Iz delovnih kolektivov naše občine
UNIVERZITETNI KtlNIČNICENTER
id&BLJANA
c.
Podpora raZiskovalnemu delu.
Osredrya točka razprave na problemski konferenci komu-nistov v UKC, je tekla o razi-skovalni dejavnosti. K strp-kovno zelo dobro pripravjje-nem gradivu so osnovne orga-nizacije zadale po javni raz-pravi vrsto konkretnih dopol-nitev, ki so jih delegati v bo-gati in stvarni razpravi še do-polnili in sprejeli vrsto kon-kretnih stališč in usmeritve za raziskovalno dejavnost v UKC. Predvsem želijo vskla-diti razkorak med deklarativ-no družbeno podporo razisko-vanju in dejanskim stanjem, nabavo sodobnih aparatur, in strokovne literature, brez ka-tere je raziskoval^p kot drevo brez korenin.
Načrtno vlaganje v družbeni standard. Delovna organiza-cya UKC že leta sistematično vlaga v stanovanja. Danes že razpolaga z 585 stanovaryi, s katerimi upravlja služba za družbeni standard v sodelo-vanju s hišnimi sveti. Vsako leto se na razpis za pridobitev družbeno najemnih stanovanj pryavi približno 160 prosil-cev, enako število pa se jih prijavi za pridobitev stano-vanjskega posojila. Poleg tega razpolagajo z 536 ležišči v samskih domovih na območ-ju Ljubljane ter 202 postelja-ma v počitniških domovih. Seveda vse z zmogljivostjo še ne zadoščajo za potrebe zapo-sJenih.
Strokovnost na višini. Dober glas o strokovnem delu delav-cev, zdravnikov in speciali-stov sega daleč preko naših meja. Strokoviyaki UKC so-deliyejo skoraj na vseh med-narodnih seminarjih, razlaga-jo naše dosežke na področju zdravstva, ki včasih celo pre-kašajo do danes dosežene uspehe v svetovnem merilu. Sodelovarye z drugimi dežela-mi jje v nenehnem vzponu. Pa tudi v UKC že prihajajo na zdravjjerye bolniki iz drugih držav. Tako se je v lanskem letu zdravilo v UKC že 238 bolnikov. Največ iz Kuvajta, Angole, Libjje, Iraka, Sirije, Kube itd. Številne pohvale in priznanja doma kot iz tujine potrjujejo uspešnost delavcev UKC.
RTV LJUBLJANA
Ni ovire za radijski val in te-levizijski signal. S slavnost-no sejo je skupščina RTV Ljubljana obeležila svoj jubi-lej. Letos mineva 60 let, odkar je začel v Jugoslaviji delovati radio in 30 let od prvih začet-kov televizije. Čas v katerem živimo ponuja veliko izzivov in med njimi je veliko Ijudi, ki so se pripravljeru spoprijeti s temi izzivi. Ni kitajskega zidu, ki ga ne bi prebila radijski val in televizijski signal, je na slo-vesnosti dejal podpredsednik skupščine SRS Jože Knez.
Čb žakijučku so podelili 18 plaket RTV LJubljana organi-zacjjam in posameznikom za igihove zasluge in prispevek k učinkovitemu delovaixju in razvrjanju tega tako pomemb-nega medjja.
Jo*e Skok, novi predsednik sknp&ine RTV. Prejšnji me-sec se je konstituiral zbor de-
legatov delavcev skupščine RTV Ijubljana ter za pred-sednika soglasno izvolil Jože-ta Skoka iz Ljubljane, za na-mestnika pa Miloša Ivančiča iz Kopra. Delegati so nato sprejeli poročilo predsednika delavskega sveta DO RTV Borisa Berganta v mandat-nem obdobju 1984-1986.
