi, Plohl. Trener: Marjan Magdič.
Futsalerjem Tomaža tudi v četrtem poskusu ni uspelo osvojiti domačih točk. Po porazih z Veplasom (2:4), Vukom (1:4) in Brezjem (0:1) so tokrat veselih obrazov športno dvorano na Hardeku zapuščali futsa-lerji Sevnice. Lanskoletni prvo-ligaši so bili boljši z izidom 0:4, blestel pa je 23-letni Dejan Bizjak, ki je v pičlih osmih minutah kar trikrat zatresel mrežo sicer solidnega vratarja Jerneja Krajnca. Ta je v golu zamenjal kaznovanega Slavka Vrbaniča in je s svojo predstavo preprečil še hujši poraz Petelinov. Tudi Tomaž je imel nekaj lepih priložnosti za zadetek, vendar je Mirnesa Joldica v golu Sevnice v kritičnih trenutkih reševal tudi okvir vrat. V 9. krogu ekipo trenerja Marjana Magdiča čaka neugodno gostovanje pri Keblju.
uk
foto: www.proviprlek.si
Jernej Krajnc (Picerija Ozmec Tomaž) je moral štirikrat po žogo v mrežo.
Rokomet
Veteranke Ptuja 2. v Trebnjem
Ekipa ptujskih veterank, ki je v zadnjem obdobju dejavna na turnirjih širom Slovenije, je v soboto, 26. 11., v Trebnjem nastopila na že 7. tradicionalnem turnirju veterank in veteranov. Na njem je sodelovalo šest ženskih in devet moških ekip.
Ptujčanke so se najprej pomerile z Ajdovščino in jo brez težav ugnale, nato pa z manjšo razliko klonile proti ekipi Sevnice. To je bilo dovolj za finale, v katerem so se Štajerke pomerile z ekipo Akcije, za katero nastopajo sama znana rokometna imena (Čečkova, Puševa, Pleškova, Bonova ...) in nekatere med njimi so še vedno aktivne. Ljubljančanke so bile pričakovano boljše, kljub temu pa so ptujske veteranke nudile dostojen upor in na koncu osvojile odlično 2. mesto med šestimi ekipami (Ptuj, Akcija, Sevnica, Ajdovščina, Duplje in Idrija). Ob tem velja omeniti, da je bila v ženski kategoriji najboljša strelka Olga Čečkova (Akcija), najboljša rokometašica
Turnir Trebnje, rezultati:
Ptuj - Ajdovščina 10:6, Ptuj - Sevnica 6:8. Finale: Ptuj - Akcija 8:12 Končni vrstni red: 1. Akcija, 2. Ptuj, 3. Sevnica
Ptujske vrste so v Trebnjem zastopale: Nataša Potočnik, Duška Šekuljica, Edita Pučko, Meta Majnik Kokol, Natalija Mlakar, Mojca Majerič, Anja Potočnik, Marjeta Špela Ma-lek, Meta Kokol, Urša Vidovič in Evelin Podvršek - vodja ekipe.
turnirja Meta Kokol iz Ptuja, poleg tega pa je prišla iz ptujskih vrst tudi najboljša vratarka Anja Potočnik.
Veteranke Ptuja bodo naslednje leto, natančneje 4. 2. 2012, priredile 2. kurentov turnir v rokometu za veterane in veteranke na Ptuju.
tp
Ženska veteranska ekipa Ptuja
Anglija • Tretje mesto na svetu za balonsko dekoracijo Avgustina Čoha
Biti med najboljšimi - čudovito doživetje
Od 4. do 7. novembra je v prelepem dvorcu Heythrop v bližini Oxforda potekala prireditev Qualatex Event v organizaciji podjetja Qualatex Pioneer Europe. V okviru prireditve je potekalo tekmovanje v izdelavi manjših in večjih skulptur iz balonov na temo prihodnosti. Na njem je bila za tretjo najboljšo razglašena skulptura, ki jo je izdelala ekipa Avgustina Čoha s Ptuja. Uvrstili so se takoj za ekipo Rusije in Brazilije, od koder prihajajo svetovno znani in uveljavljeni balonski dekoraterji.
»To, da smo med najboljšimi na svetu, je najboljše, kar se je lahko meni in moji ekipi zgodilo,« je povedal Av-gustino Čoh, ki se je najprej začel ukvarjati z modelirni-mi baloni in animacijami za otroke, zatem pa ga je vse bolj zasvojilo balonsko dekorater-stvo, v katerem ni meja, saj je vse odvisno od znanja in domišljije. Balonske dekoracije postajajo vse bolj priljubljene tudi v Sloveniji. Avgustin Čoh z njimi polepša številne dogodke, praznovanja, poroke, obletnice, otvoritve.
Ameriško podjetje Quala-tex je vodilno svetovno podjetje za proizvodnjo balonov. Vsako leto se na njegovo tekmovanje prijavijo uveljavljena svetovna imena v izdelavi balonskih dekoracij. Pritegnilo je tudi Avgustina Čoha, lastnika podjetja Baloni Avgustino s Ptuja, še posebej zaradi ideje same, čeprav se je v samem začetku nameraval udeležiti le kongresa. Ker se je na letošnje tekmovanje prijavilo veliko število ekip, so se organizatorji odločili za izbor najizvirnejših. Ob prijavi na tekmovanje je bilo treba pre-
dložiti skico skulpture skupaj z idejo. Izmed prijavljenih s celega sveta so izbrali le osem ekip, med njimi tudi Slovenijo oziroma Avgustina Čoha in njegovo idejo. Že to, da so jih izbrali med najboljše oziroma udeležence tekmovanja, jim je pomenilo izjemno veliko, toliko kot olimpijske igre za športnike. Priprave na tekmovanje so bile temeljite, saj je bilo za izdelavo velike skulpture na voljo le 24 ur, zato je bilo treba upoštevati vsako najmanjšo stvar. Avgu-stin Čoh jo je zasnoval tako, da bi jo lahko naredila tudi sama z ženo, brez pomoči
ostalih članov ekipe. Avgusti-no je pripravil odličen načrt za izvedbo skulpture, ki je nosila dvoje sporočil. V spodnjem delu je bil izpostavljen velik problem prihodnosti - pomanjkanje čiste vode, v zgornjem delu pa je predstavila željo prihodnosti - religije sveta združite se! V ekipi so sodelovali žena Marija, de-koraterka Romana Kolenc s hčerko Tjašo in prijatelj Zsol-ta. Vsi so svoje delo opravili več kot odlično.
Čeprav je bilo tekmovanje zelo naporno, je bilo veselje po razglasitvi rezultatov nepopisno, biti tretji na svetu,
takoj za Rusijo in Brazilijo, svetovno znanimi in uveljavljenimi balonskimi dekora-terji, je nekaj, kar si niti v snu niso predstavljali. Dokazali so, da so vsi skupaj tim, ki gre po pravi poti, ki obvlada svoj posel, in katerega misli in želje gradijo prihodnost. V Angliji pa niso samo tekmovali, dva dneva so zapolnili tudi z druženji na različnih seminarjih. Prvi večer so zaključili
v znamenju Disneyjevih junakov; na to temo so bile ubrane dekoracije in izdelani najrazličnejši kostumi. Slovesen zaključek, ki je potekal v čr-no-beli kombinaciji, je združil blišč in glamur balonskih dekoraterjev celega sveta. Na njem so tudi podelili letošnje nagrade najboljšim v izdelavi srednjih in velikih balonar-skih skulptur na temo prihodnosti. »Čudovito doživetje,
povsod baloni, ljudje polni energije, norčavih idej, vsi pa med seboj veliki prijatelji,« je še poln vtisov z letošnjega tekmovanja v izdelavi balo-narskih skulptur povedal Av-gustin Čoh. »To je največ, kar lahko dosežeš v velikih dekoracijah, saj moraš vse, kar jo sestavlja, narediti iz balonov,« še pojasnjuje. Ob ideji sta se z ženo poigrala tudi z barvami.
MG
Dornava • 50-letnica dornavskih ciganov
Večno živi - v filmu in življenju
Le redko kdo ne pozna slovitih dornavskih ciganov, saj skorajda ni fašenka in ne povorke v zadnjih desetletjih, na kateri jih ne bi bilo zraven. Letos pa so dornavski cigani praznovali okroglih 50 let svojega obstoja.
Začetek zgodbe o nastanku dornavskih ciganov izhaja iz šaljivega dogodka v obdobju pred drugo svetovno vojno. Takrat so se na vasi odvijale kmečke poroke, na katerih so tekmovali, kje bo miza obložena z boljšimi in več jedmi.
Na eno takšnih porok sta se, preoblečeni v ciganki, pretihotapili dve sosedi, ki sta pač želeli izvedeti, kaj vse so pripravili za goste. Gostje na poroki ju niso prepoznali in ženski sta tako izvedeli vse, kar ju je zanimalo, hkrati pa sta si vse prisotne tudi obilno privoščili, da je bilo smeha na ta račun še dolgo časa potem dovolj. Tako se je Francu Pe-teršiču porodila ideja, da bi si Dornavčani lahko naredili skupino ciganov in si ob pustnem času privoščili veliko zabave. Ideja je padla na plodna tla in dornavski cigani so se začeli redno pojavljati v domači in okoliških vaseh
ter zabavati sebe in druge. Pri tem so posnemali prave Cigane, ki so v tistih časih redno obiskovali Dornavo, prosjačili, popravljali lonce gospodinjam, ostrili nože, ciganke pa so seveda tudi »šlogale«.
S prikazom kmečke poroke in obiska ciganov se začenja tudi odličen 15-minutni dokumentarni film Tinčka Iva-nuše z enostavnim naslovom Dornavski cigani. V njem je zajeto vse: od tega, kako so dornavski cigani sploh nastali, kako so oblečeni, kaj vse počnejo, kje vse so doslej nastopali, torej vseh 50 let njihovega pojavljanja. Film je Ivanuša snemal na različnih lokacijah v okoliških vaseh, še največ kadrov je posnetih na dornavski Čušekovi domačiji, glavni igralci pa so seveda »naturščiki« - člani sekcije dornavskih ciganov in TED Lukari Dornava. Za dokumentarec je Ivanuša na 20.
Festivalu televizijskih etnoloških filmov FESTEV lani jeseni v Kučevu prejel posebno priznanje.
Ob nedavnem praznovanju 50-letnice pa je bil film prvič predstavljen tudi domači javnosti v vaški dvorani v Dorna-
vi, kjer se je ob zlatem jubileju odvila krajša slovesnost, ki so jo s humornimi anekdotami iz ciganskega življenja popestrili tudi nekateri člani sekcije, preoblečeni v cigane. Še največ smeha med publiko je z resničnimi, a humorno
Foto: Fotomlakar.si
Lik in življenje dornavskih ciganov je v istoimenskem dokumentarnem filmu odlično prikazal Tinček Ivanuša. Zanj je že lani prejel posebno nagrado na festivalu v Kučevu, še posebej pa so se mu ob praznovanju 50-letnice zahvalili tudi dornavski cigani (na posnetku).
obarvanimi dogodki iz preteklosti, izzval Franc Kovačec. Obiskovalci so si poleg filma lahko ogledali še številne fotografije, ki so prikazovale dornavske cigane skozi zadnjih 50 let, v okviru prireditve pa so bili z zahvalami nagrajeni tisti člani sekcije, ki so aktivni cigani vsaj 25 ali več let. Seveda si je posebno priznanje več kot zaslužil tudi Tinček Ivanuša.
Marija Belšak, predsednica TED Lukari, v okviru katerega deluje sekcija dornavskih ciganov, je ob 50-letnici obstoja povedala: »Dornavski cigani praznujejo 50 let kar so nastali, v okviru sekcije pa 18 let. Pred tem je za vse prireditve skrbela Meta Peteršič s pomočjo prijateljic, potem pa je organizacijske zadeve prevzelo društvo oziroma sekcija. Naša najstarejša ciganka je danes 94-letna Marija Čuš, ki seveda zdaj ni več aktivna,
kot ciganka pa je bila med prvimi na povorki na Ptuju v 60. letih prejšnjega tisočletja.« Belšakova je še povedala, da je idejo za snemanje filma o ciganih podal kar Ivanuša sam, koordinacijo dela pa je v času snemanja vodila Anica Slodnjak: »Izjemno veseli smo, da je ta film posnet, saj se je tako za večno ohranila neprecenljiva vrednost kulturne dediščine naših krajev. Ivanuši smo iz srca hvaležni za tako veliko delo.«
Dornavski cigani pa - vsaj zaenkrat - ne bodo ostali le filmski liki; če nič prej, bodo zabavali ljudi spet v pustnem času naslednje leto, sicer pa se kdaj zberejo tudi na kakšnem večjem praznovanju ali obletnici svojega člana: »Naše članstvo je mešano, od najmlajših do res že zelo starih ciganov in cigank, ki jih čez leto že bolijo kosti in se ves čas zaklinjajo, da ne bodo več v ciganski skupini, a ko se začenja pust, je teh bolečin hitro konec,« je zaključila Belšakova in še dodala, da se dornavskim ciganom lahko priključi čisto vsak, ne glede na članstvo, ki si želi okusiti čare ciganskega potepanja in življenja.
