DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, torek, 10. julija 1945 - Lelo L šlev. 49 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st lwl Telefon st. 93806, 93*07, 9380*. Rokopisi se ne Cena 2.- liri vračajo. Tri vrste računov 30* ti Fr»kl«ta zemlja 9anes, ko je zmagoviti m-ei Gcv-ifteke tveze »d vzhoda in amglo-**eri$kih vojska ed za,pada raapn-rti sagrinjale, ki je zagrinjalo še SPtah* in neslišen« grozote »m *°*rsko orgije, ki jih je uganjal *** pripadniki meh evropskih na-r*^v pod Hitlerjevo -vzgojo pozve-l*ltati nemški narod, se ves svet * trozo v duši ozira, na trn zemljo, ^ >® je edem tukajšnjih listov ime-"•““f tprokleto*. **) H je ne imenoval tako t Saj ** Leničij» prekleli milijoni ne-otrok, ki so jim umorili ^ tori matere im očete, milijc- * "tofer, ki so jim tam gori osra-**tUi in do smrti izmučili hčere * *W»e, milijoni zena, M so jim 7* fari zadaviti može, milijoni i ™žin, ki zastonj čakajo od tam r*^eljev; saj jo preklinjajo mxli-J** sirot, M jočejo na pogoriščih to vseh deželah, ki so vi-k nemške čelado, saj jo da-■T*1 Preklinjajo preostati milijont J'n* do mezga pokvarjenega neme e9* naroda samega, na katere-Ji* Po zaslugi njegovega pozve-’2^nesa vodstva padHe proklet-vsega sveta, *r*v j9 torej, če se danes ves ** * nema grozo v duši ozira na H.ekleto zemljo, prav je, 5e pri-račun za nepopisno škodo, i* je utrpel, za razdejana me-** *b vari, račun za po nedolžnem kril NaSi računi JJ11« narodov sveta imajo med prančioe jug oslova/n ski med temi ne zadnji mi — Slovenci in Hrvati. So *» tvezi, vojni, širom sveta žal ?**’’*«*« znani krvavi računi, ki izkazovali — pri' narodu pii-— tisovo preganjanih, mučenih, na iivem ae-mož, fantov wi žena, ti-Požganih domov, desetine ti-t ** mladih borcev, ki so padli J^vtvih borbah na tej izmučeni za jugoslovansko in zmvez-7*7** stvar. Ko bo prišel Sas, da s rJVtnu narodi vred tudi mi predah* v pfačmo te računa, bo mo- j ^ hod njimi strmeti svet. *°d« mi, primorski Slovenci in mati, imamo poleg teh vsem ev-in drugim narodom sknp-račuvov. ki jih —- v kolikor *ploh mogoče —- oprasnouja venski normoUki v Gorici, h-rvat-sko učiteljišče v Pazinu, slovenska privatna trgovska šola v Trstu. Leta 1910. je bilo odprto slovensko učiteljišče v Tolminu in slovenska gimnazija v Idriji, a minister (Sen-itle je leta 19B.1. hratlzomolo ukinil še ti dve šolski u&tanevi. Hranilnica, Beiavsko podporno društvo i.t.d. Istega dne je bil sežgan Narodni dom v Puli, par dni pozneje uničena med drugim tamkajšnja Srpska čitgeniea, naša društva pri Sv Ivanu, v Rojanu., v Barkovljah, pri Sv. Jakobu, na Proseku. Začel se je teror proti vsem še preostalim društvom po mestih in deželi in proti njihovim Slanom. Kljub temu je leta 19 X*. preživelo še kakih *99 naših kul- Vse naše privatne šele so bik ie j turnih društev, učlanjenih v tri prej ukinjeno, ostala jt le slaven- \ Zveze; Presveta v Trstu, Prosvet-ska Sola pri Sv. Jakobu v Trstu. i no zvezo in Zvezo prosvetnih dru-Toda Uidi to je zadela smrtna ob- i štev v Gorici. Poleg tega so obstojale v Trstu še avtonomna Zveza telovadnih društev (naslednica Sokola), Zveza mladinskih društev in Zensko udrukenje. (Slovensko pionirsko društvo je bilo s drugimi društvi vred razpuščeno že leta 19X3). Toda na splošni napad na še preostala društva ni Mio treba dolgo čakati. Ze prvi italijanski društveni zakon iz leta 19X6. je bil naperjen predvsem proti njim in je dal raznim fašističnim policijskim organom v roh% legalno orožje, da so jih lahko šikanirali. Na pobudo fašističnih tajnikov tedanjih obmejnih provinc (tržaško provinco sta tedaj zastopala Cobolli-(HgU t» S. Goeeani) je Mussolini izdal u-krepe za «Mtro in popolno poitalijančenim. obmejnih provmo: tekom 19X7.-19X9. so bila vsa naša društva razpuščena, vse njihovo premoženje je bilo zaplenjena in ur ničeno ali pa izročeno fašističnim ustanovam„ Trgovski dom v Gorici z našim gledališčem so enostavno zasedli fašisti, isto se je zgodilo e našim gledališčem pri Sv. Jakobu v Trstu, pri Sv. Ivanu in drugod. Ista usoda je doletela naša športna in oeto dobrodelna društva fMi- dne X. oktobra 1990. Njen zadnji ravnatelj, obsojen na znanem tržaškem prooesu teta 1961. je umrl kot mučenik leta 19lft. d fašističnih zaporih... Ze pred Gentilijevo reform* je bilo odstavljenih nad X90 naših u-čiteljev. S to reformo je enaka u-soda zadela Se ostalih več kot 1900. Kakih 50 jih je bilo izgnanih na najbolj zakotne šole po notranjosti Italije, ostali so morali s trebuhom za kruhom, pono.jvei v Jugoslavijo. Kulturna društva Na kulturnem polju nas je, primorske Slovence in Hrvate, zadnja svetovna vojna zatekla v polnem razcvitn. Ni bilo vasi po naši deželi, ki bi ne imela po eno in več kulturnih ali športnih društev, knjižnic, čitalnic. Kot osrednji telovadni društvi sta imeli svoj sedež katoliški Orel v Gorici. Sokol pa s svojimi štirimi župami v Trstu, v Gorici, v Idriji in v Kastvu. Po predhodnih bolj zahrbtnih napadih se je začel javni fašistični naval na vs« ta društva dne IS. julija 19X9. s požigom Ifarodnega doma v Trstu, kjer so imeli svoj J ugosl a vi ja-tvorec miru na Balkanu Titov govor ob 4. obletnici narodnega upora v Srbiji. Nerazdruž-. Ijiva zveza s Sovjetsko Zvezo. Prijateljstvo z velikimi zapadnimi zavezniki h t« m of: k #• A .iA j i r stanje — še druge račune, ko ja Mia vojna vihra se eu »d nas, račune, za katere ni '»be; nepa opravičila. Gre za vsled grozodejstev, težko sterje- . 'n9d našim narodom v dobi mi-n ’ ‘Ked zadnjo in sedanjo svttov-Ze v tej dobi smiru* so J*? žalovalo za sinovi in ki se niso in se ne. bodo J** nikoli več. ie takrat so Mie 4? žene in dekleta sramočene in ie takrat sv po naših va-. h kale družine na pogoriščih nekdanjih domov, se je po Pjtfc sežigala naša z dolgoletnim pridobljena narodna imo-Vse te raoumc bomo, ko pri-predložili skiepaj a novimi 2n**»W računami tistim , ki so za fdgorvmi in ki so oni trti, ki ^ ^iu ^^brjajo, solidarno z nemškimi zločinci za vse vojne gre- , K sedel med drugimi naše gledališče, j jaška matioa!) 19. septembra 19X9. naša bogata knjižnica, Stmvjamek*1 jo bilo razpuščeno še Politično Čitalnica, Glasbena Matica, telo-1 društiv «Edinost», ki n od lata vadnica Sokola, Hijaško društev, 11916, branilo slovenske interese w Balkan, Tržaška Posojilnica in \ Trstu. Na gospodarskem polju nas jo, primorske Slovence in Mr- j razuma, na katerem imajo interes vato čakala enaka us#*«, »a n« j i« ki ga razpihu jejo govorim o gospodarski škodi, ki j hoteli ohraniti, kar go nam na meso jo mod rta* zanesli razni vojno- j pošten in neoinkliziran način u-odikodninski zakoni, o S kodi, ki! grabili. Zato z zadoščenjem poz-sta jo s svojimi kolonizacijskimi! dravtjamo, kar sta pisala -Glas za. namerni prinesla med nas slstttuto veznikov* in eGiomde attemUn od fe deroče por ii risrogimento delle! 