SCT LJUBLJ ANA
Delavci SCT gradijo v Alžiri-
ji. Letna gospodarska izme-njava med Alžirijo in Jugosla-vyo znaša 500 milijonov ame-riških dolarjev. Največji del jugoslovanskega izvoza po-meni izvajanje investicijskih del. V tem »izvozu« ima po-membno mesto tudi SCT, saj znaša vrednost vseh projek-tov, ki jih gradijo v Alžiriji 57 miljjonov ameriških dolarjev. Denar za ljubljanske ceste. Letos bomo morali v Ljub-ljanski skupnosti za ceste zbrati okoli 4 milijarde dinar-jev za vzdrževanje in obnovo regionalnih in lokalnih cest, za signalizacijo in redno vzdr-ževanje zimske službe. V le-tošnji plan so vključili tudi novo asfaltno prevleko Trža-ške ceste. V srednjeročnih planih pa so zapisali, da bodo uredili Zaloško, Litijsko, Po-ljansko in Kardeljevo cesto, pa tudi križišče Roška-Njego-ševa—Šmartinska. B«lj bodo skrbeli za avtobusno postajo in pričeli graditi novo parkir-no hišo in remizo.
ŽG LJUBLJANA
Priznanja za najmlajše želez-ničarje. Letos je kar 57 učenk in učencev železničarske sredrye šole v Ljubljani preje-lo priznanja. Razlog za to je zelo dober splošni uspeh vseh letnikov, ki je bil za 10% boljši od lanskega, ph zaključnih letnikih pa za 20%. Podelitev pohval in priznanj je že uve-Ijavljen način učnovzgojnega motiviranja učencev. Prizna-iya je podelil član poslovod-nega odbora ŽG Ljubljana Marjan Likar.
Obisk v ŽG Ljubljana. Želez-niško gospodarstvo Ljubljana je obiskala Waltraud Hartlein, sekretarka centralnega odbo-ra sindikata prometa in zvez Nemške demokratične repu-blike. Poleg nje so bili na obi-sku še Hasan Hrmič, predsed-nik zveznega odbora sindika-ta prometa in zvez, ter Vinko Vidic, predsednik republiške-ga odbora omenjenega sindi-kata. V pogovoru, ki so ga imeli ob tej priložnosti, so iz-mervjali izkušnje, ki zadevajo družbeni standard in delovne razmere železničaijev.
Možnosti za sodelovanje pri gradnji proge v LR Kitajski.
V zvezi z rezultati nedavnih pogovorov s predsednikom vlade LR Kitajske Zhaom Zi-yansom obstajajo v JŽ mož-nosti, da bi se skupaj z doma-čo industryo vkJjučile v po-membno gradryo in opremjja-r\je 280 km dolge proge na Ki-tajskem ter dobavo železni-ških zmogjjivosti.
Oprema za farmo na dveh kontejnerskih     vlakih.     Iz
Kontejnerskega terminala Ljubljana sta v začetku tega meseca odpeljala proti reški luki dva vlaka z nadvse zani-mivim in redkim tovorom. V 114 posebnih kontejnerjih je bila namreč naložena celotna
oprema za farmo za vzrejo piš-čancev, ki jo je na podlagi na-ročila »na kjjuč« kitajskemu naročniku poslala izvozna or-ganizacija Tehnoimpeks.
GRADIS LJUBLJANA
Tudi ob polletju dobri re-zultati. Ob polletju so vsi toz-jdi Gradisa dosegli pozitivne rezultate poslovanja. Vred-'nost proizvodrye je znašala 35 milijard dinarjev in se je v pri-merjavi z lanskim poletjem povečala za 162 odstotkov. Dosegli so 66% načrtovane proizvodrue za letošnje leto. Zal pa ugotavljajo, da stroški. naraščajo hitreje kot celotni prihodek. Materialni stroški, ki so največji, predstavljajo skoraj 69% celotnega prihod-ka, oziroma so se povečali za 175%.
Dohodek so dosegli v višini 8,7 milijarde dinarjev ali 148% povečaiye. Obveznosti iz do-hodka so znašale 2,2 milijarde din, povečale pa so se za 156%. Akumulacija se je po-večala za 134% in dosegla že 79% planirane akumulacije. Povprečni neto osebni doho-dek na mesec je znašal 86.978 dinaijev in se je povečal za 144%.
Kartonažna tovarna se bo selila.