V slovo sestri Mariji Stopar
V lepem sončnem popoldnevu smo se 16. novembra na hajdinskem pokopališču poslovili od Marije Stopar, medicinske sestre v pokoju.
Bilo je slovo, kot si ga je želela: v krogu bližnjih in daljnih sorodnikov in sodelavk. Zapeta pesem Lipa zelenela je, deklama-cija njej ljube Gregorčičeva pesmi in besede slovesa so izzvenele v tiho žalost. Slovo od dobrega človeka boli, ker je dokončno.
Marija Stopar ni bila Štajerka. Povojna leta so jo k nam pripeljala iz kraja med Zasavjem in Rimskimi Toplicami leta 1949. Mlada se je poročila, mlada je postala partizanska vdova s sinom in nerojeno hčerko, brez poklica, materialno šibka. Vendar bistra, razsodna in duhovno močna. Prihodnost je videla v izobrazbi, ne v čakanju na kakršnokoli pomoč. Izobraževala se je vse življenje, knjiga ji je postala najboljša prijateljica. Po smrti moža se je vpisala v babiško šolo v Ljubljani, in ko je opravila izpite, je bila poslana kot terenska
(1922-2011)
babica v naš Podlehnik. Nato je opravila tečaj za medicinsko instrumentar-ko in dobila zaposlitev v bolnišnici Ptuj. Pred tem je bila še dve leti v službi v Laškem. Leta 1958je nastopila službo na transfuzijski postaji Ptuj. Takrat sem jo kot mlada zdravnica spoznala, ostali sva sodelavki do njene upokojitve 1981. V tem času se je izpopolnjevala naprej, postala srednja medicinska sestra, z leti je pridobila še interno priznano višjo izobrazbo in postala glavna sestra transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice.
Marija Stopar je bila
posebna žena z izrednim spominom, ki nam je v tistih časih, ko še ni bilo računalniške evidence krvodajalcev, v nujnih primerih na pamet zdrdrala priimke krvodajalcev posebno redkih krvnih skupin, dobro se je spominjala tudi haloških ljudi, ki jim je pomagala privekati na svet. Zaradi pomanjkanja osebja je dežurala tudi po več dni skupaj, zlahka je sledila novitetam, imela je izreden tovariški odnos do sodelavk in je pomagala, kjerkoli je mogla. Vpro-stem času je rada igrala tarok in je tako združevala določeno skupino ljudi v bolnišnici. Najpomembnejše pa je, da je bila skrbna mama, ki je svoja dva otroka vzgojila delovno. Vsak v svojem poklicu sta bila uspešna in si ustvarila dobre družine. Marijo so razveseljevali vnuki in pravnuki, saj je imela zanje po upokojitvi več časa.
Družinska srečanja so jo pomlajevala, nikoli ne pozabila svojega rojstnega kraja, imela je osem bratov in sester in do konca življenja je obdržala
domače narečje, precej drugačno od našega.
Bila je duhovita, dobro-voljna, večni optimist in polna življenjskih resnic. Vse to je rada delila z ljudmi, ki so ji bili blizu. Takih je bilo dosti.
Pred nekaj leti je zbolela in se utrudila, vendar je njen življenjski optimizem ostal. Ponovno se je počutila zdravo in potrebno. Za tem je za neozdravljivo boleznijo zbolela njena hči. To je bil udarec usode, ki ga sestra Marija ni mogla razumeti in sprejeti. Njena lastna bolezen je napredovala in nekaj zadnjih tednov je preživela v ptujski bolnišnici.
Ko sva se tam zadnjič videli, sva se poslovili. Trezno in jasno mi je povedala, da se ji bliža konec, da je pač tako življenje in da tako mora biti. Dejala je, da je hvaležna vsem, ki so jo imeli radi, in ljudem naše bolnišnice, ki ji nudijo tako skrbno pomoč.
Ja, sestra Marija je bila človek, ki si ga moral imeti rad, in take se je bomo vedno spominjali.
dr. J. V.
Podlehnik • Čebelar med učenci
Bodimo pozorni, s cim škropimo
V tednu otroka je na OŠ PODLEHNIK potekalo več zanimivih dejavnosti. Gostili smo tudi priznanega in odličnega domačega čebelarja, ki se rad odzove povabilu šolarjev. Zelo si želi navdušiti čim več mladih za to lepo in prijetno dejavnost. Pokazat nam je prinesel najrazličnejše čebelje izdelke, podaril pa nam je tudi med, s katerim smo se posladkali.
Franc (Franček) Trafela živi celo svoje življenje v Podlehniku 73/a na rodni haloški zemlji. Blizu svoje domačije si je zgradil lep novi dom, kjer preživljata prijetna leta skupaj z ženo Nado, ki še hodi v službo in je odlična kuharica ter gospodinja. Sin in hči sta odrasla. Z ženo Nado obdelujeta tudi vinograd s 1400 trsi in pridelujeta odlično vino. Njun dom in okolica
sta vzorno urejena, zato sta tudi letos prejela priznanje za najbolj urejene domove v občini Podlehnik, ki jih podeljuje TD Podlehnik.
Največ časa pa Franček posveti svojim čebelam, pri čemer mu pomaga tudi žena, če ji le dopušča čas. Ima dva čebelnjaka s 189 AŽ-panji. To so sodobni listovni panji, imenovani »žniderši-či«. V podlehniški občini se s čebelarstvom ukvarjajo še
Foto: Zdenka Golubj
Vrednost opraševanja, ki ga opravijo čebele, je najmanj desetkrat večja od vrednosti vseh čebeljih pridelkov.
Janko Mauzer, Marjan Turk, Slavko Čeh in Stanko Gra-brovec.
Franček ima tudi certifikat poklicnega čebelarja. S čebelami se je srečal že v otroštvu, saj je njegov oče Janez bil predan čebelar. Tako je oče dva sinova naučil dela s čebelami. S čebelarjenjem se ukvarja že 35 let in se s to dejavnostjo preživlja, prav tako pa je tudi 35 let že lovec in čuvar narave. Včasih je bilo čebelarjenje zelo donosno, danes pa bi težko preživel le s tem delom. Franc je bil 20 let zaposlen v Medexu.
V svojih panjih ima kranjsko sivko, čebelo mirne in delovne narave. Vsak panj ima 1 matico, ki je večja in jo označijo - letos je njen znak bele barve. Življenjska doba matice je 3 leta. V panju živi okrog 20.000 delavk, vsaka pridno dela tri tedne, lahko pa tudi več. Trote delavke jeseni odstranijo, da ostane več hrane in prostora za matice ter zarod. V čebelnjakih se lahko pojavijo tudi bolezni, najpogosteje se pojavi zajedalec - uš, ki dozori v
zalegi in pogrize mlade čebele, da ne morejo preživeti. Druga bolezen je ameriška gniloba - kuga. Ko čebelarji opazijo to bolezen, morajo takoj poklicati veterinarsko službo.
Vsi večji čebelarji so včlanjeni v čebelarsko društvo, ki zelo skrbi za novosti in seznanjanje čebelarjev preko seminarjev in tečajev. V našem koncu so čebelarji včlanjeni v Čebelarsko društvo Turnišče, katerega predsednik je Slavko Čeh.
Najpomembnejšega pa ne smemo pozabiti! Vrednost opraševanja, ki ga opravijo čebele, je najmanj desetkrat večja od vrednosti vseh čebeljih pridelkov. V nekaterih državah kmetovalci plačajo čebelarjem, da pripeljejo svoje čebele na pašo na njihova polja, sadovnjake in pašnike. Zato bodimo pozorni, s čim škropimo vrtove, polja in sadno drevje, da ne bomo pomorili čebel. Ko ne bomo več videli čebel, bo tudi naše življenje vprašljivo.
Zdenka Golub
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Krvodajalska akcija
V sredo, 23. novembra, je v prostorih Osnovne šole Središče ob Dravi v organizaciji RKS OZ Ormož potekala krvodajalska akcija. Postopek pred odvzemom krvi (evidentiranje krvodajalca, izpolnjevanje vprašalnika, določitev hemoglobina in krvne skupine, merjenje krvnega tlaka) in odvzem krvi so si ogledali tudi učenci v spremstvu učiteljev. V Sloveniji je krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših vrednotah. Akcije, ki je v Središču bo Dravi potekala prvič, se je udeležilo 19 krvodajalk in krvodajalcev, ki so s humanim dejanjem pripomogli zagotoviti, da imamo v naši državi vedno dovolj krvi.
Maja Botolin Vaupotič
Grajena • Od korenine do drevesa
	»AL	í'íÉ t ■ t	
1 -	rM	¿rili SV i W'Jt á. \ i	i
j I fe	« r 4 1		
1 1 I	«¡1 ¡M _i	te	jjj
nI
Foto: arhiv šole
Maribor bo leta 2012 evropska prestolnica kulture. Del tega pomembnega kulturnega in ustvarjalnega projekta so postala tudi nekatera slovenska mesta, t. i. partnerska mesta: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Projektu se je pridružila tudi naša šola. Številne aktivnosti se bodo tako pri različnih predmetih odvijale skozi celo šolsko leto 2011/2012. Ena izmed načrtovanih dejavnosti je bila tudi razstava z naslovom Od korenine do drevesa. Odprtje razstave je bilo v petek, oktobra, na podružnični šoli Grajena. Razstava je bila tematsko razdeljena na tri dele. V prvem so se obiskovalci seznanili z bogato zakladnico slovenskega ljudskega slovstva. V drugem delu smo se seznanili z motivi Turkov (ki so rdeča nit letošnjega šolskega leta) v ljudskem in umetnem slovstvu, tretji del pa je bil obarvan zgodovinsko.
Valentina Čeh
Trnovska vas • Nedeljsko popoldne ljudske pesmi
Foto: Tatjana Maguša
Ljudska pesem je zvenela v nedeljo, 13. novembra, popoldne v novi večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Na srečanju so nastopile tri domače skupine: ljudski pevci KD Trnovska vas, vokalna skupina Simfonija in vokalni kvintet DU Trnovska vas. Nastopili so tudi mladi harmonikarji Denis, Karmen in Sašo ter pevke ptujske upokojenke KPD Ptuj, ljudski pevci Mejaši iz Repišč, pevke ljudskih pesmi KD Sela, pevke ljudskih pesmi Urbančanke s frajtonarjem, mešana pevska skupina DU Sv. Trojica, pevke Društva gospodinj Vitomarci. Za konec pa je čudovito zazvenela skupno zapeta pesem vseh nastopajočih in poslušalcev Prav lepa je trnovska fara.
Milan M.
Foto: arhiv
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (34.)
Multikulturni festival
Foto: Dani Zorko
Plesalka z otokov Vanuatu
Foto: Dani Zorko
Poglavar vodi nastop.
Nova Zelandija leži zelo blizu območja, ki ga s skupnim imenom imenujemo Polinezijsko otočje. To otočje sestavljajo obe Samoi, Tonga, Cookovi otoki, priljubljeni Fidži, Vanuatu ter nekaj manj pomembnih otokov. Že lep čas sem razmišljal, da bi šel malce uživat na katerega od teh otokov, a mi trenutno ni šlo skozi ne časovno in ne finančno, tako in tako pa sem vedel, da bi me po nekaj dneh ležanja na rajski plaži začelo tresti od neaktivnosti. Zato pa se je konec poletja v Blenheimu obetal pravi pravcati multikulturni festival s tradicionalno hrano in nastopi skupin z omenjenih otokov. Super.