7. julija 196 S., govoreč o fašisNč-Tre Venezie* in vEnte por la rina- j nem poskusu, da bi vrriiail kulturne soda ograria delle Tre Veneziet, j In jezikovne ustanove podjsermtfe-fct sta požrla na stotine in stotine | ni h nar.^dov. ruiših posestev, st bom ze hip k-stenM pri naših zadružnih ustanovah. To ustanove so bile ergamizi-rome u dveh oonitralnih Zadružnih zvezah s sedežem v Trstu in Go- Ob prilifn proslave narodnega praznika Srbije 7. junija je imel maršal Tito na velikih svečanostih, ki so bile prirejene v ta namen, v Kosmaju govor, v katerem je med drugim dejal: JUgenlavijn jo taMa te te veHke borba po temmem »raku ta načl ter zamete, oso tem«* prvih ne* mod zfJrti/ABiMi Bar«*! ki sa se berili prati sovraAntkm (llevestva, fasis«č»l Bivii veAitelji Jugoslavije — J»kor so se sami tatenovali — se vodili driavo it političnega poraaa v poraz. Naj-praj so UBlotli zvrne, ki so j Bi imeli, Malo antanto ta Balkanski blok, dokler atso državo končno prodali Killerju, največjemu sovnažnMiu slovanstva Kaneš tona Jugoslavija nerazdru/ IJlve zveze s Sovjetsko Zvemo i* id v«č tako osamljena kot lota 1*41. Danes Ima Jugoslavija za seboj svoje veliko sestro Sovjetsko Rusijo kot veliko zaveznico, ima dogovor o vzajemnem sodelovanju ta pome & 0 Sovjetske zvezo. Jugoslavija zelo dobre odnašajo z narodi, zlasti s slovanskt-I* oljske Češkoslovaško Bolgarijo ta Albanijo. Bane. velja Jugoslavija kot etajtelj »Ani na Balkanu, kot jamstvo, da ne bo več prišlo do krvavih nesoglasij, k< so jih podžigali razni reakcionarji, M s* »* prizadevali, da ne ni na rodi Balkana živeli v slogi. Jugoslavija ima tesne bralske, tovariške odhoda je z Bolgarijo. Jugoslavija jg Bolgarija sta na poti popolnega w p| j edtastva prot* vsem, ki M se drznili vtenoett Smo na poti, dn postanejo naši odnosi z Romunijo kar najbolj prijaveljski. Te zahteva interes na. šega in nnmiKskega naroda. Prav tak* smo na poit k vzpostavitvi do* hrib odnašajov z nov* Madjarstoo, ki Ima danes svoje ljudsko vlad*. Smo torej na pot* k vzpostavitvi dobrih ednesajev z vsemi narodi. Zaman Izzivaj« gtašbe je samo z našo sosedo Grčije. Grški narod do katerega čuk naš narod naj večje simpatij*, ker je pokazal tako junaštvo v borbi proti on tat, hi »o pa hoteli zasužnjiti, proti nemškim ta Italijan. »Mm osvajalcem, Je zadela ta nearei-ča, da so se na njegov vrat v sedli največji rcakeionar.it. Te dni je grški minister za notra-iije zadeve Izjavil, da niti en Grk ali Jugoslovan iB prekorači jugoslovanske meje. Danes povem vam in vsemu svetu, da so tisoči in tisoči, ne le Makr-kind temveč pravi Grki pobegnili iu smo jih mi namestili v Vojvodini, da bi jih čimbolj« prehranili. Njegov namen je Ml prestopit* »vet o tej zadevi Ted« dane. vam lahko povem, da ktjub-našim največ,jim željam za najboljše odnosa je z GrčSjo, grški obmejni •trazarji streljajo z minometi na naše ozeml je. Na vse to gledamo mirno. Niti z enim strelom ni naš vojak odgovoril. >C se ne bomo pustili iz-i zlvati, ker »e za v#, lamo, da teh ljur dl grški narod ne podpira in prepričani smo. dn bo grfld narod iz-voje val svoj«* svobod*. To provokacije proll nam no predstavljajo no- šlm kmetom. Bratje in sestre, tega ni mogoče dloseČi čez noč, zato je treba časa. Naia v«jska iuva naše pridobitve Govore, da pri mw M demokracije, da nismo doli svobode ta da obstoja strah. Rekli smo že, da straši pozna samo majhna skupina ljudi. Ljudstvo strahu ne pozna. Strah občutij« sam« oni, kS so se navadili gospodovat* ter izkertšvtat narod. Ne ntlsllte, da dni reakcija prekrižane roke. F« zmagi nad fašizmom Je prevzeta samio drugo vlogo. Jasno jo, da se no strinjamo s takim tipom demokracije, kakršna Je po nekaterih deželah, ker »mo mnenja da je demokracija kot J* imamo mi, demokraoija kmetov, delavcev ta poštenih iirtelehtaalcev demokracija višjega Upa. To ut demokracija majhne klike, temveč najširših množic, ki predstavljajo devetdeset odstotkov našo države. V Jugoslaviji si or ždimo demokr*-cije grškega tipa, U trpa borce v zapore. Pojavljajo se glasovi, ki govore, da je vojna končana in da Je treba # ^morski Slovenci bi Hrvati in Vj J***1' vred tudi italijansko delo*> riot. fiisksa v Gorici je obsegala 179 od teh 79 kreditnih in je 'stela 67.999 članov, Zveza v Trstu pa 149 zadrug, od teh »S kreditnih in 66.999 članov. Leta 19SŠ. sta bih ruzpiižaeni obe, Gentsdlam so sledile seveda tudi člmiiee, vezane same nase in izpostavljene vsem mogočim sikanam. ie jim ni Mio mogoče drugače do živega, so jih onemogočili tako, da so jim zaprli važnejše člane odbora, le da je bUo mogoče imenovanje komisarja. Njihovo premoženje je končalo ponaj-veo v blagajne fašističnih ustanov. Tipičen primer Konsumnega društva v Barkovljah, katerega člani bili od fašističnega komisarja milijonsko vrednost 'ojne gro- stavbe in inventarja s celimi... 9999 dramil Kot zadnji dve zadružni denarni "brni pred tudi italijansko delov- ustanovi sta ostali v Trstu Tržaška ^udstvo v Primorju, ki je bilo Im Jej . dobi teSleo oškodovano, inia-7* Mi še tretjo vrsto računov; Mrjatim, »a katerih pre-* ni treba ne mtroimth, ne dru- ^•hfomn#; M so te dmnec Bk-piačilo. ie danes dospele v . ta terjatve vsled tatvine in ro-ta je nad našim kulturnim |o,’u L^dterialnim narodnim imetjem 1 t režim s sokrivdo id* | fašističnih ali prefašistlč- ^ u^^Ntneij, «* takojšnjo povr-y ^ ooehnifc brhšc. ^ Naš jazlk d> | t^tom narodu jo ona najbolj ^•oenib svetinj njegov joaik, nam, ki smo ga uveljavili v** ohranili do danes kljub so-navalu ta preganjanju otolvtja. Hod voomi ctišitei-Mrbd državami je bila predvsem I $ - 'y i« Italija Usta, ki nam. ga nam ga * zakonom iz-■» it U šol h* vsega javnega živ- y s '4 t*w s J ga nam. prepovedala tudi v ta življenju. \k‘ Gele imena krajev, celo naša krstna ime-priimke nam jo poitalijan- izgnala je naš jedk iz oerk-rh«1, .11*0ji uničevalni *tra-l**1 talni« niti — na grobovih! Naša l«ia V*®r*itnim jezikom je p tesni V "orodno šola, ki je temelj Š i»4 kulturi, Kašistlčni režim ne samo zatrl našo Solo ‘t Vda kSh !
