109 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Izvleček V prispevku preučimo in ocenimo organizacijske učinke socialnega kapitala v Upravni enoti Litija. Socialni kapital je večplasten in težje merljiv pojem, zato ga obravnavamo s kombinacijo metod po korakih orodja SCAT in z njimi ovrednotimo organizacijske učinke socialnega kapitala (socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru). V sklopu raziskave je bilo izvedeno anketiranje društev, intervju- vanje predstavnikov vozliščnih organizacij in metoda fokusne skupine. Z evalvacijo rezultatov raziskave na fokusni skupini smo izbrane metode ocenili kot primerne za vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Na podlagi raziskave ugo- tavljamo, da je socialni kapital v skupnosti razvit, kažejo se možnosti za izboljšanje strukturne razsežnosti (mreženje, nastanek premostitvene organizacije). Ključne besede: socialni kapital, organizacijski učinki, orodje SCAT, društva, Uprav- na enota Litija, Slovenija Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.56.109-130 ORGANIZACIJSKI UČINKI SOCIALNEGA KAPITALA PRI DELOVANJU ORGANIZACIJ V UPRAVNI ENOTI LITIJA Jasna Sitar* *Jelša 20, SI-1275 Šmartno pri Litiji e-pošta: jasna.sitar1@gmail.com Dela 56 FINAL.indd 109 9. 02. 2022 10:06:22 110 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 ORGANIZATIONAL EFFECTS OF SOCIAL CAPITAL IN THE OPERATION OF ORGANIZATIONS IN THE LITIJA ADMINISTRATIVE UNIT Abstract In this paper, we examine and evaluate the organizational effects of social capital in the Litija Administrative Unit. Social capital is a multifaceted and difficult to measure concept, so it is treated with a combination of step-by-step methods of the SCAT tool and used to evaluate the organizational effects of social capital (social capital of organizations, social network of organizations and spatial impact). As part of the research, a survey of societies, interviews with representatives of node organizations, and a focus group method were conducted. Through the analysis of the focus group research results, we evaluated the selected methods as appropriate for assessing the organizational effects of social capital. Based on the research, we find that social capi- tal is developed in the community and that there are possibilities for improving the structural dimension (networking, creating a bridging organization). Keywords: social capital, organizational effects, SCAT tool, societies, Litija Admini- trative Unit 1 UVOD Socialni kapital je eden izmed težje merljivih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na ra- zvoj družbe in prostora. Pomembnost medsebojnih povezav med ljudmi, ki delujejo kot gradniki širše družbene strukture, so v okviru teorije socialnega kapitala v 80. letih 20. stoletja utemeljili Bourdieu (1986), Coleman (1988) in Putnam (1993). Teorija so- cialnega kapitala je postala sčasoma vse prepoznavnejša, saj pojasnjuje vpliv odnosov med ljudmi na širšo družbeno strukturo (gospodarstvo, turizem, kakovost bivanja ...). Socialni kapital predstavlja vezivo, ki povezuje skupnost v samih osnovah družbene- ga življenja, kar pomeni podporo drug drugemu, zaupanje in solidarnost, kot rezultat takšnega družbenega delovanja pa lahko pričakujemo družbeni razvoj (Franklin, 2004). Ta pojasnjevalni vidik teorije socialnega kapitala pritegne k raziskovanju tudi geograf- sko stroko, saj predstavlja enega izmed dejavnikov pri preučevanju neskladnega razvoja regij. Svendsen in Bjørnskov (2007) z meritvami socialnega kapitala dokažeta njegovo raznoliko stopnjo med 25 evropskimi državami. Stopnja socialnega kapitala je namreč pogojena z enakostjo med prebivalci, ki pogojuje ugodno socialno-ekonomsko stanje v državi (Svendsen, Bjørnskov, 2007). Socialni kapital ima zato veliko pojasnjevalno moč Dela 56 FINAL.indd 110 9. 02. 2022 10:06:22 111 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija pri preučevanju regionalnih razvojnih razlik, primerjanju uspešnosti politik in ostalih neenakosti družbenega življenja (Mohan, Mohan, 2002). V prispevku obravnavamo organizacijske učinke socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti (v nadaljevanju UE) Litija. Mednje sodijo socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru. Dinamika povezovanja in sodelovanja je namreč prepoznana kot izjemno pomembna pri tvorjenju pobud »od spodaj navzgor« znotraj različnih projektov in programov. Uspešnost črpanja razvojnih in finančnih sredstev in uspešnost nadaljnjega razvoja sta torej pogojeni z visokim socialnim kapitalom v skupnosti. To pomeni, da lahko stopnja razvitosti socialnega kapitala pravzaprav vpliva na nastanek civilnih pobud, projektnega sode- lovanja in posledično število razvojnih projektov. Nekatere programske sheme Evrop- ske unije, podrobneje izpostavljamo program LEADER, predvidevajo oblike združe- vanja, za katere je potreben visok socialni kapital. Za izvajanje programa se morajo vzpostaviti partnerstva, ki so posledica povezovanja in izkoristka potenciala mreže akterjev, ki so med seboj usklajeni glede skupne vizije bodočega razvoja. V povezani skupnosti dobro delujejo različne organizacije, predvsem društva, kjer se združujejo posamezniki s podobnimi interesi in so odgovorna za razvoj socialnega kapitala, zato jih v nadaljevanju obravnavamo kot izhodišče preučevanja (Potočnik Slavič, 2009). Z razvojem digitalne tehnologije se vse več medsebojnih interakcij pojavlja tudi v virtu- alnem prostoru. Zanima nas, kako na preučevane organizacije vpliva socialni kapital, generiran v virtualnem prostoru. Socialni kapital je v slovenskem prostoru najbolj preučevan s strani sociologov (Iglič, 1988; Križan, 2012; Lenarčič, 2010), pojavljajo se tudi geografske raziskave. Z meritvami zalog socialnega kapitala se v svojih raziskavah ukvarjata Potočnik Slavič (2009) in Podmenik (2012), Logar (2015) utemelji gradnike socialnega kapitala, Čer- nič Istenič in Mavri (2014) pa preučita pomembnost socialnega kapitala v povezavi s podeželskim turizmom. V prispevku analiziramo značilnosti organizacij v UE Litija, njihovo vozliščnost in prispevek v prid akumulaciji socialnega kapitala. 