Nauk. Ne da se še izračunati, koliko škode je lmela naša država s svojimi prebivalci vred zavoljo krvave vojske na Balkanu, Marsikaj zelo hudih nasledkov se utegne še-le pokazati. Toda že zdaj je lmda, V slepem strahu so ljudje ve6 ali manj po vseh deželah jemali denar iz hranilnic in ga skrivali doma. Zlasti srebro, pa seveda tudi zlato. Kar se ga je dalo dobiti, so ga po tej poti odvzell prometu. Hranilnice in banke so morale imeti veliko več denarja izven prometa vedno pripravljenega za vracila. Zunanja trgovina je zastala, zato ni prišlo denarja v državo in zavoljo tega ga je seveda tem bolj manjkalo. Zato je bil pa vedno dražji.. Obrestna mera jo siltio poskočila. Dragi denar je pa rodil celo vrsto iievarniili in škodljivib. reči: ljudje so manj kupovali, omejili so svoje izdatke, kar se je dalo. Promet je zastal na vse plati in ž njim obrt in trgovina. Vse polno ponudb in razprodaj, — pa nič kupcev. Kdor je moral v teh razmerali postaviti kako večjo vrednost na prodaj, je bil strašno tepen. Draginja je naraščala. Iz tega žalostnega časa pribijemo eno resnico: Najložje je še prenesel te težave srednji in mali kmet. Najmanj je še on, ki nas s svojimi rokami preskrbuje s kruhom, čutil strašne posledice, ki so drugod na stotine prej premožnih ljudi popolnoma uniSile. Slepec mora videti iz tega krutega dokaza, da v splošnem polorau najložje prebije stan, ki nam varuje in obdeluje zemljo. Vse tiste slavospeve, da je v državi prva reč tovarna in trgovina, cla se mora to prpd vsem podpirati, da je kmetu prijazna politika škodljiva, je odnesla burja. Danes vedo vsi, kako nespametne so bile tiste kričave zahteve, naj se odpro meje za živino, naj se s tujo konkurenco oškoduje našega kmeta pri lesu in živini, ki smo jih tokrat slišali. Mi bi bili uničili svojo živinorejo, če bi se bile te zahteve nresničile in ko bi bili navezali svoje trge na balkansko meso, bi bili sedaj že eno leto in še dolgo naprei brez zadostne klavhe živine, ker so hlevi balkanskega kmeta zdaj sami prazni m bo dolgo treba, da se zopet napolnijo. Pa še nekaj! Mi smo vedno povdariali, dajeneujnno in škodljivo, 8e gresta obrt in trgovina in ž njima mestno in delavsko ljudstvo, na vojsko proti kmetu. Izkušnje, ki jih. imamo od zadnje vojske, nam to izpričujejo. Se mnogo bolj bodo pa to potrdili feasi, ki pridejo. Naša država je že prej nasproti drugim drža^ vam bila glede na trgovino čez mejo na slabšem, Samo po Jadranskem morju, ki je vsled neumne politike, zlasti vsled tega, ker je 'Ogrska nasprotovala, da se ne bi Dalmacija ožje po železnicah zvezala z Bosno in Hercegovino in z Balkanom, vvelikemdelu neizrabljeno, Imamo pot v svet odprt. In koliko je pa treba, cla se iiam Jadransko morje zapre? Saj imamo pravzaprav same sovražnike v tem oziru. Bog ve kaj še pride. Po kopnem je pa pot naši trpovini na Rusko iii med balkanske narode, kjer se nam sedaj obeta vse kaj drugega, nego prijazen sprejem. Upajmo, da se to, kar je nespamet narobe naredila, s pametno, pred vsem nam južnim Slovanom praviSno politiko, kdaj popravi, toda tako hitro pa ne gre ta reč, Zato pa povejmo tako na glas, da bo odmevalo po celi državi, povejmo ne enkrat, marveC p^onavljajmo v enomer: Podlaga za našo obrt, za naše tovarne, za našo trgovino je domači, notranji trg v mejah naše države. Največji kupec, ki porabi največ biaga, je pa kmet. Oslabiti kmeta se pravi pri nas, oslabiti obrt in trgovino, .jemati delavcu priložnost za delo in zaslužek. ^Obubožani kmet pomeni splošno revšČino, pomeni gospodarski polom v najveSjem obsegu. Boj proti kmetu je boj proti gospodarskemu napredku sploh; s tem bojem si žagata obrt in trgovina vejo, na kaferi sedlta, Trden, imovit kmečki stan potrebuje naša država; brez njegajizmanjka kruha za živež, zmanjka kupcev za obrtne izdelke, zmanjka pa tudi vojakov za svojo obrambo. Tako je; in zadnji dogodki naravnost kri2e, naj so ne pozabijo te resnice. Naša stranka se je tega vedno držala in zato so vsi zavedni kmetje, pa tudi vsi pametni, ne refiemo niti pravični zastopniki drugih stanov, vnjenemtaboru. Neštetokrat je naša stranka proti liberalcem branila to edino resnično načelo; neštetokrat so njeni zastopniki to povdarjali v javnih zborili. Eden izmed naSib. voditeljev je izpregovoril tele besede: Mi branimo prvi temelj naše dežele, prvi temelj našega naroda, to je naš kmečki stan. Ta stan ohraniti in po možnosti ojačiti je naša poglavitna naloga. Kmečki stan ohraniti to je po našem uverjenju prva dolžnost vsake stranke, ki hofie res delati za blagor naše dežele in našega naroda. Priznati se. mora, da je naše ljudstvo napredovalo in da je naša stranka napredovala z ljudstvom, da je ta stranka pospeševala napredek ljudstva po svojih mogeh, da je vzbujala ljudsko samozavest, in sicer do zadnje pastirske koSe, da je naša stranka odprla oči ljudstvu in mu dala zavest, da je tisti, ki ima odločevati v deželi. In drug voditelj se je izrazil tako-le: Naš kmet je gotovo na jugu še eden najbolj podjetnih in najbolj pridnih in zato se bo povzdiga kmetijstva tudi dobro Izplačala, Ce se razmere, kakor se sedaj razvijajo, uredijo, potem je gotovo, da bo naš kmet igral na jugu važno vlogo.