  • ,< junija 97. pisati takole: oSTovanski učitelji, slovomski duhovnik*, slovansko društva ta nji-hova znamenja so nesodobnosti in neskladnost* v provinci, ki jo Mia anektirana pred deimtim* leti in kjer stoja sloianskih intelektualcev ni. Spričo tako nesodobnosti morata naša dobra volja in n«5« popustljivost nehati. Gbm*jne province imajo dolžnost, da drže na vzhodu visoko čast Italijo. Ne gre zn tržaška vprašanja, za lokalna vprašanja, gre za nacionalno irpra-šanjs..„* Z zmsM zavezniškega ereifa sta bila državni faHtem in nacizem o-Takšne zločine fašistične Italije — piše dnevnik PWM — svet še ni zadostno spoznoU, posebno pa to niso storili sami Italijani v Italiji. Poskusi, ki so ostati brezuspešni, da bi fašistična Italija uničil« slovensko kulturo ta preprečil« upo-rabo dlovonokega jedUca v iroestnta področfih na strvoro-vzhodu — predstavljajo eno izmed najbolj sramotnih poglavij o voej umattam zgodovini italijanskega fašizma». Tudi se popolnoma strinjamo z nattnljno ugotovitvijo zavezniškega glasila, da za fašistične zločine ne more M. ti odgovoren ves italijanski narod. Saj je MI ravne naš osvobodilni pohret, ki je odločno postavil to na-čelo in ki je v svojih bojnih vrstah štel lepo število italijanskih borcev iz te dežele! Mi vemo tudi prav dobro — ta »e dvomimo, da so se o tem prepričati tudi naši oooeoni-ki — da je velika večina tukajšnjega italijanskega delavnega ljudstva z vsem srcem vn vse odločnostjo z normi, ko postavljamo, sklicujoč se na zgoraj omenjene Deklaracijo in dvigpžfi proti njuni svobodi hi neod- mzpusHt* vojsko In onožnistvo. Vojna je končana, toda Narodna zaščita Je organ ki Je izšel te ljudstva. «o to komu vliva strah v kosti, nismo rrtl hrt vi. Dragi bratje ta sestre! čtmprej bi radi pustili naše borce domov obnavljati domovi**, toda dokler so pod orožjem razne armade, mora biti pod orožjem tudi naša vojska. Dokler »e bodo zajamčene naše pravi«®, naša vojska ne more iti domov. Vojska Je tisti či-idtelj, ki mora zavarovati in očuva-ti pridobitve, za katere smo dali toliko žrtev ta prelil! toliko krvi Nadalje j* maršal Tito govoril o v oti tv ah v kanstftuanto, ld »o potrebne, da ljudstvo lahko spregovori ali koce republiko ali monarhijo. «T« se bodo volitve, kakor s* Mie v času Stojadinovlča, temveč bo lahko vsak državljan dejal: da ali ne. Mi hseeto* resnični demokratski sistem, kjer bo ljudstvo spregovorilo svojo besede, ker vemo, da vlad« v ljudstvu zdrav razum In razume nase težave, Želim vam »nego uspeha pri dolu ta ds M iz te velike zmage, ta jo je Szvojeval srbski narod odnesli koristne rezultate«. ni borbi priključimo Jugoslaviji, kot svoji matični državi. Sedanjega stanja, v katerem smo se znašli koroški Slovenci, ki smo sestavni del zmagovitih narodov Jugoslavije, »e smatramo kot dokončnega, Da bi se zaradi tega zgo-tovile najosnovnejše pravice, ki nam pripadajo, predvsem nadina žrtvam primerno, zahtevamo, da se nas kot del zmagovitih jugoslovanskih narodov tre tira kot zaveznike in temu primerno omogoči sodelovanje d* mirovne konferenoe prt upravljanju naše zamlje, ki je za čase Hitlerjevega terorja pretrpel«, največ materialnih ta moralnih žrtev. Z oziram na vse t* ta na podlagi demokratičnih načel zahtev ara*:’ 1) Zastopstvo slovenskega naroda na Koroškem v civilni upravi- ta v vseh javnih deželnih ustanovah, ki bo odgovarjalo žrtvam, doprinese« im v doeedanji borbi -prati *«-etemu ta nadaljnji pripravljenosti slovenskega naroda na Korosfkena za končno veljavno odstranitev nacističnih elementov ta iztrebljenja fašistično Ideologije. ▼ dosego tega cilj« smo pripravljeni sodelovati z vsemi antifašističnimi avstrijskimi strankami. 2> Da se ta zahteva izvede, je po. trebno kot najnujnejše: a-> Najmanj dva zastopnika Kovinskega naroda na Korosfkeia v deželnem odboru, ki jih predlaga. Poljsko-sovjetska trgovinska pogodba Moskva, 9. Tass. Dne 7 julija t 1. je bila v Moskvi podpisana med ZSSR in poljsko republiko trgovska pogodba in sporazumi o medsebojni „ i izmenjavi dobrin, s čimer bo dan-a bone nevarnosti, kažejo pa, kakšna! . . , osnova za razvoj in utrditev meo- demokmoja vlad« v Grčiji. Z Angtijo in Amtfko nas veže skupna borba 8e govortmo o odnosih z drugimi deželami vidimo, da e* je Jugeola-vij« pridobila »nogo pri Ja tel jev Zlasti l*oče Jugoslavija živet* v db hrib oitaošajlh z velikimi zavezniki in sirar s Združenimi državami A-merlke ta Veliko Britanijo. Tl naro. dl so ptwv tako pokazali »ijajne primora hrabrosti ta požrtvovalnosti v borbi proti fašizmu. S temi deželami i nas veže tudi vojna tradicija, ker sme se borili z njtat z ramo ob r» menu In ker s* mn v tej borbi pomagati Zato hočemo In želim« tudi v bodočnosti teleta z njimi prijateljsko zvope. Prcpr.dan sem, da bodo oni, M predstavljaj« ogromno večino angJsskegm ta ameriškega naroda onemogočile one, ta skusajo Jugoslaviji škodovati. Vorujera, v votlbtae angleškega ta ameriškega naroda tor njegove napredne sile, ki ne bodo dc i>.istBe. da bi kdo škodoval našim ;.r!t!obllvalm. ki smo jih izvojcvali v tej borM la da ne bo naš narod nalete* pri »Jih na težave, t«mve*; na pomoč. Zgraditev domevlne Jugoslavija je dala v tej vojni sorazmerno največ žrtev v Evrojsi. Pri nas se se vedno najdejo ljudje, M so nekoč vodfH Jugoslavijo in na« spravili v prepad, zdaj pa gledajo ae-bojnih trgovskih vezi v duhu prijateljstva in sodelovanja. Sporazum <; izmenjavi blaga predvideva pošiljke sovjetskega blaga JPoljski ter poljskega Sovjetski zvezi v drugi polovici tega leta, v skupnem iznosu okrog 120 milijonov amerlkan-skih dolarjev, dočlm celokupni let- ga materjala, bode dobile de-l* tovarne različnih panog poljske industrije, S sklenitvijo trgovske pogodbe in sporazuma * medsebojnih izmenjavah blaga med ZSSR i« poljsko republiko so ustvarjeni poboji za nadeljni razvoj trgovskih vezi med obema deželama ter popolnoma odgovarja prijateljskim odso-šajetn, ki so se mzvill za časa skupne borbe proti fašistični Nemčiji ta so bili utrjeni s pogodbo o prijateljski medsebojni pomoči ta povojnem sodelovanju h) Najmanj dva zastopnika v komisiji za popravo storjenih krivic. e) Odgovarjajoče zastopstvo v Deželnem kmetijskem vodstvu. d) Takojšnjo obnov* kulturmr-proovetnega to gospodarskega življenja na KoraSkem. Dreprifcni smo, da bo angledka vojaška vlada z oziram na neke žrtve la na našo pripravljenost sodelovanja upoštevala nake zahtente. Celovec, dne 27. junija IMS. Kot delegati koroških Slovencev so prod-ložili ta spomenic« ««s4edu njl sastopnlki: dr. Vinko Zwitoer, Tone Butej, Ivan »ckleieher, ds«. Fran« Petek, Tomaž Suppana, Janez Weise. Is« da* sta delegarta koroških Slovencev dr. Petek Prano in Tomaž Suppan* v nvdijemci prt g. polkovni ku Smtth-u anglekkemu gavernerju v Oetoveu, ni iznos po trgovskem sporazumu ., _ , , med ZSSR in Poljsko ft leta 192* i itjliijd !f| UdRSK* PlfZnill poljsko vlado Rim, 9. ANSA. — Minister za zu- znaš-a 29 milijonov ameriških dolarjev. Poljska bo izvozil-a v Sovjetr rko z««ezo 6 milijonov ton premoga to koksa, #7.000 ton jekla in železa, 5.000 ton oinka, 70.000 ton cementa, 26.000 ton apna ter bom- nanje zadeve poroča: Italijanska vlada je prejela 2. julija od poljskega zunanjega ministrstva urad- bažne 1* volnene tovarniške Izdelke, no poročilo o sestavi poljsko vlade narejene iz materjala, ki ga bo uo- na n«», kot ke, premog, kovinske, kemične ta druge predmete, ki jih potrebuje Sovjetska zveza. Z nabavami aovjetske- narodne enotnosti. Ministrski svet je na seji 6. julija soglasno odločil, da prizna poljsko vlado narodne enotnosti in ji je postal svoja voščila. Odločitev . je italijanska vlada še istega dne uradno sporočila v Varšavo. Kodanj, 9. VZN. — Danski radio je uradn« javil, da je Danska priznala poljsko vlado narodne enotnosti. VVUWyVlWAWA%' trtVW>AVyWVWAS'.VAVWWl V.,.