Lepa skupinica se nas je odpravila na prireditveni prostor, ki sicer ni bil »okrancljan« in strogo varovan, kot je to v navadi pri nas, ampak je bilo tam lepo število stojnic lokalnih društev ter oder, kjer smo lahko pričakovali nastope. Ko se je nabralo nekaj ljudi, je zadišalo tudi po hrani, otroci so razigrani dirjali naokrog in vse je spominjalo na kakšno »štajersko žegnanje«. Prva »multikulturna« značilnost, na kateri se je ustavilo moje oko, je bil odrski voditelj. Nosil je namreč majico z rdečimi kockami in le enkrat lahko ugibamo, od kod je prihajal. Ime mu je bilo Davor in je bil potomec hrvaških priseljencev, zdaj pa je z družino vodil tudi manjšo lokalno hrvaško skupnost. No j a, prijeten možakar.
Nato so se začeli nastopi. Po nekaj plesnih nastopih žensk iz različnih azijskih držav in solo nastopov lokalnih recitatorjev se je začelo zares. Ena tistih, ki mi je bila zelo všeč, je bila domo-rodka s Samoe, ki se je oblekla v poglavarko in med otoškimi ritmi poplesavala s kopjem. Sliši se enostavno, a če bi jo videli, bi jo prav gotovo samo občudovali kot jaz. Med skupinami pa so me navdušili nastopajoči z otočja Vanuatu, ki so dodobra razsuli oder. Oder je bil namreč narejen
Foto: Dani Zorko
Plesalci s Kiribatov v akciji
iz tovornjaka in nekaj metrov podaljšanega podesta, in ko je vsa skupina začela poskakovati in tolči z nogami, se je tistih nekaj ton gugalo kot list v vetru. Organizatorji so samo zaskrbljeno opazovali dogajanje ter držali pesti, da se nič ne zgodi.
Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki z gestikulacijo in plesom vodi skupino in ji narekuje ritem, ki se vseskozi spreminja. Na znak začnejo vsi člani prepevati in plesati in s tradicionalnimi oblačili naredijo res pravo vzdušje. Ni bilo malo tistih med občinstvom, ki jih je glasba dvignila na noge.
Med nastopajočimi so bili tudi gostje s Škotske, seveda s tradicionalnimi dudami, ter navdušili obiskovalce. Jaz sem se smukal tu in tam, malo fotografiral in se malo pogovarjal s temi ljudmi. Vsi so bili seveda izjemno preprosti predstavniki lastne kulture, za »štose« in lumparije, a vseeno predani nastopu in svojim običajem. Manjkala je samo še slovenska folklora. Pesmi so me spominjale na čase, ko se je cela vas pri nas zbrala in se je zvečer delalo dolgo v noč, pri tem pa so se prepevale ljudske pesmi, ki so še takrat prav gotovo privrele iz srca. Na enak način so delovale tudi te skupine, saj so se zmeraj prepletale generacije tistih, ki so komaj shodili, pa do starešin, ki so tako na oko bili stari že krepko čez osemdeset let.
Ker je zadeva trajala kar precej časa, smo se namenili tudi nekaj prigrizniti. Poleg vseh modernih nezdravih zvarkov smo poskusili tradicionalno maorsko jed, imenovano hangi. Sestavljena je iz kosov piščanca in svinjskega mesa, krompirja z olupkom, značilne vrste krompirja »kumara«, zelja, nekakšnih kruhovih cmokov ter kosa melone; vse skupaj pa skuhajo tako, da ovoj zakopljejo v zemljo ter ga obdajo z vročimi kamni, da se pokrito z zemljo počasi kuha. Ker ni bilo nekih začimb, okusno pravzaprav ni bilo, je pa dokaj hranljivo in zdravo. No, če so vsi Maori zrasli za glavo više od mene in imeli kovaške šape, potem tudi jaz menda ne bom umrl. Poskusil sem pa tudi njihovo pecivo, nekakšne krofe, ki pa so bili iz jagodnega testa, zelo dobra zadeva. Drugače pa na takšnih prireditvah nikoli ne manjka azijske kuhinje, kjer je osnova vedno riž, potem pa popečejo različne vrste zelenjave in najpogosteje koščke piščančjega mesa, najbolj inovativni pa so začeli izdelovati tudi že različne omake, da jed ni bila tako suha.
Ob vrnitvi domov nas je po stari navadi spet ustavila policij a. Ne moreš verjeti, vsak teden sem prišel na »štih«. Nadebudni policist mi razloži, da se danes tu okrog baje smukajo sumljivo oblečeni tipi čudne zunanjosti in da preverjajo vse. Seveda, cepec, pojdi en kilometer nazaj, pa boš našel dva avtobusa takšnih tičev na odru, mu odvrnemo v en glas. Pa smo šli.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Nekateri so si omislili kar naravno garderobo.
Hangi - tradicionalni obrok Maorov
Torek, 6. decembra
Danes goduje Miklavž.
1778 se je rodil francoski kemik Joseph Louis Gay-Lussac. Raziskoval je vedenje plinov in odkril po njem imenovana Gay-Lusscova zakona. 1805 je umrl francoski genij za mehaniko Nicolas-Jacques Conte, ki je razvil metodo, po kateri se danes izdelujejo »navadne« svinčnike. 1805 se je rodil francoski iluzionist Jean-Eugene Robert-Houdin, ki velja za očeta sodobnega iluzionizma.
1808 se je rodil emir Mascare Abdelkader, muslimanski vojaški in verski voditelj, ki je utemeljil alžirsko državo in v devetnajstem stoletju Alžirce vodil v boju proti Francozom. 1912 so dobili Kitajci volilno pravico.
1921 sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona. Sreda, 7. december Danes goduje Ambrož.
Danes je mednarodni dan civilnega letalstva.
43 p. n. št. so umorili Marka Tulija Cicera, rimskega državnika in govornika, ki je do popolnosti razvil obliko in izraz latinskega jezika. 1484 je izdal papež Inocenc VIII. bulo, v kateri je ugotovil, da čarovništvo obstaja in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju. 1598 se je rodil se je italijanski slikar, kipar in stavbenik Giovanni Lorenzo Bernini. Med njegovimi deli so cerkve, kolonade sv. Petra, oltarji, nagrobniki, kipi, vodnjaki itd.
1785 je avstrijski cesar Jožef II. objavil pismo, znano kot prostozidarski patent. Z njim je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo. 1817 je umrl angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. 1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni.
1917	so ZDA napovedale vojno Avstro-Ogrski. Četrtek, 8. december
Danes goduje Marija.
1861	se je rodil Georges Melies, pionir in avtor prvih pripovednih igranih filmov.
1862	se je rodil francoski komediograf Georges Feydeau, mojster vodvil-ske komedije; najslavnejša je Dama iz Maxima.
1865 se je rodil največji finski skladatelj Jan Sibelius, mojster finske narodne šole.
1894 se je rodil ameriški risar stripov Elzie Segar, avtor Popaja. 1939 je papež dovolil kitajskim kristjanom, da so se udeleževali obredov v spomin na Konfucija in častili prednike.
1954 so se dogovorili o srbohrvaškem jeziku srbskih in hrvaških književnikov.
1980 je bil v New Yorku ustreljen nekdanji član popularnih Beatlov John Lennon.
Petek, 9. december
Danes goduje Valerija.
Danes je mednarodni dan boja proti korupciji.
1868 se je rodil v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini slovenski biolog Ivan Regen, ki velja za začetnika nove metode in smeri v eksperimentalni biologiji.
1871	se je rodil na Igu pri Ljubljani slovenski naturalistični pisatelj Fran Govekar.
1945 so pri mestu Nag Hamadi v Egiptu odkrili knjižnico gnostičnih rokopisov.
1961 je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Albanijo.
Sobota, 10. december
Danes goduje Smiljan.
Danes je dan človekovih pravic.
1520 je nemški reformator Martin Luther v Wittenbergu javno sežgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem. 1822 se je rodil francoski skladatelj, organist in glasbeni pedagog Cezar Auguste Franck.
1845 je inženir Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.
1848 je bil princ Louis Napoleon, nečak velikega Korzičana, izvoljen za predsednika francoske republike. Po drugem plebiscitu leta 1852 se je oklical za kralja.
1872	se je rodil nemški psiholog in filozof Ludwig Klages, ki se je uveljavil predvsem na področju karakterologije in je utemeljil sodobno grafologi-jo.
Nedelja, 11. december
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan gora.
1721 je umrl nemški botanik Rudolph Jacob Camerarius, ki je prvi dokazal obstoj spolov pri rastlinah.
1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra.
1810 se je rodil francoski romantični pesnik in dramatik Alfred de Musset.
1856 se je rodil ruski filozof, sociolog, politik in zgodovinar, marksist Ge-orgij Valentinov Plehanov. Nekateri ga označujejo za Leninovega učitelja. 1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države. Država ni dajala več denarja za vzdrževanje Cerkve, cerkvena posest je postala državna lastnina, prepuščena verskim skupnostim v uporabo. 1911 se je rodil egiptovski pisatelj in scenarist Nagib Mahfuz, ki so mu leta 1988 kot prvemu pisatelju arabskega rodu podelili Nobelovo nagrado za književnost.
1918	se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1971, ki pa je zaradi pritiska sovjetske oblasti ni mogel sprejeti.
Ponedeljek, 12. december Danes goduje Aljoša.
1452 so v cerkvi Hagia Sofia v Konstantinoplu uradno razglasili ponovno zvezo med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo. Kljub pogodbi v odnosih ni prišlo do sprememb.
1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert, začetnik evropske proze kritičnega realizma .
1863	se je rodil norveški slikar Edvard Munch, klasik severnjaškega ekspresionizma.
1915 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra.
1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne. Največji uspeh je imel z dramo Ozri se v gnevu. V njej je jezni mladenič postal glasnik mlade generacije.
1963 je postala Kenija samostojna država.
Zdravstveni nasveti - homeopatiia
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Blizu božiča, pa brez snega
Vreme še vedno omogoča sajenje okrasnih in sadnih dreves ter grmičevja. Prav tako lahko vsi zamudniki še posadite spomladi cvetoče čebulice. Vsi, ki imate radi živa božična drevesca, ki jih kasneje spet posadite v naravo, lahko že sedaj izkopljete jame zanje. Ne vemo namreč, kaj se bo zgodilo po praznikih; morda bo zemlja zamrznila, pa jame več ne bomo mogli skopati. Pa tudi bolje je, če je vsaka jama za novo posajeno drevo ali grm izkopana nekaj tednov vnaprej. To pa je tudi vse, kar bomo danes govorili o delu na vrtu. Sicer pa tudi vreme v naslednjih dneh ne bo najbolj prijazno, čeprav še ne bo zimsko.
Na venčku smo prižgali že drugo svečo, kar pomeni, da smo že na pol poti do najlepših družinskih praznikov v letu. Te praznike zaznamuje tudi nekaj simbolov, ki naredijo naša stanovanja prijetnejša, toplejša, bolj božična.
Eden najstarejših slovenskih simbolov - izhaja iz časa preden smo začeli postavljati božična drevesca - je božično žito. Božično žito seje še nekaj slovanskih narodov. Božični čas prihaja v času, ko je dan najkrajši, siv, žalosten, tema pa nam jemlje veselje velik del dneva. Narava je siva, pusta. Zelenje vedno prinaša življenje in nekaj novega v ta pusti čas. Sveže zelenje pomeni nov začetek. Naše babice so verjele, da bo mlado žito prineslo tudi bogat pridelek in s tem kruh v naslednjem letu.
Žito je najlepše teden dni po setvi, zelo lepo pa je tudi, če ga porežemo. Najpogostejši in tradicionalni datum setve je na dan, ko goduje sveta Lucija, to je 13. decembra, saj žito hitro vzklije in raste. Žito so naši predniki sejali tudi na god sv. Barbare (4. decembra) ali Marijin praznik (8. decembra). Čeprav ni tako razkošno in bleščeče, kakor božične zvezde, pa je setev božičnega žita naša domača navada in prav bi bilo, da jo ohranimo tudi naprej.