2 METODE Za celostno obravnavo organizacijskih učinkov socialnega kapitala je treba metodo- loško zajeti vse njegove elemente, ki so: socialna omrežja, norme, zaupanje (Putnam, 1995), recipročnost (Lenarčič, 2010), skupna identiteta, kultura, vizija, vrednote in jezik (Claridge, 2018). Po naštetih gradnikih dosedanje raziskave (Fukuyama, 2000; Kühn, Koch, 2012; Larsen, Ellersgaard, 2017; Nardone in sod., 2010; Teilmann, 2012 idr.) raz- lično vrednotijo socialni kapital, zato v prispevku celostno obravnavamo vse elemen- te s pomočjo orodja za vrednotenje socialnega kapitala (v nadaljevanju orodje SCAT, angl. Social Capital Assesment Tool). Orodje je predlog s strani Svetovne banke, avtorjev Dela 56 FINAL.indd 111 9. 02. 2022 10:06:22 112 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 Krishne in Shraderja (1999) in metodološko uokvirja pristop preučevanja socialnega kapitala s predlaganimi metodami v posameznih korakih. Njegov glaven namen je po- enoteno preučevanje, zato je z manjšimi prilagoditvami široko rabljen v raziskavah v različnih regijah sveta (npr. Agampodi in sod., 2019; Berwal, 2016; Muco, 2021). Slika 1: Koraki orodja SCAT. Vir podatkov: Krishna, Shrader, 1999. Slika 1 prikazuje korake orodja SCAT, po katerih smo izvedli analize. Orodje pred- postavlja preučevanje socialnega kapitala na treh ravneh: na ravni skupnosti, gospo- dinjstev in organizacij. Ker se v prispevku osredotočamo predvsem na organizacije, smo postopek prilagodili. Za našo raziskavo vprašalnik za gospodinjstva ni relevan- ten, saj meri individualno raven socialnega kapitala v gospodinjstvih in njihov dostop do socialnega kapitala. Ker se v prispevku ne osredotočamo na individualni aspekt socialnega kapitala, smo ta del izpustili. Pri analizi skupnosti smo, poleg pilotnih ORODJE SCAT ANALIZA SKUPNOSTI 1. opredelitev raziskovane skupine in območja 2. zbiranje in obdelava kvantitativno zbranih podatkov 3. statistična analiza: korelacijska analiza in multipla regresijska analiza (SPSS) 4. kvantitaitvna mrežna analiza: socialna mreža organizacij in mere središčnosti (R) ANALIZA ORGANIZIRANOSTI 5. opredelitev vzorca 6. izvedba poglobljenih polstrukturiranih intervjujev 7. analiza intervjujev s kodiranjem (Atlas.ti) 8. metoda fokusne skupine vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala Zasnova in oblikovanje: Jasna Sitar Oddelek za geografijo, FF UL, 2021 Dela 56 FINAL.indd 112 9. 02. 2022 10:06:22 113 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija intervjujev zaradi večje objektivnosti rezultatov, dodatno izvedli kvantitativno mre- žno analizo, s katero smo prikazali socialno mrežo organizacij v UE Litija. Orodje SCAT izhodiščno vključuje dve razsežnosti, tj. strukturne in kognitivne, ker pa smo želeli organizacijske učinke socialnega kapitala preučiti kar se da celostno, smo vklju- čili še relacijsko razsežnost, ki vključuje različne vidike zaupanja, zato smo intervjuju v sklopu analize organiziranosti dodali dodatna vprašanja (stopnja zaupanja ostalim organizacijam, skupnosti, medsebojnega zaupanja in zaupanja lokalnim oblastem). Prvi korak je analiza preučevane skupnosti, kjer ugotovimo njene bistvene značil- nosti. V sklopu analize smo opredelili raziskovano skupino in območje preučevanja. Upravna enota Litija je bila izbrana kot preučevano območje zato, ker se območje kaže kot homogena enota s skupno identiteto, velikost območja tudi ustreza mezo ravni preučevanja, kjer se najbolje kažejo značilnosti socialnih skupin (organizacij). Različne organizacije, deležniki, akterji in posamezniki lahko tvorijo socialni kapital na mikro (lokalna skupnost), mezo (občina) ali makro (država in mednarodno delo- vanje) ravni (Mavri, Černič Istenič, 2014). V naslednjem koraku smo zbrali vse javno dostopne podatke o organizacijah na raziskovanem območju, ustvarili smo bazo dru- štev s kontaktnimi podatki, pridobili javno dostopne podatke o financiranju društev (občinski in nacionalni javni razpisi, razpisi LAS), preverili smo članstvo v LAS in število zaposlenih v društvih. Ostale podatke, ki niso javno dostopni, smo pridobili s spletnim anketnim vprašalnikom (N = 107) poslanim vsem predstavnikom društev na območju. Za anketiranje predstavnikov društev smo se odločili predvsem zato, ker se društva že od Putnama (1993) dalje pojavljajo kot eden ključnih indikatorjev za- log povezovalnega in premostitvenega socialnega kapitala. Tudi raziskava socialnega kapitala Potočnik Slavič (2009) na izbranih podeželskih območjih je pokazala, da so lokalna društva pomemben dejavnik lokalnega razvoja oz. merilo razvitosti socialne- ga kapitala, zato tovrstno obliko združenja tudi v prispevku vzamemo kot izhodišče za preučevanje. V nadaljevanju analize upoštevamo tudi druge oblike združevanj, tako formalne kot neformalne (javni zavodi, občine, šole, zveze, krajevne skupnosti ...), saj na podlagi anketiranja društev gradimo socialno mrežo vseh organizacij po principu snežene kepe. Pojem organizacija uporabljamo kot nadpomenko vseh organizacijskih oblik v socialni mreži. Anketiranje je potekalo v spletnem okolju 1ka.si, kjer smo ob- javili strukturirani anketni vprašalnik. K izpolnjevanju so bili pozvani predsedniki društev in aktivni člani upravnega odbora. Anketni vprašalnik smo razdelili v tri dele: splošni podatki o društvu (število članov, aktivnih članov, čas opravljanja funkcije), delovanje društva (število letno organiziranih dogodkov in dogodkov v partnerstvu, povezovanje z organizacijami) in delovanje društva v virtualnem okolju (aktiven upo- rabniški profil, način komunikacije, virtualna podpora ostalim organizacijam). Dela 56 FINAL.indd 113 9. 02. 2022 10:06:22 114 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 Preglednica 1: Število društev v uradnih evidencah, število aktivnih društev na podlagi prejetih odgovorov in število in odstotek društev, ki so se odzvala na anketo. Tip društva Število vseh društev (vir: MNZ, 2020) Število aktivnih društev (vir: anketiranje društev 2021) Število anketiranih društev (vir: anketiranje društev, 2021) Delež rešenih anket glede na število aktivnih društev [%] društva in pobude civilne družbe 2 2 1 50 društva za duhovno življenje 4 2 0 0 društva podeželskih žena in deklet 5 5 3 60 gasilska združenja 25 25 14 56 generacijska združenja 15 15 9 60 kulturna in umetniška društva 36 36 17 47,2 strokovna združenja 32 31 17 54,8 športna in rekreativna društva 63 61 35 57,4 turistično-etnografska društva 11 10 5 50 zdravstveno- humanitarne organizacije 8 8 6 75 skupaj 201 195 107 Vir podatkov: Ministrstvo za notranje zadeve, 2020; Anketiranje društev v UE Litija, 2021. Glavne značilnosti delovanja društev smo ugotavljali s statistično analizo s pomoč- jo programa IBM SPSS. S korelacijsko analizo (Pearsonov in Spearmanov koeficient) smo preverili statistično povezanost spremenljivk, torej povezanost značilnosti dru- štev in njihovega delovanja, z multiplo regresijsko analizo pa smo preverili, katere spremenljivke najbolj vplivajo na število dogodkov, ki jih društvo izvede. Dela 56 FINAL.indd 114 9. 