\V.«A«.VAWi.V .1 Demokracija in angleške volitve | Monarhistični teror y Egejski Makedoniji Kongres balkanske protifašistične mladine Beograd, *. Tanjug. IDomeo »e je pričel v Beogradu prvi kongres protifašistična jrrtadime Balkana. Ta do-g«dek Jo velik *e 1« za našo mtedl-no, temveč tudi za mladine vseh balkanskih dežel. Mnogo brzojavno pozdrav«, ki »o jih poslale temu kongresu številne mladinske organizacije kažejo' vallko zeatmanrje svetovne javnosti za ta kongres. V Bolgariji ta Albaniji ne Je mladine že dolgo pripravijo]* za ta London, 9. Tanjug. list fOboer-voo prinaša danes uvodnik pod' naslovom »Demokracija*, v katerem pravi o volitvah ta volilni kampanji med drugim: na vodilna načela, s katerimi so za. \ vezniki stopili v vojno, svoje že se- 1 daj dospele terjatve, na vseh zgo- i tPo vsem tem, kar smo govorih raj omenjenih poljih. Gre za kri- 1 svetu kako se borimo za demokraci-rdce, kise morajo popraviti in, ki ] jo, se nam je nudil* prilika da na teh telji pa, ki postopajo z volilni kot j Beograd, 9. Tass, — 7. drhaljo, ki jo je treba podkupiti i koaaitet NOF Federalne Makedo- se lahko takoj popravijo, toliko v interesu slovenskega in hrvatskega kakor tudi v interesu italijanskega preMvalstva teh krajev, ki jo bilo z nami vred oškodovano, in ki je v smislu točke X. zgoraj omenjene deklaracije ie ustvarilo z nami strnjeno in mogočno antifašistično politično skupino. Noža imena, naši priimki se nam morajo vrniti, nad jezik mora v toh krajih postali enakopraven ito-UjdmskevM, naše šole vseh vrst se morajo vzpostamt* in tudi na tem polju s* mora vzpostaviti naša en ar-kopranmost z italijanskim prebivalstvom, naša kultura m športna društva vseh vrst morajo zopet stopiti v posest svojega premoien ja in p res h delovati naše gospodarske ustanove se morajo vzpostaviti in s« jim mora vrniti ukradeno premoženje. In še to, kar pravi sGlas zaveznikov*, sam: *Pisatelji, učitelji in slikarji (im jaz dodajam — vsi Cisti, hi so bili prisiljeni zbežat* s te de- uničensb Niso pa š* MN uničeni vsi vtsJed fašističnega terorja »n hr- njuni rpogvbni vpfivi 4n posledice», tvse njegovo ustanove n organiza-ešjei, ki sc morajo v trmishi De-klaradije ministrov imanjiš zadev Zedinjen** držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske ztreze »popolnem« uničiti*. Mi Primorski Slovenci in Hrvati, ki smo s us* odločnostjo vzdrževati vero v »arveznikz v najhujših časih, in tudi proti Ustim, Hi sc jim sedaj laskajo, niti om hip na dvomimo, da so naši zon>e*ntki trdno odločeni tudi na tem našem ozemlja tauesti nadela, v imenu katerih so njihove vojske prijelo za orožje. Vemo tudi, da so mor* bitna hipna nesoglasja to posledica neljubega nasilja, ki so raztreseni po vseh delih sve ta, kamor so Mli pugos torno nasilno odpeljani, se mnraje vrniti no svoja mesta, in izvrstne ne-caieljene osebe se morajo odstraniti. To je minimum s čimer se more zaenkrat zadovoljiti narod, ki j* v tej imjni sorazmerno več žrtvo-vstf, kot katerikoli narod na svetu, in ki Im« vssbj to pravico, da se * njim postopa kot zaveznikom in ne kot premaganim sovražnikom. Tako š« končno zavladal mir In bo zopet omogočeno dlovoho vredno življenje na tej izmudeni zemlji. Dr. Brano Tončič volitvah pokažem« mogočen primer dejanske demokracije. Toda Bvropi smo pokazali primer tistih bednih volitev, z* katere taka vztrajamo, da se morajo izvesti v osvobojenih deželah. «, Ohurohill je postav« vso kampanjo na napačno linijo a svojim govorom prek« radia, s katerim je »tvoril volilni boj ta v katerem jo govoril o Oestapu. Ta govor ra obžalovali mnogi njegovi prtataši. 3 pomočjo zgovornih glasil torryjev-skeg* tiska je še nadalje napihoval incident z Laski jem prek* vsake mere ta kanoni kampanjo z nedostojnim in nepravičnim napadom na g, Molirana, Ve« ta čas ni skrbel za ta, kako bi podat volileem konstruktiven konservativni program ter ni zapuščal vtisa, da prestraši volile«, naj n« glaoujoj* za laburiste. Do sedaj ra še ni zgodilo niti enemu predsedniku konzervativne stranke, da bi ga pred volitvami ohoodiil »Times* zaradi načina volilnega boja. V mnogih volilnih okrajih je bila volilna borba resna. Kandidati vseh strank ra poskušali zgrabiti stare probleme ta kjerkoli je bil tak postopek s« ne leteli na najboljši odziv pri vseh poslušalcih. Razumljiv* je, da bi bilo potrebno mnogo več kot pa taka običajna volilna I kampanja z zastraševanjem,^ da I;.! se zamajali temelji demokracije j v naši deželi. Ce smo prepričani, da predstavlja tak sistem kljub svojim nedostatkom načela, ki so z* človeško svobodo bistven« važnosti, bom* prisiljeni da ga ne zapustimo. Demokraciji ra potrebni na naj višjih mestih ljudje ki vedo kako bodo dvignili v vsakem človeku, ono, kar je v njemu najboljšega. Vodi- ali aastrašiti ta pognati v panično razpoloženje, kažejo, da jim manjka vere v demokracij* ta gredo po najboljši poti, da nauce tudi volilo« svojih ciničnih nazorov. Arttacija vastaaovcav Oslo, *. Tass. V nemškem vojaškem taborišču Kongsvnger, kjer ze nahaja 14.000 Nemcev, je bile aretiranih 100 nemšHih gestapovcev. Aretiranci so imeli vojaške uniforme. Med njimi je bilo mnog* rabljev, ki m Mii znani po svoji brutalnosti. Zadnji nacistični zločini Berita, *. (AR). — Med zadnjimi zločini nacističnega režirat je hladnokrvni umor približno 10 tisoč državljanov, ki so se bili zatekli v galerije »Metropolitan«*, kjer s* slednjič naveličam življenja, ki J6 postale neznosno, prosili, naj prenehajo z brezplodnim odporom. Komandant SS oddelkov je določil, naj s« jih umori m je ukazal »pustiti v galerije vedo. de dane* je del «Mc-tropolita*** pod vodo to »e vidijo še vedno n* provrsju plavajoči mrliči. K* j* dinamit, ki so ga 88 oddelki postavili eksplodiral in ra vode reke Spreje udrle v galerijo, se je rešilo le nekaj civilistov. Poljski vojaki hotejo v domovino * London, *. (V!