Še starejši kotbožična zvezda je božični kaktus. Vedno se spomnim, kako lepi in bujno cvetoči so bili nekoč na različnih podstavkih v vežah, ki jih niso ogrevali. Božični kaktus ne mara toplih ogrevanih prostorov, najlepše uspeva v zelo svetlem, a neogrevanem prostoru. Razmnožujemo ga enostavno, s posameznimi členki, kar lahko naredimo še pozimi, takoj po koncu cvetenja. Najbolj ga uničimo, če ga preveč zalivamo, cvetovi pa radi odpadejo, če ga prestavljamo takrat, ko so popki že veliki. Pri nakupu novih rastlin v tem času pazite, da bodo pri prenosu res dobro zavite, zavarovane pred mrzlim vetrom, takoj ko pridemo domov, pa jih postavimo vstran od grelnih teles, na svetel zračen prostor. Po praznikih ga lahko razmnožimo, zalivamo še zelo skromno, pomladi pa samo presadimo v nekoliko večjo posodo. Uporabimo zemljo za kaktuse ali pa kupljeni prsti primešamo polovico peska. Božični kaktus nam lahko praznike lepša lepo število let.
Za razliko od kaktusa pa imajo božične zvezde nekoliko krajšo življenjsko dobo. Običajno jih imamo samo eno sezono. Ta rastlina v naravi raste na robovih tropskih gozdov Mehike; v času, ko cveti, je tam prijetnih 18 oC zrak pa je vedno
it ^^	
iTH #M i^á	
il	
Vi j T	
	
Foto: Miša Pušenjak
vlažen, torej so pogoji popolnoma drugačni kot v naših domovih. Zato jo je seveda težko obdržati dalj časa. Če temperatura pade pod 15 oC, rastlina rada odvrže liste, preneha s cvetenjem, s tem pa izgubi svojo okrasno vrednost.
Že pri nakupu je treba paziti, da dobimo res zdravo rastlino. Najprej poglejmo, v kakšnih pogojih jo imajo v trgovini. Ne sme biti na prepihu in ne sme biti v hladnejših prostorih. Ne mara gneče, kar hitro pokaže tako, da odvrže
spodnje liste. Ko se to prične, se proces nadaljuje tudi pri nas doma. Šele potem dobro preglejte tudi same rastline. To, kar imajo mnogi za cvetove, so v resnici samo lepo obarvani vrhnji listi. Njen cvet je v resnici zelo skromen, skriva se v sredini teh lepo obarvanih listov. Rastlina s tako skromnimi cvetovi ne more konkurirati za opraševalce v tropskem gozdu, polnem lepih cvetov. Zato se je prilagodila s tako lepo obarvanimi zgornjimi listi. Ko pa odcveti, se rastlina pripravi na zimski počitek. Zato odvrže liste in počiva. To se zgodi tudi pri nas. Pri nakupu je treba pogledati v sredino med liste. Ce so tam samo drobni popki, bo zvezda pri ustrezni negi v našem stanovanju še dolgo lepa. Ce pa so popki že veliki ali celo na pol odprti, bodo listi hitro pričeli odpadati. Na listih tudi ne biti kakšnih lis ali peg, saj je zvezda občutljiva na mnoge bolezni.
Tudi ko ste že izbrali svojo najljubšo rastlino, jo je treba nežno pripraviti na prevoz domov. Zelo hitro se prehladi, zato jo je treba dobro zaviti, na poti domov pa je zadnji postanek nakup božične zvezde.
Ko pridemo z njo domov, jo takoj odvijemo. Tudi če je darilo, jo doma odvijemo in postavimo v svetel prostor, a stran od grelnih teles, računalnika in televizije. Zaželeno bi bilo, da temperatura ne bi bile višja od 20 °C in nižja od 15 °C. Ker pa pogosto tega ne moremo doseči, se je treba sprijazniti s tem, da dolgo ne bodo tako lepe. Še nekaj je pomembno, in sicer zalivanje. Božična zvezda je rastlina tropskega pasu, zato se nikoli ne sme povsem izsušiti. Obenem pa je enkratno premočno zalivanje lahko smrtonosno. Zato je nujno, da jo zalivamo redno, z manjšimi količinami vode. Tako bo zvezda svetila še dolgo v prazničnih dneh in jih obogatila s svojo lepoto.
Midva • Zakonski in družinski center
Partner si ne želi spolnosti
Kašelj (1.)
Kašelj je obrambni refleks, s katerim se sapnik ali sapnice znebijo vsega, kar jih draži ali zapira (vnetni izloček, sluz, vdihan prah, ...). Je pogost simptom, ki spremlja prehladna obolenja. V začetni fazi je v glavnem suh, nato pa lahko preko »zrele faze« preide v produktivni kašelj. Če ga ne zdravimo, lahko spontano izgine ali pa se razvije v bronhitis. Lahko je tudi simptom veliko resnejših bolezni (npr. tumor na pljučih ali požiralniku, tuberkuloza, emfizem pljuč, oslovski kašelj, astma, alergija, ...). Pri ponavljajočem se (kroničnem) kašlju moramo obvezno poiskati zdravniško pomoč.
Homeopatsko zdravljenje in zdravljenje z uradno medicino se ne izključujeta in ju lahko izvajamo sočasno. Zdravila, ki jih je predpisal zdravnik, vzemimo uro pred užitjem homeopatskega zdravila ali po njem. Lažja akutna infekcijska obolenja homeopatsko zdravimo tako, da po kratki anamnezi izberemo zdravilo, s čimer homeopatsko podpremo sposobnost telesa, da se bori proti bolezni.
Pogostost jemanja homeo-patskih zdravil je odvisna od bolnika in njegovih težav. Z naslednjim odmerkom vedno počakamo toliko časa, da učinek prejšnjega popusti. Priporoče-
ni okvirni odmerki (en odmerek je 5 kroglic) homeopatskih zdravil so:
potence C6 - C9: 3 x dnevno,
potence C10 - C15: 1 do 2 x dnevno,
potence C30: 1 do 2 x tedensko.
Pri majhnih otrocih in starejših lahko kroglice raztopimo v malo vode (ne uporabljamo kovinske žličke) in popijemo po požirkih.
V praksi se večkrat težko odločimo, katero homeopatsko zdravilo bomo izbrali za zdravljenje pri določenem bolniku. Potrebno ga je podrobno opazovati in dobro izprašati glede težav, npr:
-	v katerem delu dneva je kašelj bolj izrazit,
-	kako se bolnik obnaša in kakšno je splošno počutje,
-	ali so poleg kašlja prisotni tudi drugi simptomi (vročina, lokalizacija bolečine ...),
-	kateri dejavniki težave izboljšajo oz. poslabšajo (topla
Strychnos ignatii
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
tekočina, svež zrak, počitek ...)
V nadaljevanju bom predstavila nekaj homeopatskih zdravil, ki jih najdemo na policah slovenskih lekarn, in ki se v akutnih primerih najpogosteje uporabljajo pri kašlju:
aconitum - Aconitum nape-llus - repičasta preobjeda,
bryonia - Bryonia alba -bljuščec,
hepar sulphuris - hepar sulphuris calcareum - kalcijev sulfid,
ignatia - Strychnos ignatii -fižol sv. Ignacija, sulphur - sulphur - žveplo, pulsatilla - Pulsatilla pra-tensis - kosmatinec,
phosphorus - phosphorus - fosfor,
kalium bichromicum - kalium bichromicum - kalijev bikromat,
silicea - silicea terra - kamena strela.
Nadaljevanje prihodnjič Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Skupaj sva pet let in imava štiri leta starega fantka. Ne vem točno, kaj se dogaja med nama. Bila sva dober par do časa pred enim letom, ko me je začel zavračati v spolnosti. Na vsako mojo pobudo se izmika in mi govori, naj počakam, da preveč silim vanj. Meni je enkrat na teden premalo. Poskusila sem že vse, peljala sem naju z doma, kjer sva bila sama in sva spremenila okolje, vendar se mi zdi, da je zanj vse tako na silo. Tudi meni se že zdi, da je vse skupaj postalo ena prisila. Sprašujem se, kaj je narobe, vendar od njega ne dobim nobenega odgovora. Postala sva si tuja, ne poznam ga več, kot da to ni moški, ki sem ga spo-
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
znala pred petimi leti. Postal je tih in zadržan. Kaj naj naredim, da se bova ponovno zbližala?
Lepo pozdravljeni! Opisujete stisko, ki se vam prebuja na telesu ob tem, ko vas partner zavrača v spolnosti. Morda vaš partner potrebuje le malo več prostora in časa kot vi. Vse to pa kaže na razlike med vama, ki se jih drug ob drugem počasi učita. Različna sta, tako kot so različna vajina telesa. In medtem ko živita drug ob drugem, spoznavata, da tako kot vse drugo, tudi spolnost v svojem notranjem svetu doživljata drugače. Podobna dinamika se odpira na čustvenem področju. Vedno bolj bosta spoznavala, kako drugače vidita svet, sebe, drug drugega. Tukaj se začnejo prvi prepiri in nesoglasja. In edina pot iz te zmede, iz katere veliko parov ne pride nikoli, je sprejemanje. Ko zmorete sprejeti partnerja v polnosti takšnega, kakršen je, zmorete razmejiti svet, ki ga je prinesel v vajin odnos. Takrat ugledate njegov svet, kako bogat in pisan je v resnici, in se začnete od njega učiti. Ko ta drugačnost postane najlepša pesem vajinega odnosa, se odprejo nove razsežnosti bližine, v kateri spolnost postane odraz medsebojne topline, sprejemanja in varnosti, ki se v odnosu ve-
dno bolj prebuja.
Umirite se v sebi in počakajte na njegov pobudo. Nič zato, če med vama dva meseca ne bo spolnosti. Pomembno je, da vidva kot par najdeta svoj ritem, ki vama obema ustreza. Ko bosta našla vajin ritem, se bosta vajini telesi sprostili in spontano se bosta začela odzivati drug na drugega. Želja po spolnosti se bo med vama prebujala vzajemno. To je ritem zdravega odnosa, v katerem vlada sprejetost, toplina in nežnost ...
Spolnost ni samo spolni odnos, ampak je veliko več: je gibanje dveh teles v ritmu ljubezni, predaje in sprejemanja. Je toplina, sočutje, dotik, pogled, topla misel. Naredita si prostor drug ob drugem in si jo dovolita doživeti. Lahko pa poiščeta pomoč v našem centru, kjer vama bomo z veseljem pomagali. Lepo se imejta v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
S svetovne
glasbene scene
Foto:CRAZY - FRANKESTEIN.COM
Znani so letošnji nomini-ranci za glasbene nagrade grammy 2012. S kar sedmimi zbranimi nominacijami je postal veliki zmagovalec letošnje razglasitve raper Kanye West. Takoj za njim so s po šestimi nominacijami Adele, Bruno Mars in zasedba Foo Fighters. Adele je prejela nominacije v vseh najpomembnejših in najpre-stižnejših kategorijah, kot sta album in skladba leta. Med ostalimi nominiranci za to prestižno nagrado najdemo še izvajalce, kot so Lil Wayne, Bon Iver, Tony Bennett, Taylor Swift, tudi tokrat pa ne bo šlo brez Lady Gaga, ki se bo za nagrado grammy potegovala v treh kategorijah. Svečana podelitev bo 12.
februarja v Los Angelesu. ®®®
V znameniti newyorški dvorani Carnegie Hall bo 13. marca 2012 veliki koncert, na katerem se bodo glasbeniki poklonili legendarni britanski zasedbi The Rolling Stones. Na koncertu bo nastopilo 21 izvajalcev, ki bodo izvedli vsak po eno uspešnico s kompilacije Sto-nesov z naslovom Hot Rocks 1964-1971. Svoj nastop so že potrdili The Mountain Goats, Steve Earle, Roseanne Cash in Glen Hansard, še bolj zveneča imena s svetovne glasbene scene pa naj bi se projektu pridružila v kratkem. Organizator koncerta je Michael Dorf, ki je tovrstne dogodke organiziral že v čast glasbenikom, kot so R.E.M., Bob Dylan, Bruce Springsteen, Neil Young, Elton John in The Who. Koncert, ki je že zdaj vzbudil veliko zanimanje javnosti, bo dobrodelen. Vsi prihodki od vstopnic bodo namenjeni za glasbeno izobraževanje mladih, ki živijo v pomanjkanju. ®®®
23- letna britanska soul zvezdnica Adele, ki je uspešno prestala operacijo na glasilkah, naj bi se že v krat-
The Rolling Stones
kem vrnila na koncertne odre. Kot poročajo tuji mediji, bo pevka prvič nastopila 11. decembra na zaključni prireditvi britanske resnič-nostne oddaje X-factor. Za vse tiste oboževalce, ki pa komaj čakajo, da se Adele vrne na velike odre, je pevka 29. novembra izdala DVD s posnetkom svojega koncerta v prestižni londonski koncertni dvorani Royal Albert Hall (Live At The Royal Albert Hall).