02. 2022 10:06:22 115 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Slika 2: Kazalci notranje organizacije društev in delovanja navzven, zbrani z anketiranjem. Z anketnim vprašalnikom pridobljeni podatki, s katerimi organizacijami se an- ketirana društva povezujejo, so bili izhodišče za izris in analizo socialne mreže, ki smo jo izvedli s pomočjo programa R. Z metodo kvantitativne mrežne analize smo podrobneje preučili in predstavili strukturno razsežnost organizacijskih učinkov so- cialnega kapitala. Mrežna analiza preučuje položaj posameznikov in organizacij znot- raj mreže, njihove funkcije v mreži in dinamiko vključevanja (Kühn, Koch, 2012). Mrežna analiza temelji na društvih, ki so sodelovala pri anketnem vprašalniku (N = 107, kar predstavlja reprezentativno število glede na število vseh aktivnih društev). Predstavniki društev so navajali do 10 organizacij, s katerimi so v zadnjih petih letih sodelovali. Rezultat mrežne analize je socialna mreža, ki je sestavljena iz vozlišč (or- ganizacije) in vezi (povezave med organizacijami, ki ponazarjajo sodelovanje). Vpe- tost organizacij v socialno mrežo smo izračunali z merami, izračunanimi s pomočjo programskega orodja R. Stopnja središčnosti je najpreprostejša mera, ki nam pove, koliko povezav imajo organizacije v mreži. Zanimajo nas tiste, ki jih imajo največ, saj predstavljajo organizacije, ki so najbolj vpete v socialno mrežo (Zhang, Luo, 2017). V kolikor gre za usmerjene povezave, lahko izračunamo število vhodnih vezi (angl. In Degree) in število izhodnih (angl. Out Degree). Število izhodnih vezi nam pove, koliko partnerskih organizacij je opazovana organizacija navedla, število vhodnih pa nam Dela 56 FINAL.indd 115 9. 02. 2022 10:06:22 116 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 pove, kolikokrat je bila ista organizacija navedena s strani ostalih. Pomembnejši vi- dik povezanosti so vhodne vezi, saj so tiste, ki nakazujejo pomembnost posameznega vozlišča v mreži. Mera središčnosti glede na dostopnost nam pove, kakšna je središč- nost opazovanih vozlišč glede na število vseh vezi, središčnost lastnega vektorja (angl. Eigenvector centraility) pa pove, koliko vplivnih povezav imajo opazovana vozlišča (Markovič, 2015). Višje vrednosti indeksa dosegajo tiste organizacije, ki so povezane z bolj središčnimi organizacijami. Drugi korak orodja SCAT je analiza organiziranosti. Na podlagi mer središčnosti smo določili vozliščne organizacije, katerih predstavnike smo povabili na intervju (N = 13). Izvedli smo poglobljene polstrukturirane intervjuje, katere smo analizirali z metodo kodiranja v programu Atlas.ti. Polstrukturirani intervju je bil sestavljen iz vprašanj glede na teme pogovora: organizacijski učinki socialnega kapitala (struktur- na, relacijska in kognitivna razsežnost), uporaba virtualnega socialnega kapitala in izkušnje s projekti LAS. Intervjuvane organizacije so navedene v preglednici 2. Preglednica 2: Organizacije v UE Litija, sodelujoče pri intervjuju. Zaporedna številka Naziv organizacije 1 Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija 2 Klub litijskih in šmarskih študentov 3 Društvo za razvoj podeželja Laz 4 Društvo za razvoj in varovanje Geossa 5 Društvo upokojencev Litija 6 Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno 7 Društvo Lojtra 8 Medgeneracijsko glasbeno društvo Litija 9 Pevsko društvo Lipa Litija 10 Planinsko društvo Litija 12 Vinogradniško društvo Štuc Šmartno 13 Prostovoljno gasilsko društvo Liberga 14 Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik V okviru analize organiziranosti je bila izvedena tudi fokusna skupina, na kateri so bili zbrani ključni deležniki, ki jih tematika zadeva (N = 7). Na fokusno skupino so bili povabljeni deležniki, ki so kot vozliščni izstopali v socialni mreži organizacij (najvišja stopnja središčnosti). Pet od sedmih sodelujočih je bilo že vključenih v predhodne faze (anketa, intervju), dodatno sta bili povabljeni še predstavnici Občine Litija in LAS Srce Slovenije. Dela 56 FINAL.indd 116 9. 02. 2022 10:06:22 117 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Rezultate vseh izvedenih analiz smo ovrednotili na štiristopenjski lestvici. Stopnje smo po razsežnostih smiselno poimenovali, predvsem zaradi lažje povezave z od- govori intervjuvancev (npr. dobro, srednje, zadovoljivo, slabo). Rezultate, ki prika- zujejo stopnjo socialnega kapitala glede na organizacijske učinke po treh razsežno- stih (strukturni, relacijski in kognitivni) smo prikazali v razpredelnici. Relacijsko in kognitivno razsežnost organizacijskih učinkov socialnega kapitala smo vrednotili na podlagi analize intervjujev, medtem ko smo pri strukturni razsežnosti poleg odgo- vorov intervjuvancev upoštevali še rezultate mrežne analize in analize anketiranja. Stopnjo na lestvici od 1 do 4 smo pri posameznem kazalniku izračunali s povprečjem glede na odgovore intervjuvancev, pri strukturni razsežnosti pa povprečje rezultatov intervjuja, anketnih odgovorov in mrežne analize. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1. Analiza skupnosti UE Litija V UE Litija je registriranih 201 neprofitnih društev. Največ društev ima sedež v Litiji in njeni okolici. Litija je središčno naselje, za katerega je značilna gosta poselitev in posledično zgoščevanje dejavnosti, tudi društvene (Potočnik Slavič, Rebernik, 2011). Organizacijski učinki socialnega kapitala se po tipih društev razlikujejo, zato smo vsa društva, ki delujejo v UE Litija, najprej tipizirali. Podlaga tipizacije je bil Pravilnik o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem inte- resu (2007), kot pomoč pri poimenovanju skupin smo uporabili tudi kategorizacijo Potočnik Slavičeve (2009), uporabljeno pri preučevanju socialnega kapitala na sloven- skem podeželju. Društva na območju smo razdelili v 10 tipov (Slika 3). Iz analize javno dostopnih podatkov ugotavljamo, da neprofitna društva finančne vire za izvedbo različnih projektov pridobijo iz članarin, sponzorstev, donacij in preko razpisov različnih organov. Večina društev se prijavlja na obstoječe občinske razpise: razpis za šport in kulturo, za mlade, za socialno varstvo in dejavnosti društev na podro- čju kmetijstva. Najvišji delež društev se na občinske razpise prijavlja v tipu društva po- deželskih žena in deklet (100 %), generacijskih združenj (67 %) in kulturno-umetniških društev (58 %). Največ društev, ki črpajo finančna sredstva tudi iz drugih virov je v tipu zdravstveno-humanitarnih organizacij in turistično-etnografskih društev, v vsakem tipu po tri. Zanimala nas je tudi zaposljivost nevladnega sektorja v UE Litija. Največ zaposlenih je v tipu generacijskih združenj, kjer so zaposlene osebe v treh različnih dru- štvih. Sledijo turistično-etnografska društva in zdravstveno-humanitarne organizacije, ki imajo vsaka po dva zaposlena (Ajpes, 2019). Kljub temu da je največ zaposlenih v tipu generacijskih združenj, ta delovna mesta niso stalna in so projektno vezana. Dela 56 FINAL.indd 117 9. 