*N). — Divizija po-Ijsk.h strelcev, ki se nahaja v Svtot pod poveljstvom generala Bronosta-v* Prugarja, j« prisegla novi poljski vladi lrr izrazila željo, da se povrne j v domovino. Na neki seji, ki so jo imeli poljski poveljniki vseh koncentracijskih taborišč in v prisotnosti zastopnikov drugih vojaških internirancev, j* bila izražena splošna želja, m. takojšnjo vrnitev na Poljsko. Rečeno je bilo, da je samo na poljskih tleh mogoča utrditev neodvisnosti ta obnova dežele. nšje je v zvezi z monarhističnim In taoističnim terorjem v Egejski Makedoniji poslal jugoslovanski vladi resolucijo. »Teror, ki je pričel v Egejski Mo. kedoniji pred petimi meseci, postaja z vsakim dmena stnašnojši in bezobžTrnejšL, pravi rezolucija. »Oborožene tolpe grških reakcionarjev, bivših zaveeitikov nemških o-kupatorjev, člani EDE*-* to drugih političnih organizacij izvajajo s podporo grške regularne vlade ta narodne straže nezaslišan teror v Bgejski Makedoniji, ki zasenčuje s svoj* brutalnostjo in okrutnostjo teror najtežjih časov turškega suženjstva*. Rezoluoija pravi dalje, da je bilo mnogo kmetov deportiranih. Kmetje bežijo s svojih domov, kjer so njihovi predniki stoletja obde- Centratei , 1 ovali zemljo. Na vse občine je bfl ; poslan odlok, ki prepoveduje uporabe makedonskega jezika. Banditi onečašeajo makedonske žene in dekleta. ta jih nato ubijajo. Tisoči beguncev prihajajo v Federalno Makedonijo. Rezolucija pravi dalje, da ra za voe te zločine soodgovorne grška narodna zaščita in hudi grško civilne oblasti. Grška vlada, ki nikakor ne more biti nepoučen« o akcijah svoje uprave in armade, ni doslej ničesar ukrenila, Centralni komitet NOF Makedonije poziva jugoslovansko vlad«, naj pod vzame nujne in učinkovite ukrepe, da bi za vselej končal krvavi teror nad makedonskim prebivalstvom Egejske Makedonije. Poziva jo, naj da na znanje demokratskemu javnemu mnenju in zavezniškim vladam, kak« mora trpeti makedonsko ljudstvo, ki je s svojim sodelovanjem v boju proti fašizmu zaslužilo boljšo bodočnost. Pavelič v rokah zaveznikov Beograd, 0. Zdi se, da. je Ante Ravel tč, najveoji podajate« ta ntoštooo našega naroda v rokah naših za-pa-dndh zavetnikov. Upamo, da bo ta tilečtnska pošast, ki j* napolnil tisoče grobov z nedolžnimi žrtvami našega naroda, to ki je v času svo-I jega upravljanj* »Nezavisne države Hrvatske* okrvavil «av» ta Dravo, izročen aoštaa oblastem. MuseoHni-jav in Hitlerjev učena« j« utelesil v svoji zloži ns 1*1 osebi vse zlo, kriminalno ta blazno ubijanj« ter prekosil eele svoje učitelje. Spomenica slovenskega naroda na Koroškem Golovec, T. Tanjug. — Dne 27. Ju. nija t. 1. ra zastopniki koroških SVovenoov isročHi naslednjo spomenico slovenskega nared* na Koroškem angleška vojaški vladi v <5e-lovcu, v roko deželnega glavarja Flescha: »Koroški Slovenci »mo se borili proti nacizmu in fašizmu. Naša borba se Je vršila pod najtežjimi okolnostmi na ozemlju Rajha samega In je bila povsem aktivnega značaja. Vsled omejene svobode kretanja še ni bilo mogoče torati vsega tozadevnega dokumentarid-nega materiala, vendar smatramo, da je britanska vlada ta britanska javnost o borbi koroških Slovencev poučeno, kar so biU v štabih koroških odtalc, H so operirata na pre- delih Koroško južno ta Di a ve prisotni zvezni oticirjl britanske vojaške misije to sicer majorji Jor lei je posredoval pohval« in priznanje samega maršala Alexan-dr* za borbe okoli črne v avgustu 1*44. koroškim partizanom, je padel kot žrtev sacizma o* strani partizanov na Svinji planini. Koroški Slovenci smo s« v tej borbi naslonili kot sestavni del slo. venskega naroda na borečo se Jugoslavijo in preko nje na velike za-veanike Veliko liri tani jo, Sovjetsko zvezo ta Združene držav« Amerike, odkoder »mo črpali morata* ta predvsem materialno pomoč. Koroški Slovenci »no šli v borbo proti svojemu največjemu sovražniku, proti nemškemu nacizmu, z namenom, da M po končani unperf- Psvratsk jugoslovanskih ujetnikov Beograd, 9. — Te dpi j« prispela v Beograd vojaška misija iz štaba generala Elaenhovrerjo, z namenom, da se poišče možnost čim hitrejšega prevoza naših ljudi s severno zapadnega področja v njih domovino. Z misijo ra prišli tudi predstavniki naše armade pri Vrhovnem štabu generala Eisehhovverja, gene. ■ral IvtŽ to kapetan Vojnovič. Valitva v Bolgariji Sofija, 9. (VZN). — Notranji minister Juhov je lajav® na konferenci tiska, da se Bolgarska bliža dogodkom', ki bodo za njeno politično bodanost izredno važni. Prvič ra bodo v deželi vršile svobodne volitve, ki pomenijo zmago prave demokracije, in ki oznanjajo trdnejšo politično to gospodarsko bodočnost. Novi volilni zakon zagotavlja vsem državljanom popolno, svobodno in zavedno udeležitev volitev. Ta zakon ne daje samo volilne pravico ženam, ampak morejo biti iste colo izvoljene. Tudi elani oboroženih sil bodo lahko volih. V slučaju, da izberejo enega izmed njih za kandidata, bo takoj demobiliziran. Truman odpotoval na konferenco „Tr©h* Wa*hi«gt*n, 9. U. F. — Dane« je bilo uradno javljeno, dn je Truman v soboto odpotoval s pomorske base Norfolk na konferenc« »Treh Volikih*. Spremljala §a Je neobičajno velika skupino, V tej skupini *o (Borni državnega tajništva Ja* mo« Byr*nes, pomočnik državnega tajnih« James Dunn ta Oharlez Bobiča, bivši tolmač mod Stalinom to Roosevelte«*. Tu je Mio rečeno, da bo Truman p* konferenci m, zjetao shtekaUdtod««, PRIMORSKI DNEVNIK — J — 10 JnHJa 1** Zborovanje pokraiinske sindikalne skupščine Dne S. julije se je vrtita prve pokrajinska skupščin«, enotnih sindikatov delavcev in nameščencev aa Slovensko Primorje »n Trat Preko devetdeset delegatov ia vseh krajev Primorske in Trsta ae je atrreki v vr***. * •0™' ■ gora. Padale »o tudi žrtve, toda Brda so bila vedno enaka. Močna, enotna, neuklonljiva, najboljši «*-sed Furlanom v nižini. Taka so »stala tudi danes. Moi-aa to trdna nadaljuje svoje začeto delo. In kje bi se mogel najti kdo, ki bi ljudstvu, ki je tako enotno, preprečeval njegovo dele. Ni ga, bi dejali v Brdih. Zakaj ga ni? Samo zato; ke«- ao ljudje eno, vsi enih misli. Zato ga ni. Zato »o lahko Br. da živela to imela toliko časa par- IZ SOVJETSKE ZVEZE Produkciji v slovenskih rudnikih hitro rasto Tanjug, 9. — Produkcija r Baših rudnikih hitro raste, M juh temu, da je okupator neekonomično ropal iz jem premog ta Je neka- Opazfh smo sekaj upornikov, katere smo napadli in pregnali. Raz-l|ežall so ae. N* ko« 768 »mo raz-nrita mo, ker bo r njej prenočili približno trideset tisoč. Dcjetmo p« j«, d« ao vri ti dele ve* ti asm sodelovali pri vseh akcijah, četudi riso claai naših sindikatov. Deteti morama aa tem, kt ee te »služil! pritegni v vrata. Rešiti moramo m to, da be-de skušali aasprotaik! aaeo amot-neat na vsak aadta razkrojiti Vsak tak poizkus moramo [tred množicami Delat* motamo tudi sa tem, da vešbah naše kadra. Naloga Pokrajinske*« strokovnega svata, boste dam* IzvoHH bo čhupraje «r- gaatairati uo*e točaje, katerih bomo strokovna politične Ze v prvem meeee« j« okrožni odbor prvotnih sindikatov predla««! narodmi oblast! povišanj« plač delavcem in nameščencem. Kar je pra. fcHa huda to-flaelj« j« naša narodna oblast sklenila, da ho preskrbela aašemu živita komu trgu dovolj živil pe zmernih in dosegljivih n*-nah. Vse je kazalo, da bo seča oblata tudj v tem uspeta. DegedkS 13. julij* ao taa pr*. prečili vas *ase dale ta dalo ijud-tke oblasti. Naš predlog povišanja plač je predvideval stoodstotno povišanje plae vsem onim delavcem, Iti zaslužijo sedaj komaj ttooč ih- w * Zločini italiiansHih lasisticnih tolp Iz dnevnika brlgadnaga generala Fabbri Umberta Raggruppajnen-1 razumeta pravd duh načina borbe to GAF» brigadai general Fabbri proti sovražniku*. Umberto si je pieal v času svojih Istega dne so fašisti napadli zo-operackj »Zgodovinski vojni dnev- j no Simičev, kjer so našli sledi par-nik>. k tega dnevnika prinašamo i