®®®
Pred dnevi so na dražbi v Londonu prodali znamenito belo obleko z rdečim pasom, ki jo je na naslovnici albuma Back to Black nosila letos preminula britanska pevka Amy Winehouse. Novi lastnik omenjene obleke je postal muzej mode v Santi-agu de Chile, ki je moral za obleko odšteti kar 43.200 funtov. Izkupiček odprodaje so namenili fundaciji Amy Winehouse, ki jo je ustanovil pevkin oče Mitch in bo skrbela za težave mladih. Naj spomnimo, da je Amy za svoj drugi album Back to Black prejela več glasbenih nagrad, med njimi tudi več grammyjev. Na omenjeni dražbi z zanimivim imenom Passion for Fashion so prodajali med drugim tudi obleke dveh velikih div iz sveta filma Elizabeth Taylor
in Audrey Hepburn.
®@®
Kanadski pevec, teksto-
pisec, pesnik in pisatelj Leonard Cohen bo 30. januarja prihodnje leto izdal svoj novi studijski album, ki bo nosil naslov Old Ideas. To bo njegov že dvanajsti studijski izdelek, ki bo nasledil album Dear Heather iz leta 2004. Prvi singel z novega albuma je skladba z naslovom Show Me The Place in jo že lahko poslušate na pevčevi spletni strani leonardcohen.com. Seznam skladb na albumu Old Ideas
1.	Going Home
2.	Amen
3.	Show Me the Place
4.	The Darkness
5.	Anyhow
6.	Crazy to Love You
7.	Come Healing
8.	Banjo
9.	Lullaby
10.	Different Sides Pred dnevi je popularna britanska virtualna zasedba Gorillaz, ki letos praznuje že 10-letnico delovanja, izdala zbirko svojih največjih uspešnic z naslovom The Singles Collection: 2001-2011. Leta 2001je namreč izšel njihov revolucionarni debitantski album Gorillaz. Leta 2005 so izdali drugi studijski album, kije nosil ime Deamon Days. Pet let zatem pa so člani zasedbe znova zbrali svoje moči in na trgovske police poslali svoj tretji studijski izdelek
Plastic Beach. V vseh letih svojega dela je bila zasedba tudi zelo odprta za sodelovanje z drugimi glasbeniki, med drugim so sodelovali tudi z izvajalci, kot so Dan-germouse, Ibrahim Ferrer, Del the Funkee Homosapien, De La Soul, Kano, Bobby Womack, Ike Turner, Lou Reed, Mark E. Smith, Bootie Brown, Tina Weymouth, Bashy, Little Dragon, Hypnotic Brass Ensemble, Snoop Dogg, Dan The Automator, Mos Def, D12, Phi Life Cypher, MF Doom, Rosie Wilson, Shaun Ryder in Neneh Cherry. Zbirka singlov je na voljo kot CD, CD in DVD ter 140 g vinilna plošča, izšel pa bo tudi poseben 7" box set. Seznam skladb na albumu The Singles Collection: 2001-2011:
1.	Tomorrow Comes Today
2.	Clint Eastwood 3.19-2000
4.	Rock The House
5.	Feel Good Inc
6.	DARE
7.	Dirty Harry
8.	Kids With Guns
9.	El Manana
10.	Stylo
11.	Superfast Jellyfish
12.	On Melancholy Hill
13.	Doncamatic
14.	Clint Eastwood (Ed Case & Sweetie Irie Refix)
15.19-2000 (Soulchild Remix) Janko Bezjak
Foto: wordpress.com
Kanye West
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
2.	SEXY AND I KNOW IT - Lmfao
3.	IT WILL RAIN - Bruno Mars
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
2.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
3.	GOOD FEELING - Flo Rida
NEMČIJA
1.	GOOD FEELING - Flo Rida
2.	GERONIMO - Aura Dione
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
To je to
Volitve
Ko bo to objavljeno, bodo predčasne volitve sicer že za nami in imeli bomo novega predsednika vlade, pa vendar. Nekaj stvari je še zmerom treba povedati. Pojavilo se je namreč kar nekaj »novih« obrazov in sicer kot nekakšna alternativa starim znancem. Lepo, zdelo se mi je dobro, saj malo svežega vetra nikomur ne škodi. A spet ni vse tako rožnato, kot se zdi.
Vsi, novi in stari, se letos na veliko kitijo z raznimi programi, ki bodo Slovenijo popeljali v špico Evrope. Ampak ... če nekoliko podrobneje pogledamo, kaj nam vse te opcije dejansko ponujajo, ugotovimo, da v bistvu (tako kot še zmerom do sedaj) nič konkretnega. Sleherni program je le seznam oziroma zbirka že znanih predvolilnih parol (SDS je sicer pripravil tistih 10 + 100, ki je nekoliko bolj konkreten kot drugi, a nič posebnega; bolj kot karkoli drugega, se mi zdi spisek populističnih kratkotrajnih ukrepov, ki jih volivci želijo slišati). Nihče ne ponuja kakšnih pravih rešitev, številk in izračunov, načrta, kako bi cilje tudi realno dosegli. Manjka tega, kar sam imenujem »inženirsko« razmišljanje. Filozofija že, ampak samo na papirju ni vredna nič. Kako to implicirati v sistem? To je vrlina, to je tisto uporabno in nekaj, kar potrebujejo praktično vse države .
Poleg tega ne bi škodilo, če bi že enkrat požgali okvirje trenutnega sistema, v katerih vsi razmišljajo. Ta sistem je pregnit in razžrt od temeljev navzgor in noben obliž, nobena reforma ga ne bo spremenila ali popravila. Edina možnost je amputacija, da se sesuje do kraja in začnemo znova. Ne samo mi, Slovenci, ampak vsi prebivalci tega planeta. Sam se samo sprašujem, zakaj morda ne bi bili mi prvi, ki bi v osnovi spremenili in zamenjali sistem? Kdo nam brani? Amerika? Evropa? Kaj bi nas to brigalo, naj se zaletijo nekam. Sicer so spretni z orožjem, pa kaj! Afganistan je predaleč, a močno verjamem, da če bi kaj takšnega poskusili v kakšni evropski državi, bi vsi narodi vstali. Ne vlade, narodi. Bi pa spet Internacionalo peli ...
Na oblasti bi resnično rad videl nekoga s konkretno revolucionarno idejo, saj to krvavo potrebujemo. Svet potrebuje revolucijo v pravem pomenu besede, vendar se v vsaki revoluciji preliva kri. Prav zato pa bi rad človeka, ki bi kaj spremenil preden v svetu vzplamti. Na žalost to ni niti Janša, niti Janko-vic niti kak drugi kandidat ali kandidatka. Saj se mi Jankovic v nekaterih pogledih zdi simpatičen, vendar kaj, ko sanja o 4-odstotni gospodarski rasti Slovenije. Sliši se lepo, vendar zaradi takšnega razmišljanja je svet tam, kjer je: konstantna gospodarska rast. Če se še morda nikomur ni posvetilo, Zemlja vsako leto ne zraste za štiri odstotke; pravzaprav sploh ne raste!
Iz teh razlogov se mi na nek način zdi popolnoma nepomembno, kdo bo na oblasti, ker bo vsak vrtel isto ploščo naprej. Morda le z nekaj obliži ... Saj morda že še kakšno leto, na dolgi rok pa to vsekakor ne bo šlo. Je pa kljub temu bilo zabavno spremljati predvolilni boj. Janša in njegovi apostoli ter stranka ljubljanske nadškofije z Ljudmilo Novak na čelu v vsakem soočenju ali intervjuju kokodaka o krščanskih vrednotah, družini in obljubljeni deželi Sloveniji. Penzionerskemu cehu in tistemu pajacu Erjavcu pa se tako niti ne sanja, kaj vizija ali program sploh je. Glavno, da se že dvajset let dere: »Upokojenci, upokojenci, kaj pa naši upokojenci?!« Naredil še tako ali tako nikdar ni ničesar, sedi pa v vsaki koaliciji; še s hudičem. In seveda tako imenovana levica, ki pa je kljub vsem lepim besedam nihče več ne jemlje preveč resno. Za konec pa še Jelinčič, ki je pač Jelinčič. Eni pravijo belo, on se dere črno, na dan odgovori z noč in tako naprej ... Parada pač.
Matic Hriberšek
S t V i c
NAJ
1 2
3
4
Aguilera
5. I WONT LET YOU GO - James Morrison
cOUND LOVE - Rihanna ft. Calvi
EN WE STAND TOGETHER - Nickel PARADISE - Coldplay MOVES LIKE JAGGER - Maroon 5 & C,
n Harris Iback
6.	GERO,
7.	YOU
8.	MAR,
9.	BRID
10.	RAI Pitbull
11.	NE
-	Aura Dione Lady Gaga
-	Bruno Mars
E OF LIGHT - Pink )VER ME - Marc Anthony 1
' AGE - Marlon Roudette fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2* 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
sarme, krompir v kosih SREDA
grahova kremna juha s kruhovimi kockami, testenine s tunino omako*, solata ČETRTEK
kisla repa, krvavica PETEK
porova juha, zelenjavna rižota,
solata
SOBOTA
piščančja obara z žličniki, jabolčna
pita**
NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečena rebrca, pečen krompir, solata PONEDELJEK
kuhana govedina, špinača, pire krompir
*Testenine s tunino omako
2 konzervi tune, nariban sir, peter-šilj (lahko kar posušen), sol, poper, 1 mala kisla smetana, 3 dl smetane za kuhanje, 2 stroka česna, testenine
Testenine skuhajte v slanem kropu in
jih odcedite. Česen sesekljajte in ga malo popražite na olju, da zadiši. Dodajte mu konzervo tune in vse skupaj malo premešajte. Zatem dodajte smetano za kuhanje in kislo smetano. Solite in poprajte po okusu. Nazadnje dodajte še nariban sir in mešajte, dokler se sir ne stali. Čisto na koncu potre-site še s peteršiljem. V pripravljeno omako primešajte testenine in dobro premešajte.
**Jabolčna pita
Testo: 25 dag moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 3 žlice hladne vode, 125 g masla, nadev: 1 kg jabolk, cimet v prahu, 3 žlice sladkorja v prahu, 2 žlici moke, 10 dag rozin, premaz: 1 jajce.
Moko zmešajte s pecilnim praškom, primešajte maslo sobne temperature in vodo. Močno zgnetite, zavijte v folijo in pustite 30 minut počivati na sobni temperaturi. Jabolka olupite, jih naribajte in zmešajte s cimetom, sladkorjem, moko ter rozinami. Okrogel pekač namažite z maslom. Malo več kot polovico testa porazdelite po dnu in obodu pekača. Na testo nato namažite nadev, ki ga prekrijte s preostalo plastjo testa. Zgornjo plast testa premažite s stepenim jajcem in dajte v pečico.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Manj besed, manj škode." Angleški pregovor "Govornik, ki mu manjka globine, gre v širino."
Charles de Montesquieu •kick
"Z besedami Volgo preplava, z dejanji se v mlaki utopi." Ruski pregovor -k-k-k
"Nesmiselno je držati za besedo človeka, ko je zaljubljen, pijan ali ko išče službo." Shirley MacLane •k-k-k
"Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen." Mati Tereza -k-k-k
"Ne verjemite besedam, ne svojim, ne tujim; verjemite samo svojim in tujim delom."Lev Nikolaje-vič Tolstoj
-k-k-k
"Pogosto sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, kar sem molčal. "
Ksenokrat
-k-k-k
"Ribe se lovijo na trnek, ljudje pa na besede. " Armenski pregovor -k-k-k
"Beseda, ki si jo bil izustil mimogrede in brez hudega, se povrne, udari na uho silna in strašna, ti razodene, da se da tudi ubijati mimogrede in brez hudega."
Ivan Cankar
VEČERJA
"Sosed, vaš pes mi je požrl kokoš!"
"Hvala za obvestilo. Mi psu vsaj ne bo treba delati večerje!"
MU
Dve kravi sta se pasli na pašniku, ko se je ena oglasila: "Mu-uuuuuu!"
Druga krava je rekla: "Pravkar si mi vzela besedo iz ust!"
REZERVNI DELI
Dva prašiča sta se sprehajala po ulici. Ko gresta mimo mesnice, eden začudeno vzklikne: "Poglej te nore ljudi! Mislijo, da potrebujemo rezervne dele!"