02. 2022 10:06:23 118 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 Posledica avtonomnosti delovanja društev so razlike v notranji organizaciji. Notra- nja organizacija društva vpliva na njegov socialni kapital in na aktivnost povezovanja z ostalimi društvi. Društva v UE Litija so razmeroma velika, saj jih je več kot 45 % odgovorilo, da imajo od 50 do 200 članov in v povprečju več kot 20 aktivnih članov. Anketiranci različno dolgo opravljajo svojo funkcijo, povprečna doba predsedovanja je 10,6 let. Rezultati analize anketiranja kažejo na največjo dovzetnost zdravstveno- -humanitarnih organizacij za sodelovanje in povezovanje. Te organizacije izvedejo največje relativno število dogodkov v partnerstvu (število vseh izvedenih dogodkov glede na število društev v tipu) in imajo največ partnerjev (povprečno 4,3). Zdravstve- no-humanitarnim organizacijam sledijo generacijska (2,5 partnerja) in gasilska zdru- ženja (2,3 partnerja) Večina društev posveča pozornost tudi medsebojnemu druženju članov, saj je 43 % predstavnikov društev odgovorilo, da večkrat letno organizirajo dogodke z druženjem, 14 % društev pa organizira dogodke za medsebojno druženje članov skoraj vsak teden. Analiza virtualnega socialnega kapitala kaže, da društva slabše izkoriščajo virtualni socialni kapital. Kljub temu da ima 82 % društev aktiven profil na socialnem omrežju Facebook, ga večina uporablja predvsem za promocijo, manj za komunikacijo. 40 % društev ne deli objav drugih organizacij, ali jih kako drugače podpira, 26 % vprašanih pa to stori povprečno enkrat mesečno. Slika 3: Registrirana društva v UE Litija, število in tipi društev. Dela 56 FINAL.indd 118 9. 02. 2022 10:06:24 119 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Tr aj an je fu nk ci je Št . do go dk ov Št . do go dk ov v pa rt ne r- st vu Št . p ar t- ne rj ev Št . l et de lo - va nj a So de - lo va nj e n a re gi on al - ni in na ci on al - ni ra vn i Po m em - bn os t s o- ci al ne ga om re žj a FB Po m em - bn os t s o- ci al ne ga om re žj a In st a- gr am Po m em - bn os t so ci al - ne ga om re žj a Tw itt er Po m em - bn os t e- m ai l ko m u- ni ci ra nj a Št . or ga n- iz ir an ih do go d- ko v pr ek sp le ta Št . de lje ni h ob ja v na m es ec Št . čl an ov Št . ak t. čl an ov Tr aj an je fu nk ci je Št . d og od ko v 0, 17 Št . d og od ko v v pa rt ne rs tv u 0, 16 0, 52 1* * Št . p ar tn er je v –0 ,0 2 0, 29 7* * 0, 45 7* * le t d el ov an ja 0, 21 9* 0, 23 9* 0, 26 9* * 0, 01 So de lo va nj e na re gi on al ne m / na ci on al ne m ni vo ju –0 ,0 4 –0 ,4 15 ** –0 ,3 43 ** –0 ,3 64 ** –0 ,1 8 Po m em bn os t so ci al ne ga o m - re žj a FB –0 ,2 36 * 0, 04 –0 ,0 6 0, 20 –0 ,2 26 * –0 ,0 6 Po m em bn os t s o- ci al ne ga o m re žj a In st ag ra m –0 ,1 6 –0 ,0 1 –0 ,1 1 0, 07 –0 ,2 38 * 0, 00 0, 52 8* * Po m em bn os t so ci al ne ga o m - re žj a Tw itt er –0 ,1 2 –0 ,1 1 –0 ,1 1 0, 07 –0 ,2 1 0, 04 0, 28 8* * 0, 52 3* * Po m em bn os t e- m ai l k om u- ni ci ra nj a –0 ,1 0 0, 14 0, 26 8* 0, 26 3* 0, 05 –0 ,1 7 0, 14 –0 ,0 4 0, 16 Št . or ga ni zi r- an ih d og od ko v pr ek sp le ta –0 ,1 8 0, 23 5* 0, 17 0, 13 –0 ,0 3 –0 ,1 7 0, 26 8* 0, 27 0* 0, 11 0, 09 Št . d el je ni h ob - ja v na m es ec –0 ,0 4 0, 00 –0 ,1 2 –0 ,2 0 0, 07 0, 21 8* –0 ,3 76 ** –0 ,2 95 ** –0 ,0 4 –0 ,0 5 –0 ,1 5 Št . č la no v 0, 12 0, 33 6* * 0, 21 0* 0, 15 0, 26 3* * –0 ,2 44 * 0, 10 0, 11 –0 ,1 2 0, 02 0, 10 –0 ,1 5 Št . a kt iv ni h čl an ov 0, 06 0, 46 7* * 0, 40 4* * 0, 21 0* 0, 32 4* * –0 ,3 30 ** 0, 17 0, 09 0, 00 0, 14 0, 21 5* –0 ,0 8 0, 38 2* * Le ge nd a: Pe ar so no v ko efi ci en t 0 ,4 0– 0, 69 (z m er na p ov ez an os t)   Pe ar so no v ko efi ci en t 0 ,2 0– 0, 39 (š ib ka p ov ez an os t) * p < 0, 05 , s ta tis tič no zn ač iln o na ra vn i 5 % ** p < 0, 01 , s ta tis tič no zn ač iln o na ra vn i 1 % Preglednica 3: Korelacijska koeficienta (Pearson in Spearman), ki nakazujeta povezanost spremenljivk. Vir podatkov: Anketiranje društev v UE Litija, 2021. Dela 56 FINAL.indd 119 9. 02. 2022 10:06:24 120 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 K tvorbi socialnega kapitala v veliki meri prispeva aktivnost društev in organi- zacija dogodkov, ki omogoča interakcije in spodbuja mreženje. Analize korelacije s Pearsonovim koeficientom kaže na to, da je spremenljivka št. partnerjev statistično značilno povezana s spremenljivkama št. dogodkov in št. dogodkov v partnerstvu. Ko- relacija števila dogodkov in števila partnerjev je šibka, medtem ko vrednost Pearso- novega koeficienta potrdi zmerno povezanost števila partnerjev in števila dogodkov v partnerstvu. Spremenljivki št. dogodkov in št. dogodkov v partnerstvu sta srednje močno povezani, če organizacija organizira več dogodkov, je večja možnost, da orga- nizira tudi dogodke v partnerstvu. S Spearmanovim koeficientom povezanosti nismo mogli dokazati močne ali zelo močne povezanosti pri nobeni spremenljivki. Spear- manov koeficient 0,528 pomeni zmerno povezanost, kar izkazujeta spremenljivki po- membnost socialnega omrežja Facebook in pomembnost socialnega omrežja Instagram. Tisti uporabniki, ki pripisujejo večjo pomembnost Facebooku, bolj verjetno vidijo prednosti tudi pri uporabi družbenega omrežja Instagram. Zmerno povezanost izka- zujeta tudi spremenljivki pomembnost socialnega omrežja Instagram in pomembnost socialnega omrežja Twitter. Več objav ostalih uporabnikov delijo tisti, ki dajejo večjo težo socialnima omrežjema Facebook in Instagram v primerjavi z ostalimi. Na podlagi izračunane korelacije predpostavljamo, da