tizanov. Porušili so naeelja in zai-pte- odlomkov, od januarja do fe-! gali vse hiše, ki so ostalo odo. bmarja 1943-XXI. v katerih po j Istega dne 90 v coni Tabolič uetre-datumfh navaja svoje številne pod- i lili (passati por le armi) enajst viga: požige, umore in grozodej-1 neoboroženih partizanov ta triin- «Dne M. januarja, sobota, i dvajset ljudi, ki so Jim sledili, | komando generala Fabri-ja, Poru-čUčenJe v Rodkllovcu (Dalmacija), | Pravtako so istega dne pri akca- j šUi mao petdeset hiš. Pot zajetih M Štirinajst partizanov, ustreliti so pet oboroženih oseh, dvainštirideset sumljivih civilistov pa so zaprti. V veta V-ltma ao zažgali »toin-dvajsta hiš. KIT rani Frimtelje-Ston so tega dna operirali odredi reguJar-■e ttalljaask« vojsk«, »Oamloie nore« in Neanod. Italijani so biH pod Razrušena mesta vstajajo Moskve, X Tass. — V dvesto mestih Sovjetske zvez« je delo v p«4-neo* teku. V preteklem letu je vlada odobrila načrte za obnovo stotih burni sprejemi. Na veeh postajah in v vseh lukah so pripravili posebne zaloge, da bo preskrbljeno za vse potrebe vračajočih »e vojakov. Na mest, ki ao bila najbolj prizadeta 1 daljših potovanjih hod© vojaki uži »d nemške invazije, kakor Stalin- j vali razne olajšave, na parnikih je grad, Smolonsk, Novoroeljsk, Kali- že pridržanih mnogo mest. V re- ki ga vwHJo odredi bataljona «-M». j jah čiščenja v naselju Draga «za- prli to pobili triindvajset sumljivih oseb, ker so bežale pred naše vojske«. 26. I. Ust&ška poetojazka v oont omenjen! uporniki. Drugih pet hiš ; Hreljto je bita napadena ta Je po- razrušili v Dvorih*. - klicala na pomoč Italijanske ta81- Jt dni kasneje ie bolj jesao iz-; ®n odred ffranktarskega odre- raža ststomarično oi^čevanje ia 1 ča «M» je pritekel ustašem na po- razbojništva, ki jih je vršil s svojo j mo?- tej Prtind 80 PoWM v bor' partlsenov smo ustreffll, drugih oseminpetdeset j« bile deloma ubitih v borbi, deloma »seno stati passati pw le armi*. Vsaka beležka, ki srn« je navedli je podpisana s lastnoročni«* podpisom generala Umberta Fab-bri-ja In potrjena s pečatom «Co-mando V Raggruppamento GAF». mande V Raggruppazaento 6SvA.F.». v°Mkj enoto. Najprej govori © : .-j^j^vtn/uvvvvvs« ■ ■ ■ ■ odpor« sovražnika v zoni RaduHč pri Btoradinu, na katerega je naletela njegova kolona «A». Kolona Sodba v imenu trpečega ljudstva «*► je težko napredovala zaradi j totarčmega odpora partizanov. »Za- Vojajfco M(|j^A Tridik?«|a P0 rasMd-n« »o! V Grusiji bo se zbudil« čred« ovac, v Ljentogradu Je oživelo v parku, eeveanš jsžanl gredo na ju- trasijo pašo, ▼ Moskvi sa dvigne šerimriomo veteletalo, ki be preneslo ta prestohc« 78 ljudi! Proti Kariieku, ki to ves tori v polni sončni svetlobi svojih 4000 metrov, vzpenja meteorološka ekapedi-cijau. Vodni piomet »Uouhume* bral z 99 km na uro. Medtem ko si na visokem severu med ledom krčijo pot ledotemei, ianjej« na jugu v polnem zagonu s kombajni. Delo j« v polnem tempu. Zdi se, ko da k tempu pripeva pesem, pesem radosti, poleta v zmago. Rudniki v Domhasu, uralski kombinati, sto-lingrajske fahrike: čevlji, avtome-blM, tanki, traktorji... Nekje v Ukrajini a« veliki manevri Rdeče armade pod poveljstvom maršala Timošento*. Tov. Stalin i® Kalin in gresta na jutranje delo,. I« Bukovine zvoni narodna ukrajinska pesem. Baltiške države ao pristop«* k Sovjetski »vezi! V Gruziji, v Stalinovem rojstnem kraju, J« šolska mladina ohl-*»la rojstni dom svojeg* velikega vnernUta. Rreinkušnja pomrtme ko*štrukelj« avtomobila, ki vozi po **š*o» to po stopnicah v ricmtoo da HZ štiri aailljone rubljev zdravstvo. — Sonce gre to v popoldan. Groedje ae smej* v roke h smehljajočih se deklet — ljudje se kakor v morju Izgubljajo sredi ogromnih rtnlh polj, sredi neizmernih žitnik poljan. Za vooem« predstavo baleta »Rome« to Julija* se ‘pripravlja plesna umetnica Uljenova. Rekordhr Sovjetske zven• plava »voj «but-terfly». V Stalinabadu vsekujejo novo avtomobilsko eesto v žive sknlne masiv«. — V dteto temni sobi obvezuje specialist-okuMri de-kli*! prvič po operaciji oči: »Po-gtejte proti oknu. Ali vidite kaj 7» — »Vidim!* Za veri, da J« vrnil človeku vid, mu je najlepše pte-čilo. Sonce zahaja ▼ Ljeaingradu: Sedaj, po delu oddih, zabava, ples. Moskovska opera odpira vrata: Brokofjev: »Romeo ta Julija*. Ure drsijo v polnoč. Moskva j« polna luči. Polnoč. Ib Kremlja n* vsujejo H steptaj. Z »dravitiščtb fa okrevališčih si nabira delovno ljudstvo novih sd na soncu in na vodi.. Vsak dan ta- Sovfelska domovina za demobiiizirance Pokvarjenost teh treh zločinoev je bite celo tolikšna, da eo lastnega vojaka Italijana, ki ni soglašat a fašističnimi metodami ovadili to je bil zato obsojen na deset let prisilnega dela to poelan v Nemčijo, Tudi ostalim vojakom ao grozili v primeru zmage s smrtjo. Se p« kapitulaciji Nemčije so v ujet-niškem bataljonu kosali svojo fašistično pripadnost to prigovarjali italijanskim vojakom ujetnikom noj sp uprejo Jugoslovanski voj-Sedaj morajo sa vse te svoje »ločine polagati pred sodiščem svoj strašni in krvavi obračun. Pod poraznimi dokazi prič, o katerih verodoatojnorii n« moremo dvomiti, ker so bili to bivši italijanski vojaki, ki bb služili skupaj z obtožene!, bo po prvotni fašistični zakrknjenosti in celo po predrznem sklicevanju aa prebivalstvo, »roje zločine v glavnem prianali. Na to Je tožilec podporočnik Šibenik Albin po soočenju ia zaslišanju prič tor obtožencev vstal to spregovoril: »Slišali »te prisotna priče, ki najtežje obremenjujejo vso žrl zločince. Ste pa Se mnoge druge priče, ki bi mogle povedati še sfcn-hoteejš« stvari. Molče obtožujejo, ker so ostali n* njimi le še kupi kamenja in prsti, poroaM s travo ati grmovjem. Obtošujej« jta v no-bo štrleči požgani zidovi hiš, M kliče j* po maščevanju ter tavajo zadoščenje- Vs« to in že eno. go drugih siočtoov je rezultat divjega fašističnega sadlsam, ropanja, požiganja 1* pobijanja tudi teh trak aiočtooev. Neodpustljivo krivico bl napravili trpečemu ljudstvu, ah« bl dopustili, da «e kriv«! tanaknej« »■hitom kasni. V imenu vseh snih nemih prič, zahtevam pravično kaneš za zločince!