Ob Letališki cesti v Ljublja-ni (Moste) so gradisovci sredi avgusta položili temeljni ka-men novega obrata potiskane embalaže. V prvi fazi se bo gradil objekt v tlorisni izmeri 110 x 60 metrov, ki bo imel 7.750 kvadratnih metrov upo-rabnih površin. Vanj se bo preselil obrat potiskane em-balaže, ki je sedaj še vedno na .Čufarjevi ulici v središču Ljubljane. Nova gradnja ob Letališki pa bo rešila tudi pro-blem tozda Papirna konfekci-ja. Ta se bo iz prostorov na Kotnikovi ulici preselil v iz-praznjene prostore na Čufar-jevi, kjer bo lahko potekala proizvodr\ja na novi liniji.
Gradnja novega obrata predstavlja zametek nadalj-ryega razvoja Kartonažne to-varne Ljubljana ob Letališki, kjer ima na razpolago 85.000 m zazidalnega zemljišča.
PTT LJUBLJANA
V  korak s časom. V osnut-ku dolgoročnega razvoja po-djetja PTT Ljubljana načrtu-jejo, da bodo ptt storitve na-raščale tudi v prihodnjih pet-najstih letih. Tako predvide-vajo, da se bo odsek pisem-skih pošiljk povečal po pov-prečni letni stopnji 1,9 odstot-ka, časnikov in časopisov po 1,4 odstotni stopnji, paketni promet po 3,3 odstotni stop-iyi, plačilni promet po 3,5 od-stotni stopryi, najbolj pa naj bi se povečal menjalniški pro-met - kar za 12,4 odstotka na leto. V obdobju do leta 2000 bodo predvidoma zgradili ozi-roma odprli 24 novih ptt enot, tako da bi na enoto prišlo v povprečjii 4.733 prebivalcev. Načrtiyejo tudi uvedbo samo-postrežnih pošt z najsodob-nejšo mehanzaciio.
V  prihodrge bodo posvetili največjo pozornost razvoju te-lefonije,   predvsem   širjeryu naročniške  mreže in  mreže javnih telefonskih govorilnic.
V telefoniji bodo uvajali tudi najsodobnejše telekomunika-cijske sisteme. Do leta 2000 se bodo zmogljivosti telefonskih central povečale za več kot 170.000 priključkov, na 100 prebivalcev pa bodo imeli 41 telefonov.
Poskrbeti bo treba tudi za gradnjo javnh telefonskih go-vorilnic, ki naj bi do leta 2000 imeli 1504 ali 26 na 1000 prebi-valcev.
Več kilometrov, manj goriva
Delavski svet delovne orga-nizacije je na minuli seji obravnaval poročilo o prevo-ženih kilometrih in porabi go-riva prevoznih sredstev v pr-vem polletju. Zlasti spodbud-no je, da se je povprečna pora-ba goriva na 100 kilometrov zmanjšala za 0,3 litra. V prvi polovici leta so prevozili za 11,9 odstotka kilometrov več kot lani ob tem času, poraba bencina pa se je povečala za 8,8, poraba nafte pa za 12 od-stotkov. V povprečju so pora-
bili za 9,9 več goriva kot lani. Poraba goriva za mopede pa se je zmanjšala celo za 38,5 odstotka, pri čemer je bilo z njimi prevoženih samo za 13,2 odstotka kilometrov manj.
Delo v prvi polovici leta.
V prvem polletju so ustvari-liza 7.088 milijonov dinarjev prihodka. To je sicer za 103% več kot lani, vendar pa so let-ni načrt izpolnili 48%. Doho-dek ptt je znašal 3.929 milijo-nov dinarjev in je bil za 99% večji kot lani ob tem času. Ob-veznosti iz dohodka pa so kar za 135% večje kot lani. Zaradi tega se je tudi čisti dohodek povečal za manj, kot so priča-kovali. Povprečni osebni do-hodki so v prvem polletju znašali 94.277 dinarjev. Nove cene ptt storitev torej niso imele nobenega vpliva na po-slovne rezultate, izboljšanje si obetajo šele v naslednjem pe-riodičnem obračunu.
Lojze Cepuš