VIKEND
Direktor izve, da si je njegov pomočnik zgradil vikend, zato ga prosi, naj mu ga razkaže. Pomočnik ne more zavrniti prošnje, zato gresta naslednjo soboto na ogled vikenda. Direktor gleda z izbuljenimi očmi in se ne more načuditi: vse v lesu, stilno ubrano, preproge, umetniške slike ... "Kje si dobil denar za vikend?" Pomočnik povabi direktorja na prag vikenda in ga vpraša: "Ali vidiš dolino?" "Vidim."
"Ali vidiš potok?" "Vidim."
"No, vidiš," reče pomočnik, "en tovornjak materiala za most, en tovornjak materiala za vikend; en tovornjak opreme za most, en tovornjak opreme za vikend ... " Direktor je tiho, pomočnik pa pravi:
"Slišal sem, da imaš tudi ti vi-
SESTAVIL
EDI KLASINC
CERKVENI LESTENEC
Štajerski TEDNIK
NEGIBNOST, OKORNOST
MESTO V GALICIJI
IZDAJATELJ
GLEDALIŠKI REŽISER STRELEC
GRŠKA ČRKA
NATAŠA ERJAVEC
PREBIVALKA ORMOŽA
.UČA.
ŠKOTSKI OVČAR
MAJHEN MOŽ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR
ITALIJANSKA SLAŠČICA IZ SLADOLEDA
UŽITNA GOBA, JELKOV GOBAN
PREBIVALEC GRČIJE
SKOK NA MESTU
.... IN BOLEK
STEKLENICA
ŠKODA ZARADI MRAZA
GLAVNO MESTO UKRAJINE
NAŠ ARHITEKT (BOŽO)
UGLEDNA HIŠA NA BALKANU
ALENKA SVETEL
NAUK O JEDKANJU
KILOGRAM
EKONOMIST (JOŽE)
MENIŠKA HALJA
ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO
BELO CVETOČ MAH
GLOBINOMER
PTICA Z VELIKIM KLJUNOM
VZHODNI GERMAN
BALONAR SLAVKO ŠORN
TRAVNO STEBLO
O UMEK
LETALIŠČE V DIVAČI
HRVAŠKA PEVKA TEREZA
STRUPEN VNETLJIVI PLIN
kend. Spodobilo bi se, da mi ga tudi ti pokažeš!" Direktor ne more zavrniti ponudbe, zato gresta naslednjo soboto k direktorjevemu vikendu, v neko drugo dolino. Tu je šele kaj videti: vse v marmorju, dragoceno stilno pohištvo, naprave za umetni gozdni vonj .... "Kje si pa ti dobil denar za to?" vpraša pomočnik direktorja, ta pa ga povabi na prag vikenda in vpraša:
"Ali vidiš dolino?" "Vidim."
"Ali vidiš potok?" "Vidim."
"Ali vidiš most, ki vodi preko potoka?"
Pomočnik gleda in gleda, nato reče:
"Ne vidim," direktor pa: "No, vidiš!"
PREPOVED ZA OTROKE Dvanajstletna Matejka lista televizijski spored in vpraša očeta: "Očka, zakaj je film ob osmih zvečer prepovedan za otroke?" "Ne vem, ampak saj boš že sama videla!"
SLABOVIDNOST Pacient zdravniku: "Slišim glasove, pa ne vidim nikogar."
"Kdaj pa se vam to dogaja?" "Ko telefoniram."
ZADNJA POT
"Bom šel v nebesa, ko bom umrl?" vpraša nerc svojo mamo.
"Ne, v opero!"
LJUBIMEC
"Babica, kaj je to ljubimec?" "Ljubimec? ... Ljubimec! Groza!" Babica steče v klet in odpre omaro. Ven pade okostnjak.
TREZNOST
Kdaj gre Dolenjec trezen iz gostilne?
Kadar ga časti Gorenjec.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTOLIN = slovenski kasač (Andrej), EHOLOT = globinomer, GABRK = letališče v Divači, GOSTARA = steklenica, steklenka, HUJS = slovenski ekonomist in gospodarstvenik (Jože, 1929-), KASATA = italijanska slaščica iz sladoleda, KLOKA = cerkveni lestenec, KRAVŠA = užitna goba, jelkov goban, ROT = slovenski arhitekt (Božo), ULAKA = hrib v Ložu..
■ue>jn] 'e]ese>j 'eouei 'ap|A 'jopo 'p^s 'l!q 'e>jein 'e^uezoouo '¡av '>|euo>j ']suo>j '3n '!°9 'sfnh '1so|blu 'eja 'as 'p|a?ood -0] 'oiues 'oaiuo^d '>|jo 'luapa 'e>msAe>| 'eunjoo e"| 'SBA e^sej 'jaqaA 'olaiv 'u|zoy :ouAejopoA !XNVZIH>i 31 A3HS3H
íPoiluZajtz nai
na iuztouns.m ijilstul
RADIOPTUJ
«fc» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
SELEN
HASEK, PRID
SVET Z IZVIR
KRADLJIVKA
Govori se ...
... da so za znano slovensko glasbeno skupino Victory po nedeljskem večernem nastopu nekateri predlagali neko drugo, primernejše ime.
. da znani zelo slovenski glasbeni velezvezdniki z zelo neslovenskim imenom niso prišli v najstarejše mesto zato, ker bi ga želeli občudovati, ampak zato, ker so gostitelji izpolnili vse njihove zvezdniške zahteve, zapisane na 25 straneh.
... daje ob letošnjem »ta veselem dnevu kulture« prišla kultura še posebej do izraza, kajti hvala bogu je prav na ta dan po vsej državi veljal volilni molk.
... da so si Holermoužani malce oddahnili, saj po dolgem času ne bodo imeli svojim poslancem česa očitati. Po volitvah namreč nimajo več nobenega. ... da so imeli nekateri poli-
tični veterani očitno več sreče na županskih kot na poslanskih volitvah.
... da mnogim še sedaj ni jasno, kako so si lahko priborili svoj sedež nekateri poslanski veterani, ki so zbrali bistveno manj glasov kot nekateri mlajši kandidati. Ampak saj veste: politika je umetnost nemogočega.
... da si v šterntalskem fuzbalskem klubu razbijajo
glavo, kako bi vsaj tretjino gledalcev s sobotne tekme malonogometašev privabili na njihove tekme.
Vidi se ...
. da bo medobčinsko re-darstvo že zaradi svojega imena očitno moralo izbrati tudi nov grb. Samo poetovi-onski križ očitno ne zadostuje več. Križev in težav imamo preveč že vsepovsod.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
r —
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je prinesel v uredništvo nekaj svojih fotografij Maks Vidovič iz Stanošine v občini Podlehnik. Na sprehodu v gozdu je namreč opazil nekaj zanimivih dreves - kot bi se v gozdu skrivale kakšne mitološke živali.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven		©©	€	000
Bk	¥¥	©©©	€€€	0
Dvojčka		©	€€	000
Rak	¥	©©©	€€€	00
Lev	¥¥¥	©©	€	000
Devica	¥	©©©©	€€€	00
Tehtnica	¥¥¥	©©	€€€	000
Škopjon	¥¥	©©©	€€€	0
Strelec	¥¥	©	€€€	000
Kozorog	¥¥¥	©©©	€	0
Vodnar	¥¥	©	€€€	000
Ribi	¥	©©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. decembra do 12. decembra 2011. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Kaja Kristovič, Stojnci 21b, 2281 Markovci.
Anekdote
Ko so Francisa Bacona vprašali, katera starost je za že-nitev najprimernejša, je odgovoril:
"Katerakoli., kajti žena ti je ljubica, dokler si mlad, tova-
rišica, ko prideš v zrela leta, in guvernanta, ko ostariš." ***
Isaac Newton, 1642-1727
Veliki fizik in matematik je bil zelo raztresen. Ko je bil ves zatopljen v študij, mu je gospodinja prinesla za zajtrk presno jajce, ki bi ga moral samo še skuhati. Newton pa bi bil prav tisti hip rad sam in je gospodinjo odslovil, češ da bo jajce že sam skuhal. Gospodinja ga je poučila, da sme biti jajce v vreli vodi največ tri minute, in je nato odšla.
Ko se je čez pol ure vrnila, da bi videla, ali je učenjak že zajtrkoval, je presenečena obstala; učenjak je sedel pri mizi in strmel v jajce, ki ga je držal v roki, v ponvi pa je ležala njegova žepna ura.
***
Newton je zaradi znanstvenih zaslug dobil mesto v angleški lordski zbornici. Kolegi so napeto pričakovali njegov prvi govor, toda Newton je molčal. Končno se je nekega dne priglasil k besedi. V zbornici je zavladala popolna tišina. Newton se je dvignil in rekel:
»Prosil bi, da bi to okno ob meni zaprli. Močno vleče.« In
po tem 'govoru' se je spet usedel.
***
Baruch Spinoza, 1632-1677
Nekoč je prišla k znamenitemu filozofu Spinozi sosedova deklica in prosila za košček oglja, da bi mati lahko zakurila v peči. Filozof bi ji rad ustregel, a ni imel pri roki nobene posode, v kateri bi ga odnesla. »Oh, to ni nič takega!« je rekla deklica, si na debelo pokrila dlan s pepelom, položila nanj žareče oglje in zadovoljna odšla. Spinoza je ves presenečen zaklical: »Pri vsej svoji učenosti mi kaj takega nikoli v življenju ne bi prišlo na misel!«
Ptuj • OŠ Olge Meglic praznovala
Blazno resno z Deso Muck
Letošnji dan osnovne šole Olge Meglič so učenci, učitelji in starši praznovali nekoliko drugače. Zraven tega, da je letos na prireditvi nastopil skorajda vsak šolar, se je praznovanju pridružila tudi simpatična pisateljica Desa Muck.
Na osnovni šoli Olge Meglič so te dni praznovali 32. dan šole, v sklopu katerega so izpeljali bralnice. Na šoli izvajajo celoletni projekt Berimo za življenje, ravno temu pa so posvetili letošnji dan šole. Klasične osrednje prireditve, kot smo jih vajeni, niso imeli. Prireditve za starše so tokrat izpeljali po razredih, namen pa je bil v program vključiti slehernega učenca.
Posebna dogodivščina pa je za šolarje bilo druženje s pisateljico Deso Muck. Ta se je v sredo dopoldan družila najprej z učenkami in učenci od 1. do 5. razreda, nato pa z njihovimi starejšimi kolegi. Uvodoma so otroci gostji priredili simpatični uprizoritvi odlomkov iz zbirke njenih knjig Blazno resno. Temu pa je sledilo pripovedovanje pisateljice, ki je spregovorila o nastanku svojih knjig in lastnih življenjskih izkušnjah. »Ko sem bila jaz toliko stara kot vi, mi je marsikdo govoril, da iz mene ne bo nič, da se ne bom poročila ipd. No, potem pa so se kar trije poroči-
li z mano, pa še nisem zaključila. Zato pa ne poslušajte tistih, ki vam pravijo, da iz vas ne bo nič,« je svetovala Muckova starejšim šolarjem. Ti so njene besede požirali z velikim zanimanjem, po pričakovanjih pa so pisateljici zastavili tudi marsikatero zanimivo vprašanje. Ko je Muckova predstavljala knjigo Blazno resno o seksu, jo je eden izmed učencev presenetil z vprašanjem, ali je v njej tudi kakšno slikovno gradivo. Simpatična pisateljica je z učenci prijetno in sproščeno klepetala ter jim predstavljala svoje izkušnje.
Med drugim je dejala, da je najstništvo zelo težko in naporno obdobje tako za najstnike kot za njihove starše in učitelje, leta pa po pisateljiči-nem mnenju prinesejo marsikatero izkušnjo in nauk. Eden pomembnejših, ki ga je sama osvojila relativno pozno, je, da poznamo tri čarobne besede, ki odpirajo vsa vrata: hvala, prosim in oprosti.
Dženana Kmetec
Pisateljica Desa Muck je klepetala s šolarji.
Francu Žinku v spomin
Vsoboto, 26. novembra, smo se poslovili od Franca Žinka -Frančka, ki je pred kratkim vstopil v 82. leto.