* Ro posvetovanju Je sodišč* obrodil« Manina Viktorja in Atesta Re-tra na smrt »streljanjem, Rezzonil. pa na dvajset tet robi j«. Ob »odha je bila pe potrditvi višje vojaške oblata! IV. Armade Inv ržena. SporoClla natlm vojakom Med imeni v stolpiču »Svojcem M Rrtonorelcem* »mo našli Ime našega dragega sina to brata Karlota Tuljak, Galantlfil pri Kubedu, ▼ Moskve, 9. Tam. — Moskva ter vsa mesta to vasi Sovjetske zvese vršijo ©Mirne priprave zn sprejete demobiliziranih pripadnikov Rdeče armada. Povsod se pripravljajo eta vrači jah bedo imeli demebilizi-ranci prednost pred drugimi gosti. Oni. ki *o potrebni počitka to postrežbe, bodo poslani v posebne domove, na Karelijskem polotoku to v predmestja Leningrada Vsem de-mpbdteiranim rojakom be preskrbljeno delo to izdani so ukrepi, da se ptm ustvarjajo najboljši življenjski pogoji. Krajevne oblasti vodje industrijskih podjetij to načelniki kolhozov kar tekmujejo, da pripravijo čimboljša -meeta braniteljem domovine. Ravnatelj avtomobilske tovarne 'v Gorkiju je dejal: »Nudili jim bomo najboljše iivljenske to delovno pogoje to jim bomo pomagali, da sl izboljšajo svojo kvalifikacijo«. Predsednik Gorkijevega ta-vršllnega odi>ora je izjavil, da bodo po mslugi kolhoznikov dosegli mnogi demobilizirane! postopoma vodilna mesta v kolhozih. »Ronoonl smo na svoje rojake iz Gorkija, «d katerih Je bilo 100 odlikovanih z odlikovanjem junaka Sovjetske z ve ve. Med vojno so delavci našega okraja napravili vse, kar je bilo v njih moči, da so podprli Rdečo armado, da je lahke premagala sovražnika. Sedaj pa pripravljajo isti delavoi primeren sprejem demobiliziranim rojakom. Poadravlje ni, dragi vojaki 1» Odlikovanje mater v SZ Moskva, 9. (Reuter) — objavili, ds je 1300 šen. mater 1® ali več *toev dobil« odlikovanje »junaških mater*. Nadalje je 300 tisoč mater sedmih aU roč sinov prejel« ra »ne demegrafičn« nagrade. Učiti se moramo! Spomini mladinskih delegatov Iz II. kongresa drug za drugim udarci ur. Na Bjpj kem stolpu j« peterokraka zvezda. Slov. Iriri. Sporočamo, da smo zdra-Spodaj na Rdečem trgu Je čisto “ teman, LJenlaov mavzolej.... Prašto Moritve, preko detojfh kitnih polj, preko step to preko fa-brik hitijo radijski valovi v svot vi, le BmlllJ J« umrl dne 36.1.44, ko sr J« igral z ročno bombo. Kritino, da bi se naš drag! Karel mečno ranil, Pozdravljen! Njegovi starši to sirita Komen: V opoldanskih urah se je mlatiir* sbrala v svobodni vas! Temnici. Takoj ko prideš v vaa opaziš da je tu življenj« veselo, da teče dele mirno naprej, na vsakem koraku srečaš .veselega partizana, ki ta tako prijazno ogovori to sprašuje: »Kako gre delo v tvojem kraju?*. Naroča pozdrave aa znance iz časa naše borbe. Vas je danes nekam posebno živahna. Na dvorišču neke hiše v vasi »brana mladina veselo prepeva partizanske pesmi in čaka začetek konference, na kateri m bo pogovoril* o pomenu U. kongresa »MS. Po kratki diskusiji o političnem položaju j« tovariško* Nadja pri-poved* vate kako j« bite sprejeta mladina Primorske v Ljubljani, kako s« J« aprečala a mladino Koroško to kako »o »e sani ms! i »a potek dela ia življenja ostali mladto-oi. Tovarišioa Dragica pa je na-kratko ponovila govor tov. Kidrič* « nalogah mladine. Rovdorjate j« ■sloge in stoer prvo: »Treba s« je učiti, ae učiti to veliko roč učiti. Druga naloga ja obnova domovine, tretja, ki J« za na« posebno važna »J« dejala tovarišioa Dragica*, je razkrinkavanj« reakcije, budnost na vsakem koraku to pomoč pri obnovi narodno osvobodilnim odborom*. Ostale mladinka so pripovedovale kako jih je presunilo, kp lo članice ruske delegacije imele govor, v katerem so Jih bodrile naj bodo vztrajni to naj marljivo delajo. Mlgdteei s« prosili delegate r pripovedujejo vse, kar so doživeli. TovariMoa Lojzka j« povedal«, kako so delegati Primorske odšli v bolnico to jim tam oddali pozdrave vse Primorske, kako so btli ranjenci veseli in ksko so obljubili, da bodo po okrevanju prišit obiskat zavedna krašk* dekleta. Ro obisku v boitnlot so odšle na pokopališče, kjer bo položil« venec na grobove padlih talcev, v imenu primorske mladine. Pripovedoval* Je tudi, kako s* se pobratili s koroško delegacijo v skupni želji, da M bili prej svobodni to priključeni Titovi demokratični Jugoslaviji. Po dolgih razgovorih o H. kongresu so bila podeljena odlikovanja štirim najboljšim vasem v Komenskem okraju. Naši vojski pa so podarili veliko barvane sliko maršala Tita v spomin na TL kongres, Podarjen« »o Mie tudi male slike maršala Tita vsem odborom ZMS v okraju. Pe končani lconforente je imela mladina proato zabavo to vzklikate še pora« v noš. tdzane, zato se lahko danes s ponosom trkajo na prsa. Veliko smo prtatah, toda ntottor nismo odnehali to zmagali smo. Danes ima v Brdih vsaka vas svoj odbor ia v vsaki vata so antifašistične organizacije. Vsaka vos tona »voj mladinski to ženski odbor. G* pride« v vas, ti takoj obstane pogled na hita iz katere vita zastava, nad vrati pa je napis: Krajevni NOO. Ce p« greš še malo okrog po vasi, sigurno najdeš »tenčas, ki je ponos mladine vsake vosi v Brdih. Vanj pišejo vse, kar ljudje v tisti vasi delaj«, ksu- čutijo to kar so pretrpeli. Brda pa »o ta znata tudi ustvariti bratstvo med Italijani v Furlaniji to Slovenci, ki prebivaj« v Brdih. Bratstva to je beseda, ki Jo uporabljajo mladinci v Brdih največkrat. Oni vedo kako so fašisti vzgajali ljudi v medsebojnem sovraštvu, vedo, ,;da so Mii preklinja-na vsakem koraku. Toda dobro vedo, kdo js bU tega kriv. In če boš morda v Brdih vprašal mladinca, kde je kriv, da so bili tako preganjani, ti bo dal takoj odgovor: bili so fašisti: Mi Furlani pa smo ve« čas vodili borbe proti fašizmu skupaj to srno skupaj tudi tepoh. Nid nas ne moti, če govorijo oni italijansko ral pa slovensko, kajti danes čutimo vsi em», vsi enako sovraštvo do fašizma. N« moti n«s nobena stvar. Mi vsmo, da so pošte-ni, da. ao pravtako trpeli k«t ml. Zato se dane« tako razumem«, kot še »ikdar. K sam naj pridejo tisti, ki govorijo, da se ae more ustvariti bratstvo med Slovenci to Italijani, k nam naj pridejo tisti, ki govorijo, da Slovenci sovražijo Italijane to Italijani Slovence. Bridko bodo razočarani! Videli 1wd©, da aa a® selo motili. Videli bodo, da med »a-mi ni sovraštvo. L*hko je tistim, Id so sedeli »kota vso vojne za varnimi bunkarji postojank to varovali svoj« glave. lahko jim je bilo. Toda danes-bi zopet radi, da bi jim bil« lahko, da M zopet Mii oni, ki M delali po svoje sebi dobičke, da bi po »voj« ustvarjali bratstvo med nami. Mi vemo, da M potem zopet morali vpiti: «Eviv* M duoe!» Take bratstvo bi radi vstvarill še dane« tleti fašisti, ki ** «ta »trata goro-ričijo o bratstvu med nami to Italijani, na drugi strani pa podpihujejo ljudi prati nam. Naše ljudstva se dane« zaveda v kakšnem pol oba jo se nahaja to je sate pripravljeno na vsako borb* to vo* tožkečo, samo da bo lahko uživalo svobodo v okviru Titove Jugoslavije. Danes etremi vs« naše ljudstvo m tem, d* ta utrdi bratstvo med Slovenci to Italijani, da na to način v »trajen! povemnosti aheh ljudstev premaga težkoče to dote reakcij«, kt hoče to bratstvo rao-dniitti. Dane« velja v teh krajih najostrejši boj šovinizmu. Lep primer takega bratskega sodelovanja nam je pokazala mladimi s Kojskega ln okolice. Globoko v Furlanije so. odšla pisma slovenskih nvtedincev, kt s« vabila Furlane na obisk v kraje, kjer so ae borili Gai-ib*kt1nct, kj«r so se borili njihovi bratje ta sinovi kot partizani skupno s slovenskimi četami. Mladinci iz Brd so me hoteli »posneti s svojimi tovariši lz Furlanije hoteli »o »poznati furlanska antida-dlste. V nedeljo pa ao prišli. *e »godaj Zjutraj »o se odpeljali n* dveh ka-mljoalh na oMsk v Brda. Zbrali »o