v kolikor je društvo bolj ak- tivno in organizira več dogodkov, večja je verjetnost, da se društvo tudi povezuje in vključuje v projektna partnerstva. S statistično analizo smo želeli preveriti, katere spremenljivke najbolj vplivajo na spremenljivko število dogodkov. Neodvisne spremenljivke, ki so bile vključene v na- daljnjo analizo, so: število organiziranih dogodkov v partnerstvu, število aktivnih čla- nov in število članov. Gre za številske spremenljivke, ki so bile izbrane na podlagi kore- lacijske analize. Navedene neodvisne spremenljivke z odvisno izkazujejo vsaj zmerno povezanost (Pearsonov koeficient višji od 0,4). Preglednica 4: Koeficienti povezanosti izbranih spremenljivk po metodi Enter. Nestan- dardiziran regresijski koeficient B Standardna napaka ocene Stn Standardni regresijski koeficient Beta Koeficient T-vrednosti t Statistična značilnost t-testa p število dogodkov v partnerstvu 0,417 0,092 0,406 4,538 0,000 število aktivnih članov 0,604 0,222 0,236 2,725 0,008 število članov 0,117 0,046 0,201 2,529 0,013 število partnerjev 0,124 0,101 0,100 1,227 0,223 Vir podatkov: Anketiranje društev v UE Litija, 2021. Dela 56 FINAL.indd 120 9. 02. 2022 10:06:24 121 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Standardizirani regresijski koeficient beta je najvišji pri spremenljivki število do- godkov v partnerstvu, kar pomeni, da ima na odvisno spremenljivko večji vpliv in posledično večjo pojasnjevalno moč. Število dogodkov, ki se v društvu odvijejo v soorganizaciji z ostalimi partnerji, pozitivno prispeva h končnemu številu dogod- kov v društvu, kar pa ne pomeni, da nadomeščajo stalne dogodke. Metoda Enter nam ponudi model, kjer multipli korelacijski koeficient R znaša 0,69. Delež celotne variance spremenljivke število dogodkov lahko z vključenimi spremenljivkami po- jasnimo v 47 %. Standardna napaka znaša 0,33, model je glede na analizo variance (ANOVA) statistično značilen (F-test: p = 0). Metoda Stepwise nam ponudi tri mo- žne modele, ki pojasnjujejo podoben ali manjši delež variance odvisne spremenljivke število dogodkov, odvisno od števila vključenih spremenljivk. V predlaganih modelih je nestandardiziran regresijski koeficient beta večji pri spremenljivki število organi- ziranih dogodkov v partnerstvu. Da društvo deluje in širi svoj nabor aktivnosti, je torej ključnega pomena, da je vključenih več članov (predvsem aktivnih članov), ki izpeljejo dogodke tudi v partnerstvu. Preglednica 5: Kazalci multiplega regresijskega modela za napovedovanje števila dogodkov po metodi Stepwise. Model Mutipli regresijski koeficient R Determinacijski koeficient Rsq Standardna napaka modela Stm Statistična značilnost F-testa p 1 0,594 0,353 0,35532 0,000 2 0,652 0,425 0,33667 0,001 3 0,680 0,463 0,32713 0,011 Vir podatkov: Anketiranje društev v UE Litija, 2021. S kvantitativno mrežno analizo organizacij v UE Litija smo prikazali značilnosti strukturne razsežnosti organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Za izračun vpetosti organizacij v socialno mrežo smo izračunali mere središčnosti s pomočjo programa R. Premer socialnega omrežja organizacij v UE Litija znaša 8 korakov (med skraj- nimi vozlišči), kar kaže na redke povezave in zato daljšo pot, da prečkamo mrežo. Število vezi je v mreži 321 in število vozlišč 149. Vozlišča so vse organizacije, zajete v mrežno analizo, vezi pa predstavljajo vse medsebojne povezave med vozlišči. So- cialno omrežje je glede na vezi in vozlišča veliko, hkrati pa je razvejano, na kar kaže večja velikost premera (več kot je korakov, večja je razvejanost). Posledica tovrstne strukture je nizka gostota povezav in lokacijsko povezovanje v posameznih skupinah (predvsem strokovno mreženje in povezovanje s skupnimi interesi). V širšo socialno mrežo se na območju vključuje približno 20 društev, ostala društva so slabše poveza- na, v večini z eno ali dvema drugima organizacijama. Stopnja prehodnosti v mreži je 0,1, kar kaže na nizko prehodnost. Stopnja prehodnosti je socialni mehanizem, kjer Dela 56 FINAL.indd 121 9. 02. 2022 10:06:24 122 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 lahko opazujemo povezanost vozlišč. Bolj kot so ta med seboj povezana, večja je pre- hodnost (podatkov, dobrin, itd.) v socialni mreži. Če je prehodnost mreže enaka 1, je mreža popolnoma prehodna (Markovič, 2015). Socialna mreža organizacij prav tako nima močnega jedra, temveč močne povezovalne organizacije (generacijska združe- nja, turistično-etnografske organizacije in strokovna združenja). Na sliki 4 z veliko- stjo krogov prikazujemo število vseh povezav za posamezno organizacijo, z rumeno barvo pa tiste, ki imajo več kot tri vhodne povezave. Te so z vidika analize središčnosti pomembnejše, saj ne predstavljajo le anketiranih društev, temveč vse organizacijske enote, ki so bile v anketi največkrat omenjene. Preglednica 6: Značilnosti socialne mreže organizacij v UE Litija. Značilnosti mreže Mere Značilnosti 1. povezanost vozlišč gostota 0,15 (nizka gostota) 2. povprečna dolžina poti 3,9 koraka (nizka povezanost) 3. prehodnost 0,1 (nizka povezanost) 4. verjetnost porazdelitve povezav 34 % verjetnosti, da ima naključno vozlišče dve povezavi, tretjina vozlišč dobro povezana (s 3, 5 ali 6 vozlišči). 5. položaj vozlišč stopnja središčnosti Vozliščne organizacije. 6. mera središčnosti glede na dostopnost Šibka povezanost omrežja brez močnega jedra. 7. mera središčnosti glede na vmesnost Prepoznanih 5 organizacij, ki vplivajo na ostale. 8. središčnost lastnega vektorja Obstoj dobro omreženih organizacij, ki med seboj niso povezane (povezovalne organizacije). Dela 56 FINAL.indd 122 9. 02. 2022 10:06:24 123 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Slika 4: Socialna mreža organizacij v UE Litija (izsek). 