Tako kot je živel v svojem otroštvu, skromno in pošteno, je živel vse svoje življenje. Franček se je neizmerno razdajal tako za domače kot za skupnost. Ob koncu 2. svetovne vojne je bilo treba poprijeti za lopato in kramp in to ne samo v domačem kraju. Že kot 17-letni mladenič je postal brigadir pri gradnji proge Šamac-Sarajevo leta 1947, istega leta je pomagal pri gradnji ceste in sečnji drv na Pohorju. Leta 1948, za takratno usodo naše skupne domovine prelomnega leta, je sodeloval pri gradnji novega Beograda. Franček pa je svoje mlade in delovne roke razdajal tudi v letu 1949 pri gradnji ceste bratstva in enotnosti na trasi Zagreb-Beograd. Tudi v naslednjih letih ni miroval. Na mladinski prostovoljni delovni akciji leta 1950 je pomagal v Mežici in pri gradnji študentskih domov v Ljubljani. V tistih mladostniških letih ga je preveval duh kolektivnosti, želja po
obnovi in prepričanje, da je v slogi moč. In to ga je spremljalo vse življenje. Družba je to njegovo vrlino spoštovala in cenila. Sedemkrat se je z akcij vračal z udarniško značko, bil udarnik leta, prejemnik spominskega znaka brigadir, leta 1953 pa mu je 3. kongres Ljudske mladine Jugoslavije podelil spomenico za udeležbo na prostovoljnih delovnih akcijah v letih 1946-1952. Vsa ta priznanja si je Franček s ponosom ob priložnostih pripel na srčno stran brigadirske bluze. Politika ga ni zanimala, zanimal ga je le mali človek, takšen, kot je bil sam.
Prav zato tudi ni čudno, da srečamo Frančka med ustanovnimi člani Kluba brigadirjev Ptuj, ustanovljenega leta 1977. Z ustanovitvijo je s somišljeniki nadaljeval brigadirsko tradicijo ter kot veteran priskočil na pomoč brigadirjem MDA Slovenske gorice - Haloze, ki so v letih 1975-1989 na Ptujskem gradili vodovodno omrežje in druge infrastruk-turne objekte. Na udarniških dnevih ob sobotah je tekmoval z ramo ob rami z mnogo
mlajšimi brigadirji. Pomagal je tistim, ki jih sploh ni poznal. Poznal pa je skupnost, malega človeka, ki smo ga v današnji demokratični družbi že skoraj pozabili.
Dolga leta je bil praporščak v Klubu brigadirjev Ptuj. Prapora ni in ni hotel dati iz rok, kot da bi bil njegova last. Bil je kot pravi vojščak, ki prapora nikoli ne zapusti. Ko mu zdravje ni več dopuščalo, da bi nosil prapor, ga je s težavo »posodil« namestniku z zahtevo, da mu ga vrne na njegov dom. Skrbno ga je pregledal, zložil in shranil. Prapor je bil zanj sveta stvar. Vse te prirojene in pridobljene delovne navade je unovčil v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem, v današnjem Talumu, vse do upokojitve.
Že prej, zlasti pa po upokojitvi, se je Franček posvetil vrtnarjenju. Večkrat smo ga srečevali na kolesu s pomožnim motorjem. Na vprašanje, kam je namenjen, je ponosno odgo-voril:»Grem na svoj vrtiček, tja na Breg ob Studenčnici. Tam gojim zelenjavo, tam imam tudi zajčke. Moram poskrbeti zanje.
Nakrmiti jih moram in nakositi sveže trave, odnesti nekaj starega kruha,« in že se je odpeljal.
Franček je resnično ljubil naravo. Predvsem čisto naravo. Spomnim se, da smo se v klubu dogovorili za kolektivno udeležbo pri spomladanskem čiščenju v mestni četrti. Zbrali smo se skoraj vsi, Fran-čeka pa od nikoder. Poklical me je, se opravičil in povedal, da z drugimi vrtičkarji že več kot uro čistijo zanemarjeno obrežje Studenčnice in me povabil na ogled. Nisem mogel verjeti. Obrežje je bilo takšno kot njegov vrt, ki gaje z vso ljubeznijo obdeloval.
Da, takšen je bil naš Fran-ček. Pogrešali ga bomo prijatelji in znanci, zlasti pa še ptujski brigadirji mladinskega prostovoljnega dela.
Z brigadirskim praporom in brigadirskim »Zdravo« smo se poslovili od dragega tovariša.
Stanko Lepej
RADIOPTUJ
89.8 »98,2 »104,3
www.radio-tednik.si
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Oni gredo po svoje!
Devetošolci OŠ Središče ob Dravi se že vrsto let v decembru predstavijo na tradicionalni božično-novoletni prireditvi. Letos so jo poimenovali Gremo mi po svoje. Prireditev je potekala minuli petek zvečer v Sokolani in je bila dobro obiskana, saj je že utečena. Program pripravijo učen-
Foto: Viki Ivanuša
ci povsem sami, zato je presenečenje za vse. Predstavili so se z glasbenimi točkami, skeči in plesnimi nastopi. Bogat program pa je razvezal tudi denarnice obiskovalcev; radi so prispevali prostovoljne prispevke, kijih devetošolci namenijo za šolo v naravi, izlet in valeto. V zaključnem razredu je pač veliko izdatkov in takšna prireditve je šolarjem v pomoč, hkrati pa se kot zaključni razred predstavijo tudi vsemu kraju.
Viki Ivanuša
Miklavž pri Ormožu • Zlatoporočenca Habjanič
Novembra sta zlato poroko praznovala Verica in Matija Habjanič iz Velikega Brebrovnika. Cerkveni obred je v cerkvi pri Miklavžu opravil Janez Mohorič, civilnega pa župan Alojz Sok v ormoškem gradu. Zlatoporočen-ka Verica je bila rojena leta 1940 v Velikem Brebrovniku, zlatoporočenec Matija pa 1938 na Lešnici. Kljub temu da sta bila nedaleč narazen doma, sta se spoznala na vlaku v Zagrebu, ko se je on vračal s služenja vojaškega roka, ona
Foto: J. Habjanič
pa z obiska pri sestri. Poročila sta se v Ljubljani, saj sta bila takrat oba tam zaposlena. Matija je delal v podjetju Sloveni-jacesta, Verica pa v kartonažni tovarni. Po šestih letih sta se vrnila v Brebrovnik, kjer je Matija delal do upokojitve v Komunalnem podjetju Ormož, Verica pa je doma gospodinjila in skrbela za otroke. Prva leta zakona so bila težka, vendar sta v slogi in sodelovanju uspešno premagala vse težave. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Trije živijo v Ormožu in se zelo radi vračajo na svoj rodni dom, najmlajši pa živi doma. Zlatoporočenca imata 3 vnukinje in 1 vnuka ter 1 pravnukinjo. Pravnukinjo ali pravnuka pa pričakujejo v teh dneh.
Viki Ivanuša
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeaD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Toreft S.12.
9:D0 -DnevniKTV Maribor
3;25 Hrana in vino
3: SO Spoinajnnos9.com - pon.
10:45 Modne - por
II20 Pomurski tednik
12:00 Ptujska krmila
12:20 Info kanal
15:35 Hrana in viru-pon.
15:00 Ptujska klinika - pon
15:20 !nfo kanal
17:30 Duhovna oaza-pon.
18:00 Ptujska kronika - pni.
13:20 Mitu scena - 6. oddaja pon.
18:40 Hi kanal
20:D0 Ptujska kronika-pon.
20:20 Ptujsks odrski deske - pon.
20:40 Dan iivljenja - dok. film -101
21:00 Koncert Mia iriJarič
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 loto kanal
Sreda 7.12.
3:00 Dnevnik TV Maribor 3:25 Hrana in vino B 6D Lokacija Slavonija 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Spiunajmose.com-pon. 11:15 Modro-pon. 11:50 Info kanal 15:85 H rana in vino-pon. 16:00 lofp kanal 1M0 Čista i;me:rast 17:J0 lokacija Slavonija 19:00 Piva silo na kavo 18:30 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK pon. 19:30 lafo kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20Čista umotnost-pon. 20:50 Moto scena - 5. oddaja pon. 21:10 Oan življenja - dok. lilm - pon. 21:30 Povabilo na kavo-pon. 22:00 Šefi IV - Coriimca 23:00 Info kanal
CntrtekS.12.
9:00 Onnnik IV Maribor
9:25 Hrana in vino
9i0 SpDznajmosB.com - pon.
10:45 Mnil-n-pm.
11:20 i£0dbe Balkana
11:50 Predstavitvena odlajao
kartrngu - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino - por. 16:00 Ptujska kronika - pon. 15:20 Info kanal 17:00 Koncert tocu Oariie 13:00 Ptujska kronika - pni. 13:20 Sjnrt(no) - pon. 13:50 Info kanil 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Duhovna oaza - por. 20:50 Ptujsko odrsko saško - pi 2110 Koncert Tomaž Peigov 22: OS Ptujska krorika-pon. 22:20 Into kanal
www.petv.tv
Ofislej p.as lahke spremljate inri id T2
Foto: DK
Prireditvenik
Torek, 6. december
16:00 Ormož, Center starejših občanov: Miklavževanje z otroki in vnuki
zaposlenih ter stanovalci 17:00 Ormož, gimnazija: izobraževalna delavnica Skupaj zmoremo
več, peka peciva, aranžiranje, barvanje kamnov 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: XXL bejbe - stand up komedija, Zavod za kulturo Maribor, za izven
Sreda, 7. december
16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: ustvarjalna delavnica za otroke
17:30 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: razstava risb slikarja Albina Lugariča
18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predavanje Jane Lavtižar, vzgoja otrok
Četrtek, 8. december
16:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava jaslic in božično-novoletne dekoracije
17:00 Studenice, turistična garaža: brezplačne ustvarjalne delavnice za male in velike
18:00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4: koncert etno glasbene skupine Kontra-kvartet
18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
19:00 Ptuj, leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča: pravljični večer za odrasle, svečan zaključek bralne značke za odrasle 2011, dan slovenskih splošnih knjižnic
19:00 Ptuj, Velika dvorana Narodnega doma: društveni večer DPD Svoboda Ptuj
Petek, 9. december
19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Nanga Parbat in pogovor z
alpinisti Vikijem Grošljem, Mojco Švajger in Ireno Mrak 19:00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma: osrednja prireditev OI JSKD Ptuj, pregled dosežkov in podelitev jubilejnih priznanj in priznanj Sveta OI JSKD Ptuj 20:00 Ptuj, MuziKafe - DomKULTure: koncert mlade jazz glasbene
zasedbe Balžalorsky-Drašler 30 22:00 Maribor - ŠTUK: predstavitev albuma Demolition group Planet starcev
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2.Telefon 041 212 136.
DOM - STANOVANJE
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
STORITVE
VIKI.HARMONIKA. Kvaliteta, ki se sliši! Izdelava diatoničnih harmonik, popravilo vseh tipov harmonik, obnova starejših harmonik. Kajzba V. S. Mihovci 102, Velika Nedelja, telefon 041 802 793.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Renault Clio 1,2 RN, letnik 1996, prevoženih 175.000 km, registriran do 23. 5. 2012. Telefon 051 238 693.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
8:00 Koncert MePZ Destmik z gosti 9:10 Ob 150 - letnici rojstva Matije Murka 10:45 Polka in Majolka 11:45 Ujemi sanje 12:45 Video strani
18:00 Koncert MePZ Destmik z gosti 19:00 Ujemi sanje
20:00 Ljudski pevci Trnovska vas 1 .del 21:15 Polka in Majolka 22:15 Ptujska kronika 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
8:00 Iz mošta vino pridi na Hajdino- 1.del 9:06 Mesečna kronika Občine Hajdina 10:17 Ptujska kronika 10:35 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Iz mošta vino pridi na Hajdino - 2.del 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Četrtek 8.12.
8:00 Kronika iz Občine Dornava 9:22 Prireditev ob promociji dokumentarnega filma 10:22 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Dornava 20:00 10. Let društva Kmečkih žena Dornava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Dornava
www.tednik.si
KMETIJSTVO
Kino Ptuj	
petek 9. december: 17:00 Namišljene ljubezni, 19: Nanga Parbat sobota, 10, in nedelja, 11. december: 17:00 Paranormalno 3, 19:00 Nanga Parbat, 21:00 Namišljene ljubezni	
	
(JCradioptuj 89,8» 98,2 »10473	UGODNO PRODAM Renault Espace 2,2 DCI, december 2001, opravljen večji servis. Telefon 041 670 770.