se lz različnih krajev, zatedi 1« stavni pa z isto željo, da bd ta aji- ;oete priči® _ postav^ D Po prisrč®' II 11 Garibaldincl v črtite naše V vasi Vrhovlje so gosta pričtfj pri nalašč njim v čast ] slavoloku mladinci. Po pozdravu so furlanskim goetoijB Uj|ij darili v »ponsip slik« maršal* 1® 'Hill nat« pa jih obilno pogostiti 1^ djem. Skupaj se prepevali ake to furlanske narodne ter I za ruske pesmi. V Kojskem ao gostom prtf obedu Pričakala jih je vsa ml« to prebivalstvo ter jih prisn adravljal«. Med obedom so posamezni tovariši Furlani i® ^ njjjj f venci, to v svojih pozdravih H tirjjfo dorjali predvsem bratstvo, ki.j| tmj< ga. ustvarili -v tej akupnt berbl I ti fašizmu. Nek tovariš iz je dejal med drugim: «NaJleJ"1 zahvaljujem vam prebiv&Ut*^ Brd za prdjaaren, sprejem to 1 našim prvim šestnajstim ■um, ki so edSU v gozdov* i» dj drievali ravn* v teh krajih. . ne bomo pozabili pomoči, ki f*\izjfjj nudilo tukajšnje pre Mladina s Kojskega se jim koj v začetku zahvalil« za bolj t obiek to izraatte svoje vesetR ^na abedu so skupno edšH pe vad,jarjpi »e as najprej ogledali vaški * Pfejfj čas, nate edšli v dvoran«, Mia gostom na čaet pr.reje** Jflfll bava. V mraku se edh&jail ka nazaj proti Furlaniji polni radostnih ©braz<$v. Fred od ho se furlanski antifašisti mladino iz Brd, na obtok v MJo, kj«r bedo tudi eni priredi* ko svečanost na čast alevenek! F Tak« mladina iz Brd utrjuj* stvo med Italijani in atove*«*- Poizvedb# BLAZINA RUDOLF, Trt* ‘ uš! ^ f Jakob, odpeljan lz Coronea, f**^| ll p, rja 1944 (ob priliki streljanj*! cev na Opčinah) In BLA7.INA J® Trst »v. Jakrtb, odpeljan te j ’ k m aprila 1944 (ob prihiti Vi talcev v vte Ghega). — V pri® cejj Albina Bteita«, Trst, via Lu*»r »k) piriano 8. > -Ž ---------------------------- <4 »k' MIKLAVČIČ MIROSLAV, VJ la Idrskega, Mi v Sicilji pri 4 ^ akem bataljonu ujet Baje ee J* j bajal aprila 1946. v DubrevSŠ^V Sporočiti dsiufc. Miklavčič, ^ 68 pri Kobaridu. " yt!» SEVER ANTON, 1.1901 te ■ I te**. & Zabija R* negotovto roeteh sev bajo W» v Algetaju aM »redu. — Grdima Antonija »Al Faro* Barkovlij«, Trat j >4 j Mati podlega borca BEJLTRA^ JANEZA (Steatorja) prosi vri imajo kakršenkoli spomin n* zlf tej U, not, toir11 •»ega «ina sli pa jim je «* - j.» shrambe svoj« iraovino, p* ^ m| bo še tak« malenkostna naj J® naslov upravi Hsta pod »Za p ,<■ Tov. BFHiMOJ MIRKO, «*Pj ^ Wl d« avgusta 1944 v XVTI. Vsem pevskim društvom Rovko društvo «Llp«» is Basovlce prirodi v nedeljo 8. avgusta t L ob priliki vrnitve »voj« društvom zastavo večjo proslavo. Ob tej priliki prosim« pevske zbora, ki name-avnje pri tej slavnosti sodelovati naj nam nssnanljo svojo udeležbe to pasem s katero nameravaj« nastopiti do 18. L m. da bomo lahko pravočasno sestavki program. Odbor. Rediteljski sestanek Dne 8. Julija 1945 je Ml pri Sv, Ivanu v Narodnem domu roditeljski seetanek, ki Je bil dobro obiskan. Sestanek je vodil tov. Drago Bahor, k4 je poročal e novih smernicah to valnoetlh novega slovenskega šolstvo. Rrieta.nl so pssijiro teed* predavanju to tavorili tudi dobato. dvettavarčani belijo še roč takih sestankov. Za interniranca Drttoiua Gorjup ia Brosekn daril)« v počastitev spomin« n« plemenita brata Ladka ln Milka Gerbec is Dutovelj na Krasu, kt »ta žrtvovala svoji mladi življenji med Komnom to Rihetnbergom la 1000 to v počastitev spomina Junaško prt Kninu padle Vojk« Smuč i« Trsta.L 800, za vračajoče s* internirane«. Za tiskovni sklad Urbančič Ivanka, Trnovo 100 Mr; Sosič Ana 100; N.N. ,Klanec 60; Cern-melj, Kamnje 80 Strgar Mil te« 90; hov obisk še bolj utrdil bratstvo mod njimi in Brioi. Najprej eo me odpeljali v as padna Brda, da sl t«*n ogledajo okollo« Perternela, kjer se imek Gribaldinel 33. maja 1944. hudo borbo s Nemol to v kateri »o pohiti 1(19 Nemcev. Obenem pa so se Mi poklonit žrtvam, ki so jih Nemci iz maščevanje radi lastnih izgub umorili. Te je bil eden izmed davkov ra utrditev bratstva. Garlbal-dincl so padali v borbi, ko so branili slovenska zemljo istočasno, ko »o podali slovenski partteani, ko ao branili pred Nemoi italijansko ljudstvo. Ogledali so st gostilno, v kateri so ravno v isti teškl borbi N«moi ia maščevanja zažgali sedemintrideset Slovcnocv. V Nožnem Jih j* slovenska mladina sprejela in Jim railošila pomen kraja ter peljal* med drugim tudi v gozd, kjer »o si ogledali preprosto barako, v kateri eo stanova- TRŽAŠKI RAUIO Bpored v torek I#. julijo 19jB, m. MM J — Ko/e 111,0 6.68 otvoritev; 7 glasba sa dobro Jutro; 7.10 čltanje sporeda; 7.16 poročil* v italijanščini; 7.80 porežita v slovenščini; 744 jutranja glasba; 8.30 taključek. 12J8 otvoritev; 13.30 simfonična glasba; 18 napoved časa to poročila v italijanščini; 13.16 poročila v slovenščini; 18.30 plesni radijski orkester pod vodstvom dirigenta Erlacha; 14 Predavanje Leilja Ll-tosni; 14.1« Obvestila ^svojcem; 14.30 zaključek. 18.68 otvoritev; 19 obvestila svojcem; 16.20 mladingka ura; 20 napoved časa to poročila v Italijanščini; 39.16 Poročila v slovenščini; 30.80 koncert pianist* Angela Kes-sisogKi; 31 predava* je « kinematografiji; 31.16 zbor harmonik pod vodstvom Sovorle Zacuttt; 3X46 registracij* opernega dejanja; 38.16 »Čeveljčki ia kačje koke* igra od Molke to Quozrolo; 38 radaj* vesti v Italijanščini; 38.10 nadnje veSti v slovenščini; 38.30 lahka glasba; 34 taključek. («!•* « "til Rril^ Ul) Gregorčiča. — Sporočiti ■*. rtov: Sfiligoj, Ožlavje 6 - 6^ VATTA ADOCLF, oče, rej. v ^ 11.8.1896 odpeljaa v Nemčijo 8* j 1944 Berite - Rudov v Wndi»tej Dam« Lager 32/33; VATTO AF, sin, roj. r Trstu 28.2.1921 Grčiji - Tebe, dne S sept. 1943 ljen v Nemčijo, Borakenla®®^ Honjaa Rentingen Wuert«?wber* / poslen v tovorni aaaitetrrih obv®^ Pejasotla prosi žena oMrosta ^ Vatta Marija, Ville Opčin«, vi« F zionale 69 (tel. 210-79). 6 Padel je za domovino ^ iprlla 1946 pri Hinrjah . BELTRAME JANEZJA^®* »tud. rnoot- politkomisar (to* odlikovan 1 redom hral>r0<# , Bodi m« lahka »lovenek« ohranimo ujaoku ročen sponite-Zagreb - Ljubljana, 8. jr'«)* Žalujoči Marija, vdov* S meti D. Bervg, očim; Id« v * S Ih Leben, teta; Kadn Iritoh- jp V tranoc njegova Hedš to ^ J Miklič. | Izrmuče* to iačppom po 60* mm P" trajnem trpljenju v ko kem taborišču v Lltomert**^ daroval svoj« življenje za n«** tov. IJRS16 ANTOK tofu# Storoirto I Naj v miru počiva v tuji pa naee rjegovtoi dragim sožalje! Krajevni H.O.O. Kobariški M A Ul Gonpodlčno, perfektno r mmr^ Piji, v »iovenjukam Jeziku, i*^® f Fnoohte, - Trat, Via PiocM^0/] Galica (yitriol) t fvoplčoo mešanico in jabolka prodam. Ponudb® »Takoj* aa upravo. D K N O bbA H A mi Bu« 6. junija t. 1. j* bil* n* poti Divača - Beton* llstn' kaj tisoš kr gotovine to 0 tf/ ialcaanioa, glaseča »o n* J"’ cuMč Vladimir, »rooar te »f** sic* (Bolcar), tastalk ***!/£ llstaiao pri Iby. •k-.N_'0'°‘.l;Ki ^ odsek ta »o*, skrbstvo. Reki ed»—c BuŠaku se po*1 ds pusssieje ta-4« ogla*. Odgovorni uradnik ŠOZE KOREN