3.2 Analiza organiziranosti Analizo transkribiranih pogovorov intervjujev smo izvedli s pomočjo kodiranja v pro- gramu Atlas.ti. Analiza relacijske razsežnosti kaže na visoko stopnjo medsebojnega zau- panja tako med člani, organizacijami, skupnostjo in občino. Na podlagi analize sklepa- mo, da večina društev zaupa lokalnim organizacijam in podpori skupnosti. V nasprotju s splošnim zaupanjem organizacijam, se zaupanje članom največkrat pokriva s koncen- tričnimi krogi aktivnosti, kar pomeni, da predstavniki društev najbolj zaupajo svojemu upravnemu odboru, nato aktivnim članom in najmanj članom, ki so manj aktivni. Pred- stavniki društev opažajo, da so njihove glavne ovire pri napredku društva staranje član- stva in pomanjkanje notranjih virov za učinkovitejše udejstvovanje v skupnosti. Manjša povezanost v socialni mreži se odraža tudi pri udejstvovanju organizacij v Programu za razvoj podeželja. Izmed 201 društva v UE Litija se v projektna partner- stva LAS povezuje 10 društev. Predstavniki društev kot glavne težave navajajo nekom- petentnost za vodenje tovrstnih projektov, pomanjkanje kadra, zapleteno birokracijo in težave v povezavi s financiranjem. Deležniki na fokusni skupini ugotavljajo, da na preučevanem območju manjka podporna organizacija, ki bi društvom nudila podpo- ro in pomoč pri tovrstnih projektih. Analiza kognitivne razsežnosti kaže, da člani z včlanitvijo prevzamejo identiteto društva, aktivni člani pa redno dajejo pobude in si želijo biti vključeni v proces dela. Dela 56 FINAL.indd 123 9. 02. 2022 10:06:25 124 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 Osebnostni razvoj člani dosegajo z različnimi oblikami neformalnega izobraževa- nja, lokalni razvoj pa predvsem z izvajanjem razvojno naravnanih projektov. Ključne težave v povezavi z delovanjem organizacij, ki jih navajajo predstavniki društev, so predvsem pomanjkanje notranjih virov: članov za izvajanje projektov, pomanjkljivo znanje in staranje članstva. Kot možnost za nadgradnjo trenutnega stanja deležniki na fokusni skupini ugotavljajo, da je potrebna vzpostavitev podporne organizacije, ki bi nudila podporo društvom pri zapolnjevanju potreb pri izgubi notranjih virov in vzpostavitev premostitvene organizacije, ki bi spodbujala mreženje na preučevanem območju. Trenutni primanjkljaj se namreč kaže tudi v možnostih mreženja, saj sami zaznavajo, da v projektih sodelujejo vedno ista društva. Analiza zaznavanja virtualnega socialnega kapitala s strani predstavnikov organi- zacij kaže na to, da so virtualni socialni mediji razumljeni le kot kanal za komunikaci- jo s splošno javnostjo, ali pa kot virtualna izkaznica o delovanju drugih organizacij, le redkokdaj kot medij za navezovanje in ohranjanje stikov (s člani, ostalimi organizaci- jami). Virtualni socialni kapital bolje izkoriščajo mlajše generacije (študentski klub), ki jim je uporaba socialnih omrežij blizu. Večina intervjuvanih (11) bi zaupala osebno nepoznani organizaciji na spletu in navezala stik v primeru potrebe po informacijah, partnerjih pri dogodkih in podobno, vendar do sedaj še niso imeli potrebe po tem. Deležniki, prisotni na fokusni skupini, ugotavljajo, da virtualno udejstvovanje ni pri- marni namen društev, saj že samo ime daje poudarek druženju (družba/društvo), za kar je potreben fizičen prostor. 3.3 Vrednotenje prispevka organizacij k akumulaciji socialnega kapitala Po korakih orodja SCAT smo iz posameznih analiz povzeli ključne ugotovitve o raz- sežnostih socialnega kapitala in jih sintezno vrednotili v preglednici 7. Virtualni soci- alni kapital smo upoštevali znotraj strukturne in relacijske razsežnosti, saj je virtualna oblika socialnega kapitala dopolnjujoča fizični in je zaradi tega nismo ločevali. Vrednotenje organizacijskih učinkov po štiristopenjski lestvici kaže na razvit soci- alni kapital v UE Litija. Glede na določene kazalnike se kaže največ pomanjkljivosti in prostora za napredek pri strukturni razsežnosti, kjer je skupna ocena socialnega kapitala srednja (3. stopnja). Ocena socialnega kapitala pri relacijski razsežnosti in pri kognitivni je visoka (4. stopnja). Vrednotenje kaže na dobro medsebojno povezanost, kar je posledica dolge tradicije delovanja društev in zaupanja društvenim strukturam, medtem ko je zunanje povezovanje in sodelovanje slabše razvito. Dela 56 FINAL.indd 124 9. 02. 2022 10:06:25 125 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Preglednica 7: Štiristopenjska lestvica vrednotenja organizacijskih učinkov socialnega kapitala po treh razsežnostih. Organizacijski učinki Vrednotenje Skupna ocenaRazsežnost Kazalnik 4. stopnja 3. stopnja 2. stopnja 1. stopnja 1 strukturna razsežnost notranje sodelovanje dobro srednje zadovoljivo slabo srednja (3. stopnja)zunanje sodelovanje dobro srednje zadovoljivo slabo notranja povezanost dobra srednja zadovoljiva slaba zunanja povezanost dobra srednja zadovoljiva slaba virtualna povezanost dobra srednja zadovoljiva slaba 2 relacijska razsežnost medsebojno zaupanje (člani) visoko srednje nizko ne zaupam visoka (4. stopnja) zaupanje lokalnim organom visoko srednje nizko ne zaupam zaupanje ostalim organizacijam visoko srednje nizko ne zaupam zaupanje skup nosti visoko srednje nizko ne zaupam virtualno zaupanje visoko srednje nizko ne zaupam 3 kognitivna razsežnost poznavan- je vizije, strateških ciljev visoko srednje nizko ne poznam visoka (4. stopnja) pomen ciljev dobro srednje zadovoljivo slabo/ni zastavljenih ciljev doseganje ciljev dobro srednje zadovoljivo slabo/ni zastavljenih ciljev Opomba: Ocena vrednotenja kazalnika je prikazana z zeleno obarvanim poljem. Dela 56 FINAL.indd 125 9. 02. 2022 10:06:25 126 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 4 SKLEP Organizacije v UE Litija na podlagi preučevanja organizacijskih učinkov izkazujejo razvit socialni kapital. Ugotavljamo, da je v Upravni enoti Litija veliko število društev (201) z dolgo društveno tradicijo (povprečje delovanja je 28,5 let). Znotraj socialne mreže organizacij je desetina društev medsebojno zelo dobro povezana (približno 20 društev), ta se kot vozliščne organizacije aktivno vključujejo v socialno mrežo in or- ganizirajo največ dogodkov. Konkretni učinki v prostoru, ki se kažejo kot posledica razvitega organizacijskega socialnega kapitala, so dogodki in projekti, ki hkrati omo- gočajo nove interakcije in posledično nadaljnji razvoj socialnega kapitala v skupnosti. Ugotavljamo, da za razvoj virtualnega socialnega kapitala obstaja prostor in interes. Na podlagi rezultatov sklepamo, da večina društev virtualnega socialnega kapitala ne uporablja zaradi pomanjkanja notranjih virov (predvsem mladih članov), ki bi uprav- ljali socialna omrežja. Deležniki, ki so zastopali mnenja organizacij, so bili skupnega mnenja, da so virtualna omrežja pomemben vidik ohranjanja stikov, vendar je bistvo društev druženje v fizičnem okolju. Za ohranjanje in razvoj stopnje socialnega kapitala glede na organizacijske učinke moramo društva ohranjati aktivna. Korelacijska analiza je pokazala, da če je društvo aktivnejše, organizira več dogodkov in se bolj verjetno povezuje v projektna partner- stva, ki so za razvoj organizacij in lokalnega okolja ključna. Zaupanje je prav tako po- gojeno z aktivnostjo, saj so člani večkrat v medsebojni interakciji, se med seboj bolje poznajo in tako formirajo skupine z več in močnejšimi povezavami. Enako velja za zaupanje organizacijam, saj je za društva značilno, da imajo dolgoročna partnerstva, ki temeljijo izključno na zaupanju. Za večjo povezanost socialne mreže v UE Litija je treba ustvariti nove povezave, ki bi povečale gostoto mreže in njeno prehodnost. To bi lahko dosegli z novimi lokalnimi projekti, ki spodbujajo nove povezave in nove prilož- nosti za lokalni razvoj. Priložnost za rast socialnega kapitala in dvig usposobljenosti organizacij za prispevek k razvoju lokalnega območja je profesionalizacija nevladnega sektorja. Društva, ki nastopajo kot vozliščne organizacije v socialni mreži UE Litija, imajo običajno zaposleno vsaj eno osebo, ki poskrbi za zahtevnejšo administracijo in vodenje obsežnejših projektov. Vozliščne organizacije s svojimi aktivnostmi v skup- nosti izstopajo in dosegajo najvišje vrednosti kazalnikov središčnosti. Te organizacije so nosilci razvoja in največ prispevajo k akumulaciji socialnega kapitala na preuče- vanem območju. Premostitvene organizacije imajo v socialni mreži posebno mesto, saj zagotavljajo pretok informacij in imajo možnost vpliva na ostale organizacije. V socialni mreži organizacij UE Litija premostitvene organizacije ni, kar smo dokazali z izračunom mere središčnosti glede na dostopnost, kjer ne izstopa nobena izmed or- ganizacij. Takšna organizacija ima sicer pomembno vlogo, saj nastopa kot moderator, ki organizacije na območju med seboj povezuje, koordinira medsebojne stike in jih usmerja v skladu s skupnimi cilji in vizijo razvoja območja. V prispevku so obravnavani le organizacijski učinki socialnega kapitala. Za celostno vrednotenje stopnje socialnega kapitala bi bilo treba izvesti še analizo gospodinjstev, Dela 56 FINAL.indd 126 9. 02. 2022 10:06:25 127 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija ki bi prispevala pogled posameznikov in njihovega individualnega prispevka k skup- nosti in k akumulaciji socialnega kapitala. Literatura in viri Agampodi, T., Agampodi, S. B., Glozier, N., Lelwala, T. A., Sirisena, K., Siribadda- na, S., 2019. Development and validation of the Social Capital Assessment Tool in pregnancy for Maternal Health in Low and middle income countries (LSCATMH). BJM Open, 9. DOI:10.1136/bmjopen-2018-027781. Ajpes [Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve], 2019. Letna poročila društev za leto 2019. Anketiranje društev v UE Litija. Terensko delo. 2021. Berwal, R., 2016. Social capital measurement of community based organizations in microfinance (A case of ethnography, sociological inquest and behavioral finance). Internal Journal for Innovative Research in Multidisciplinary Field, 2, 9, str. 10–26. Bourdieu, P., 1986. The forms of capital. Handbook of theory and research for the sociology of education, str. 241–258. URL: https://www.socialcapitalgateway. org/sites/socialcapitalgateway.org/files/data/paper/2016/10/18/rbasicsbourdieu- 1986-theformsofcapital.pdf (citirano 6. 1. 2022). Coleman, J., 1988. Social capital in the creation of human capital. The American Jou- rnal of Sociology, 94, str. 95–120. Franklin, J. 2004. Social capital: Critical perspectives. V: Franklin, J. (ur.). Politics, trust and networks. London: South Bank University, str. 2–4. URL: https://www. lsbu.ac.uk/__data/assets/pdf_file/0003/9372/politics-trust-social-capital-families- -research-working-paper.pdf (citirano 12. 5. 2020). Fukuyama, F., 2000. Social capital and civil society. URL: https://www.researchgate. net/publication/5123592_Social_Capital_and_Civil_Society (citirano 28. 5. 2021). GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2005. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. URL: https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podat- kov/zbirni-kataster-gospodarske-javne-infrastrukture/ (citirano 24. 9. 2021). GURS, 2017. Digitalni model z ločljivostjo 12,5. URL: https://www.e-prostor.gov.si/ zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-podatki/digitalni-mo- del-visin/digitalni-model-visin-z-locljivostjo-dmv-125-dmv-25-dmv-100/ (citira- no 24. 9. 2021). Iglič, H., 1988. Ego-centrične socialne mreže. Dužboslovne razprave, 6, 5, str. 82–93. URL: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr6Iglic.PDF (citirano 20. 12. 2020). Krishna, A., Shrader, E., 1999. Social capital assessment tool. The World Bank. URL: https://www.researchgate.net/publication/228682677_The_Social_Capital_As- sessment_Tool (citirano 9. 1. 2022). Križan, C., 2012. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Slove- niji. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije. Dela 56 FINAL.indd 127 9. 02. 2022 10:06:25 128 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 Kühn, N., Koch, A., 2012. Eine Soziale Netzwerkanalyse: Die Effekte des Sozialfesti- vals auf regionale Identitätsbildung und regionale Transformation. V: Kapferer, E., Koch, A., Kühn, N., Sedmak, C. (ur.). Sozialatlas Lungau. Wien: Mandelbaum, str. 118–131. Larsen, A. G., Ellersgaard, C. H., 2017. Identifying power elites—k-cores in hetero- geneous affiliation networks. Social Networks, 50, str. 55–69. DOI: 10.1016/j.soc- net.2017.03.009. Lenarčič, B., 2010. Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Koper: Univerzitetna za- ložba Annales. Logar, E., 2015. Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti. Pri- meri z Gorenjske in Sauerlanda. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Markovič, R., 2015. Vpliv topoloških lastnosti kompleksnih mrež in dinamičnih last- nosti sklopljenih celičnih oscilatorjev na kolektivno dinamiko. Doktorska diserta- cija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Mavri, R., Černič Istenič, M., 2014. Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v občini Cerkno). Geografski vestnik, 86, 1, str. 51–61. DOI: 10.3986/ GV86104. Ministrstvo za notranje zadeve, 2020. Društva in ustanove. URL: http://mrrsp.gov.si/ rdruobjave/dr/index.faces (citirano 21. 11. 2020). Mohan, G., Mohan, J., 2002. Placing social capital. Progress in Human Geography, 26, 2, str. 191–210. DOI: 10.1191/0309132502ph364ra. Muco, E., 2019. Social capital and rural territories: the impact on local cooperation. Case study of Albania. Conference: MEDForum. URL: https://www.researchgate. net/publication/354551936_Social_capital_and_rural_territories_the_impact_ on_local_cooperation_Case_study_of_Albania (citirano 7. 1. 2022). Nardone, G., Sisto, R., Lopolito, A., 2010. Social capital in the LEADER Initiative: a methodological approach. Journal of Rural Studies, 26, str. 63–72. DOI: 10.1016/j. jrurstud.2009.09.001. Podmenik, D., 2012. Preučevanje socialnega kapitala na podeželju: študija primera Slovenske Istre. R&R Raziskave in razprave, 5, 2, str. 61–96. Potočnik Slavič, I., 2009. Socialni kapital na slovenskem podeželju. Dela, 31, str. 21– 36. DOI: 10.4312/dela.31.21-36. Potočnik Slavič, I., Rebernik, D., 2011. Omrežje centralnih naselij in dnevna migra- cija. V: Lampič, B., Rebernik, D. (ur.). Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 40–58. Pravilnik o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu. Uradni list RS. URL: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpi- sa?id=PRAV7271 (citirano 21. 11. 2020). Putnam, R. D., 1993. What makes democracy work? National Civic Review, 82, 2, str. 101–107. DOI: 10.1002/ncr.4100820204. Dela 56 FINAL.indd 128 9. 02. 2022 10:06:25 129 Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija Putnam, R. D., 1995. Bowling alone: America's declining social capital. Journal of Democracy, 6, 1, str. 65–78. DOI: 10.1353/jod.1995.0002. Svendsen, G. T., Bjørnskov, C., 2007. How to construct a robust measure of social ca- pital: Two contributions. Journal of Comparative Policy Analysis, 9, 3, str. 275–292. DOI: 10.1080/13876980701494699. Teilmann, K., 2012. Measuring social capital accumulation in rural development. Jou- rnal of Rural Studies, 28, str. 458–465. DOI: 10.1016/j.jrurstud.2012.10.002. Zhang, J., Luo, Y., 2017. Degree centrality, betweenness centrality, and closeness cen- trality in social network. Advances in Intelligent Systems Research, 132, str. 300– 303. DOI: 10.2991/msam-17.2017.68. ORGANIZATIONAL EFFECTS OF SOCIAL CAPITAL IN THE OPERATION OF ORGANIZATIONS IN THE LITIJA ADMINISTRATIVE UNIT Summary Social capital is a product of reciprocal connections among individuals that are based on trust, mutual support and solidarity. The most basic division of social capital in- cludes three dimensions: structural, relational and cognitive. The construction of a personal network or a network of organizations does not happen only in the physical environment, but also in the virtual one. It predominantly means the development of weak connections (bridging social capital) which can be established or maintained with the presence and activity on social media. Due to the interlacement of relation- ships in the physical and virtual environment we also dedicate special attention to the virtual social capital. The SCAT tool, which is developed for the standardised evalu- ation of the social capital, logically includes combinations of methods that are meant for an effective analysis of all three dimensions of the social capital. Its virtual char- acteristics were also reasonably included. The adapted SCAT tool predicts two steps: community profile and organizational profile. In the first step we carried out analysis of public sources (employment rate, application for public grants, contact data) and a survey for societies. In the second step we interviewed node organizations (identified from quantitative network analysis) and carried out one focus group. In our research we analyse the entire network of organizations in the Litija Administrative Unit with emphasis on organizations, which enables networking of the participating local ac- tors, information flow; it represents a possibility for information growth, innovations and identity construction. The social tradition in the Litija Administrative Unit area is long; due to that there are many associations in this area which have a high number Dela 56 FINAL.indd 129 9. 02. 2022 10:06:25 130 Jasna Sitar | Dela 56 | 2021 | 109–130 of members and active members. That is also confirmed by the quantitative network analysis that serves as a basis for our findings which point out that the social network of organizations in Litija Administrative Unit is large and branched. The most active type of societies, which execute most events and events in partnerships in ratio with the number of societies, are the health-humanitarian organizations. A fifth of all soci- eties in the social network is reciprocally very well connected. The evaluation of organizational effects with a four-degree scale showed that social capital is present in the Litija Administrative Unit. The analysis of relational dimension points to a high degree of mutual trust among members, organizations and also in the community; the cognitive analysis shows good knowledge of the goals and the achieve- ment of them. The structural dimension is evaluated as the weakest one; meaning the characteristic of social network organizations that requires improvement to function properly. organizations in the area use the virtual social capital in smaller extents. De- spite the expressed interest and the trust in online organizations, societies do not devel- op their social capital on virtual platforms. 40 % of societies do not share posts that are made by other organizations or support them in any other way. Associations perceive social capital developed in physical environment more important as virtual. When establishing and maintaining the social capital, the social activity is crucial. The formation of new connections is conditioned by constant activity and event organi- zation; meanwhile trust is conditioned by long-lasting partnership and collaboration during a longer period of time. For a better connectedness of the social network in the Litija Administrative Unit, we need to create new connections that would increase the density of the network and its transitivity. An important contribution to the non- governmental sector, which would consequently cause a higher participation rate of societies in the local community and a qualified activity, is also the professionalization of occupations in bigger associations. An important contribution could also be made by a strong bridging organization which would offer support to the societies, and at the same time act as a connective link, moderator and organizer of the social network. Dela 56 FINAL.indd 130 9. 02. 2022 10:06:25