PRODAM prašiča, težkega 200 kg, domače reje. Telefon 753 55 11.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 362 006.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC In TOMAŽ VRHOVNIK
TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI Ans. MIRA KLINCA ALFI NIPIč Ans. ŠTRK
ZLATI POKROVITELJ
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Ptuj • Varnostni sosvet opozarjana varnost
Pazite se tatov in prevarantov
Člani varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj so ugodno ocenili varnost ob polletju, ob dogovoru za povečane aktivnosti v času praznikov pa opozorili na nekatere izstopajoče negativne pojave ter na večjo samozaščitno ravnanje občanov.
Komandir policijske postaje Ptuj Boris Železnik je ocenil, da je varnostna situacija na območju, ki ga pokriva PP Ptuj, v letošnjem prvem polletju razmeroma ugodna, saj na nobenem od obravnavanih področij policijskega dela niso opazili poslabšanja stanja. Opozoril je na porast kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov v večjih nakupovalnih središčih, kjer je potrebno večje samozaščitno ravnanje občanov. Policisti namreč ugotavljajo, da je vse več oškodovancev, ki ob svojih bančnih karticah hranijo napise s PIN-kodo, kar tatovom olajša delo, saj lahko potem denar enostavno dvignejo z bankomata. Opažajo tudi povečanje števila tatvin in drznih tatvin z elementi nasil-ništva, v katera so vpleteni tudi tujci, zato so aktivnosti policistov usmerjene predvsem v razne preventivne akcije na tem področju.
Na področju cestnega prometa je zaskrbljujoče, da se je le dan pred sejo pripetila že tretja prometna nesreča s smrtnim izidom, kar je bistveno več kot lani v tem času, ko so obravnavali eno smrtno žrtev.
Ko so razpravljali o tem, kako zagotoviti čim večjo varnost občanov v času decembrskih praznikov, je svetovalec župana MO Ptuj Janez Merc povedal, da so rezultati podobnih akcij v minulih letih pokazali, da na našem območju pri rokovanju s pirotehničnimi sredstvi v času decembrskih praznikov praktično hujših poškodb ni bilo, zato bodo akcijo nadaljevali tudi letos. Da bi zagotovili čim večjo varnost, so se odločili, da se bo letos poleg policistov v opozarjanje in ugotavljanje kršiteljev zakona o javnem redu in miru vključila tudi redarska služba. K večjemu osveščanju ter preventivnem delovanju pa so pozvali tudi vse druge ustanove: osnovne in srednje šole, inšpekcijske službe in medije.
Tudi župana naplahtali
Zelo konkretno pa so se lotili aktualne varnostne problematike v Mestni občini Ptuj, pri čemer je župan Štefan Čelan opozoril, da po mestu
•QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
Foto: M. Ozmec
Komandir policijske postaje Ptuj Boris Železnik (levo) opozarja na tatove in večjo samozaščitno ravnanje občanov; desno Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
kroži moški srednjih let, ki mimoidoče nagovarja v angleškem jeziku, se predstavlja, kot da je turist iz Irske, ki je izgubil denarnico, ter prosi za kakšno finančno pomoč. Med tistimi, ki so mu nasedli in ga v dobri veri, da gre res za nesrečen slučaj, »sponzorirali«, je bil namreč tudi župan, vendar so ga pozneje drugi občani opozorili, da naj bi šlo za človeka, ki želi na lahek način priti do denarja.
Med motečimi dejavniki v mestu je župan opozoril tudi na mlajšega moškega, domnevno naj bi šlo za domačina, ki se po mestu sprehaja z odejo pod pazduho, tu in tam vljudno prosi za denar, prenočuje pa kar na javnih mestih. Ob tem je Aleksander Solovjev s Centra za socialno delo pojasnil, da primer poznajo ter da po njihovih podatkih oseba nikogar ne ogroža, saj naj bi se do mimoidočih obnašal razmeroma vljudno in nevsiljivo. Res pa je, da so tudi njih občani opozorili, da v oči bode lik te osebnosti, ki je za marsikoga moteč, zato bodo poskušali storiti vse, da bi omenjen primer rešili čim prej in čim ugodneje za vse.
Komandir policijske postaje Boris Železnik je ob tem opozoril občane, naj bodo pa-zljivejši do oseb, ki pred prazniki hodijo od vrat do vrat in zbirajo razne prostovoljne prispevke, saj iz izkušenj vedo,
da je med njimi vedno nekaj takih, ki želijo priti do denarja na nepošten način. Zato je pomembno, da od vsakega, ki zbira prostovoljne prispevke, zahtevajo, da pokaže ustrezen dokument ali dovoljenje upravne enote za tako zbiranje.
Ob sumljivem ravnanju pokličite
080 1200
Predstavnik četrtne skupnosti Janez Rožmarin je
opozoril, da se vse pogosteje pojavljajo razni prodajalci dvomljivih izdelkov, najpogosteje so jih videli v avtomobilu z madžarsko registrsko oznako, občanom pa naj bi po razmeroma nizkih cenah ponujali domnevno zlat nakit dvomljive kvalitete. Ker tudi policisti
opažajo porast raznih prevar in vsiljivih prodaj artiklov dvomljive kvalitete, so občane, ki se ne želijo izpostavljati, pozvali, naj v primeru, ko opazijo sumljivo osebo, ki bi to počela, pokličejo na anonimni telefon, številka 080 1200, kjer ne zahtevajo osebnih podatkih prijavitelja, ampak dogodek preverijo in takoj ukrepajo. Anonimni telefon policije je na voljo tudi v primerih, ko občani opazijo kakršnokoli drugo sumljivo osebo ali skupino oseb, ki se giblje v bližini raznih ustanov in se vede neobičajno. V minulih dneh so namreč prejeli več prijav tatvin iz osebnih avtomobilov pred vrtci; najpogosteje je šlo za primere, ko so občani med tem, ko so otroka spremljali v vrtec, puščali avtomobile odklenjene. Nepridipravi to
dobro vedo in izkoristijo za krajo osebnih in dragocenih predmetov.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel pa je opozoril tudi na vse pogostejši pojav prosjačenja po ptujskih ulicah, pri čemer ugotavljajo, da gre za organizirano skupino občanov tuje narodnosti, najpogosteje za Romune ali Slovake. Običajno šefi take tolpe pripeljejo svoje navidezne berače v dragem osebnem vozilu, jih odložijo v kateri od stranskih ulic, kjer nato prosjačijo. Pri tem so zelo prepričljivi, saj včasih tudi klečijo in prosijo za kakšen cent ali evro.
Aleksander Kraner s
ptujskega Centra interesnih dejavnosti pa je opozoril na sumljivo skupino mladih, ki najpogosteje pred Mercator-jevo blagovnico zbirajo podpise proti drogam, ob tem pa zbirajo tudi denar, ki naj bi bil namenjen borbi proti drogam, vendar ljudje ne verjamejo, da gre zbran denar resnično v te namene.
Aleksander Solovjev je ob tem vprašal, kako je s kovčkom, ki ga je pred časom podaril veleposlanik Velike Britanije in je opremljen z imitacijami najrazličnejših in najpogostejših oblik prepovedano droge, namenjen pa je predvsem izobraževanje in osveščanju osnovno- in srednješolske mladine v borbi proti drogi. Za ta kovček se zanimajo tudi v lokalni akcijski skupini, ki preventivno deluje v občini Ormož. Kot je pojasnil komandir Boris Železnik, je bil omenjeni kovček dodeljen v upravljanje Policijski postaji Ptuj, kjer so za vzgojo in osveščanje oseb proti drogam posebej usposobili dva policista, ki sta letos opravila že vsaj pet preventivnih predavanj po osnovnih in srednjih šolah. Zato je predlagal, da kovček še naprej ostane v hrambi PP Ptuj, z veseljem pa so ga pripravljeni posoditi tudi drugim.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Grudna mraz in sneg, ! dosti prek in prek,
Danes bo delno razjasnilo. Burja bo dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v krajih z burjo okoli 7, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo po nekaterih nižinah megla.
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Kurnik Planine, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj - deklica Mojca; Melita Mavrič, Slamnjak 40, Ljutomer
-	deček Nejc; Vesna Toplak, Trnovska vas 43 b, Trnovska vas - deklica Neja; Mihaela Rakuša, Kukava 26 a, Juršin-ci - deklica Mia; Klavdija Šori, Rotman 24, Juršinci - deček Anže; Bernarda Rožman, Gub-čeva c. 27, Radenci - deklica Živa; Silvija Drevenšek, Gorca 2 C, Podlehnik - deklica Lana; Melita Topolovec, Prešernova ul. 15, Ptuj - deklica Mara; Urška Selčan, Ul. Nikole Tesla 8, Murska Sobota - deklica Lara; Marjeta Bombek, Sveti Tomaž 45, Sv. Tomaž - deklica Vita; Neli Blagus, Cesta VII 6, Velenje - deklica Taja; Klavdija Novak, Plečnikova ul. 1, Maribor - deklica Julija; Kristina Podgoršek, Apače 99, Lovrenc na Dr. polju - deklica Žana; Tina Benedičič, Hrušica 59, Jesenice - deček Maks, Jasmina Vojsk, Zabovci 56, Markovci - deklica Lara; Aleksandra Brunc, Drakovci 15, Mala Nedelja - deček Nevio; Alenka Tante, D. Gradišče pri Šentjerneju 21, Šentjernej -deklica Tamina; Mateja Zajko, Pobrežje 86 a, Videm pri Ptuju
-	deklica Eva; Violeta Hanžek, Gajevci 13, Gorišnica - deklica Lina; Andreja Breg, Apače 223, Lovrenc na Dr. polju - deklica Eva.
Umrli so: Jedert CAFUTA, roj. Ber, Dolena 49, roj. 1925 - umrla 24. novembra 2011; Marija KOKOL, roj. Poznič, Bratislavci 46, roj. 1912 - umrla 2. novembra 2011; Janez GROBEL-NIK, Dobriša vas 57/a, Žalec, roj. 1939 - umrl 24. novembra 2011; Frančiška BIZJAK, roj. Heric, Obrtniška ul. 2, Ptuj, rojena 1928 - umrla 27. novembra 2011; Marija ANDOLJŠEK, Polje, Cesta v 003, Ljubljana, rojena 1931 - umrla 23. novembra 2011; Milan ROZIN-GER, Spodnje Gruškovje 6, roj. 1952 - umrl 25. novembra 2011; Viktorija PEKLIČ, roj. Mohorko, Dobrina 73, roj. 1931 - umrla 26. novembra 2011; Antonija TOMANIČ, roj. Robar, Lovrenc na Dravskem polju 22, rojena 1929 - umrla 25. novembra 2011; Andreja PEKLAR, roj. Arnečič, Muretin-ci 39, roj. 1975 - umrla 22.no-vembra 2011; Alojzija RIHTAR, Sv.Tomaž pri Ormožu 6, roj. 1933 - umrla 28. novembra 2011; Ana KRAJNC, roj. Kme-tec, Velika Varnica 84, roj. 1925 - umrla 29. novembra 2011; Ljudmila BUTOLEN, roj. Topolovec, Strajna 6, roj. 1931
-	umrla 30. novembra 2011; Franc ŽINKO, Ul. 5. prekomor-ske 4, Ptuj, roj, 1930 - umrl 24. novembra 2011; Angela HRGA, roj. Janžekovič, Dornava 147/a, roj. 1958 - umrla 1. decembra 2011.
Poroke - Ptuj: Vlado ZE-MLJIČ, Grajena 56, Ptuj, in Tatjana VAUPOTIČ, Grajena 56, Ptuj.
Mesec pametnih nakupov
Povrnemo vrednost nakupov do
70.000 €
taroinlkogiuKOtandla marketing doA
1. - BI. december
*0d fetrtka, 1. decembra, do sobote, 31. decembra 2011, v okviru nagradne (gre zbira rafune za nakupe opravljene v nakupovalnih centrih Qlandia, v obdobju med 1. in 31 decembrom 2011. Raiune, opremljene s svojimi podatki, oddajte vfrebalno skrinjico vavll katerekoli Qlandie. lavno žrebanje rafu nov bo potekalo 14. januarja 2012 v nakupovalnih centrih Qlandla. Izžrebali bomo do 100 nagrajencev posameznega centra, kf Jim bomo povrnili vrednost nakupa v skupni vrednosti nakupov do 10.000 €. Več informacij na www.qlandla.si.
Več informacij o ¡0 ponudbi najdete v nakupovalnih centrih Olandia v Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju.