lltAS i SliOVENSKI TRDNI K Ea f —** Diuim" GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. glas svobode: slovsnio wxbklt pnm To Tip Imun O* tn luobim imm "OD BOJA DO ZMAGAH - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 1. Chicago, 111. 4, januarja 1907. leto VI. Vabilo na naroibo. Leto 1906 je pravkar aatonilo v Ob prloetku novega leta prosimo vse svobodomiselne Slovence, tki oattanejp zvesti svojemu prepričanja tudi se an naprej iti tla a- k' tesneje združijo pod prapo-roim svobode in izobrazbe. Niamen našega lista "Glas Svobode" je znati. Priklicale so ga v življenje potrebe kajti manj- kajo nam je do tedaj na vse strani svobodnega glasilka, ki bi neustrašeno itv brez ozira 11a levo in desno jovedtaS odkrito resnico in med svo-jimi rojaki šinil pravo svolxxk« in omiko ter siten* indirekttno onemogočal stremljenja onih ljudi j, 16 hočejo fcodi v svobodni Ameriki tuiš zal>eljaiii narod hurt i na vrvici, kakor se to godi vdtari d movini. ter ga. če mogoče, v -k več j1: duševni tetivi- obdržati. Te nakane hočemo mi preprečiti. Naš list je v, kratki dobi' svojega < b-sijanka — to lab ko rečemo brez samohvale ! — v tem ozirw storil več. kakor vsak drugi slovenski lwt v Ameriki. Zato pa je >veta dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da gmotno in duševno podpina naš l:st ter skrbi, da se čim bolj razšitti. "Glas Švobode" se je bas v zadnjem času mlaj razširil, kakor noben drug sloenisiki list v Ameriki. To je zadosten dokaz, tla je potreben tu da ttbira {wave strune. "Glas Svobode" bo tudi v tem letu kar bil dozdaj.: neu;ftra-sen, vnet w>jeviV'K za korstTT svobodo in izobraizbo sloven sko-anneri-kauskega delavsftva. Mi ne delamo tako, kakor dela neki drugi Ivs>t, kti je sicer vtae kaj drugega kakor katoliški, a v svojem vabilti na umročbo pa ventlar jx>-tidarjo svojo ''katoličani vo" in EapeJjSr'mi glasova kliče "katoliško" delavce v krog svojih nan cinikov. Xam ne ztH tak»> postopanje sramotno hv grdo izrabljanje verskega čuta. Cklkritosrčncvt je pri nas prvo in zrulnjc, če se morebiti tudi krmim zameriim Hinavščit*} bodemo vedno j »ob! jati. Xaš list, ki je svobodomiselno glasilo, bo vedno odpnt prijatelju in sovražniku^ kadar se bo šlo za prta vi CO, Kar je v naših močeh, storimo vse, da l*) list čedrtlje boljše urejevali in pisan. Čim več bo pa naroč ni kov čitateljev toliko, več-.se bo lahko storilo tudi ca li.it, toliko bolj ga bo mogočo izpolnjevati. Z listrm se razširjajo ideje, ki jih zastopamo. List jo govornik, ki govori s prijateljem in z nepri-jaiteljem. Ako se ozremo .nazaj na prošk) loto, moramo priznat', tla je naš narorej odpirali z dobrini- |>isi. \' tem pogledu naj ho našim pristašem iz-gletl m«protnilo, ki aa. suijo liste neumonno a^itirajo in tudi velrko w'sejn,. Izjavljamo, da se Ixnno \iuaprej uig'\efi kolitkor možrr osebnostij ter se omejevaH le tia st\*amse in take stvari, kri tožijo v izobrabo. l*ro#imo torej svoje cenjene dopisnike, tla to mažujejo. List "Gias Svolmtle" ire snfc hmti prostottu za napade, ki nzWrajo iz osebnega so-vraštva. Le k;wbr se ho šlo za načeta. ne bonm |«ardon'rali nnkogar. * * * Nadejamo se, tla tegsi poriva na medno rojake nismo zastonj, napi -Mapi: natlejamo ■*•, da nauv tuiki v novem lotu« ostanejo zvwti "vsi tlose-dijni čkaitelji, naiočnikr kv <**rud-.niki; upanno, da. se njih število še iiH^zi in dn bt^ino z adružertimi WBf 'aa* iff"i>lag5'r slovenskega dekivst\"a v Ameriki f>o geslu: "l'sr za s7-olwdo in optiko!" * * * Darosrijo številko >n»> jjosl.nl na ogled mnogim flojr.kem. ■ Kdor sc nr: > I i naročiti, .naj nam naročnin® (celoletno Si.50. jjo'u'eftaio 75c) takoj blagovoli vposkiti, ali vsaj sj)t)ničiti. da bo to vkrvrtkem •lt^ ril, ker ga sicer ne \on»o vpisati meti naročnike. Ce se jih (»glasi zadostno število, (M)tiv> v prav kraitkem času list {m>-večeji. sčasoma pa prioeN z kratno izdajo. Le (t) še zagotavljamo, da liodo našt cenjeni naročniki čedalje bolj zadovoljni. Xa tti stran bon»> obra-oof'i največjo |>ozorno«t. IJ redni št vo. Itazgled po svetu. RUSIJA. — 1'olk'žaj vlade postaja z vsakim tha-un slabši. Njene in njenih priMaš-šev nade na zmago pri pri-iiodnjih \0Ktval1 so majhne. Guvernerji naznanjajo iz provinc, da so njiliova tozadexiia prizatlevanja brezuspešna. Vse vla-šrljajo iiz glavnih staiuiv v province, pod protvezo, tla so letaki revo-litcijoti:iOR'ga anaoaja. Včasih se naz|*JŠr'jajo le naivuthri tiskani for-mti!(arji za gSasovmice, ki rte vsebujejo tlrtrzega nego ra vodilo, kalko je ^jisaiti ime kandklata na glasovnico. Ker se bodo volitve vršile že čez eden mesec, se je irpan je na volilne uspehe v oddatijer.Mi provlnci-jah vsled' teb odretlb znatno zmanjšalo. Vkljub teinn \ia bo po račiincJi voditelja moskavske konservativne stranke v r»no dumo -izvoljenili v ceJem okrog 50 socijahiih demokratov in soeijalVrah revokicijonarcev, v sle d česar bo tudi temu držuvnrrmi zboru otjmcfjena le kr.itka si vi jonska doliai iVxsln-d'ica' temu bo odprava sedajmrih k-riv-ioyh postav glede vOUftev, — Ako bi v kitki ne de-laSa. s takb ^filrtvitim pritiskam v sotlainem voBlnem boju. je goti vo, da bi, bili vzvoljeni sati* T'ikri jxsslon^ oi, ki so vladi nasprotni^ — Dr. Čehov, ravnnte'j zarvotla za uii*)bt>lno v IVtrogrpdu, je vti-hotapč-1 vest, da je carfipiiai na jx>tu> v — blazinico! llk-de -'"jej če ves čas, txllkar je utnrl general Trejov, knteivtmi je bila baje kelo udarila. Njegova nrrtadna st nrf-ibi) je za stnupljeti) iuj>liv«|!a je1 'rra car in jo tako, tla so jfj je omt\iAil duh. JAPONSKO. Jajxjnjska Vkula hoči svojt» tur-niadt) i)Ovx>ča)t)i; uiprav. vvllkanske svoto st) dovoljene za zvištioje vojne siive na morju. Dvomljivo poi je, če bo mogla' ta mala drsava fgrom-ira bremena tudi iniigdwttV. ^ek» jajKinsk': baron, ki jc (k)l)er iK>ano-valec tamkajšivih gosj*A'arskih raz-nier, pro rokuje vsledtcga velik fi-nancijeln; jx^lom, ki bo iH't&Mlj'al cc->ld državi snrntetn udarec, :uko «e Japonci pravočasno ive spametujejo, Japonci s>> postali v zadnjem času, odtkar so prcmagaJi k\r<, silnio fkv-in"šljavn in vpeljujejo itvwi, ki so popolnonte neputrebiW. 'Nekaka ne-zdravia .novotarijh. op:i/a se na vseh koncih in krajih, a ker je prenagljenih. lx> privedb deželo na rob propada- — To je mnenje o vsem tlo-br> [xjixenoga Japo at, ne morda kakega sov-ražaiika J^'.fipncevl ....., IT AL I f ,'V^ % 1 — Papež je prejel vehkanske svo. te, Tiaibnane iikhI pobožnimi verniki, tla se boložje ffijevtil prti "brezver-.skim" Francozom! Samo otl-božnega"avstrijskega cesarja l-'ran-ca Jožefa je prejel $400.«*). Rav-,r> tuko svtno je tlobil jiapež tu*li t ti iiekega ogenslaega kardiiwb itn natk škofa. — če 1*> cerkvoivl lioj št kaj časa, trajd, i»apež kmalu |*jstai m Ijarder — milijonar jo že sedaj! l*a pravijo, da vera i*>a! "A'ena" tiWiaja las v t tin &»>u največje trltunfe! AVSTRO-OGRSKA. — Konkurenca med avstrijskimi in ogerskimi tovarnarji za ]»rven-stvTt na gosjiodarskeni try;u je vedno jako živahna. FRANCOSKO. — Na Francoskem se no zaninui-jo satt*) za cerkveni !x)j, marveč o-braoajo svojo |ioiornost tndi na druge važne stvari. Ravi* kar se jo ustanovila akcijska družba, ki ima namen, pridelovati |»> vseh fnuvci> >kili kolonijah, ki st> za to sposob-.ne, svoj lastni bombaž, Dosedaj so vvažalli Btneriški' bombaž, ki jja se je v zathijom času slino podražil, tako tla je jvtsteilo mt*>go franco-skh trgovcev liankorotniih \*sk'd-tega je na|*»vxnlti!tii imenovana dniž-ha ameriškemu liomhažu neizprosen bojkot, ki se bo pričel takoj, ko se tu, domača industrija posfiavi na trdne noge. Tudi tlaita 1*) družbo v njenih stremJjenjih jn^lpirala. — Francijo in Angleško k>či ne preširoka morska ožina, takozvani "Canal ki \Eanche" (Morski rokav). Kdor je jiotoviai v Anwriko čez Hamburg, se je po tem kanalu vtizH. Najožji jo med francoskim mestom CaCai<> in angleškim Dower. No Francoskem so se že prej večkrat ukvtrrjl-Ji z m:s!ijnt iia-pra-vari med tema dvetra mestoma pod-morski pretlor za železmico, ki bi vezala evropsko celino z Anglijo in bila za obe državi mj večje vazsno-sti. Ra\tio v zadnjem času stopilo je na' Francoskem uprošanje o izvršitvi tega .starega na-črto zopet v ospredje. Vendar pa na Angle- škem, zlasti še vi vladnih krogih, do-sedaji ne marajo o tem reč slišati. Fituncozi prišli skujejo opače-noit in sprijenost vlada v takozva-tiili "b«)IjšHi" krogih, kaže zopet v svetli luči nova afera, ki se je razkrila sedaj v glavnem mestu Nemčije, v Betolkiu. Tamkaj^so je ptili-cijskim uradnikom, ki imajo skrbeti za javno moralo, dokazak>, da so bili v zvezi z lastniki tolerančnih hiš,-dobivali od njih večje ali manjšo zneske kot nagrado za to, da jim niso preveč na prste stopali; še več: ti uradniki so v one nesramne "hiše celo prodajali za gotov denar "friš-no blago", namreč ženske, katere je |*»Hcija prijela radi postopanja in v'acugarstva! Kes lepe razmere "v deželi lepih šeg"! Ameriške vesti. Železniške nesreče na dnez nem redu. Menila nikjer na svetu se ne pri-jx brozprinxirua UKilt>-marmost ziaikrivita največ nesreč. Seveda imajo p.tem 1> gate dnu/Ik vstr ]*>lm> lejiili izgovorov. — \ bli-ž:ivl mesta WaslKngton, 1). G., v pretlmestju Terra Cotta, zg7 na /olezn ri liaHiimre cS* OWo zo|iet velika nosrefla, pri katorej je žrtvovali* okrog 30 ljudi j svoje življenje. okn g 40 je ]>a več ali manj ranjenih. Nesreča se je zg> na t-a način, da sta trčila na kolodvoru dva vbku dnugob drugega, — baje radi gosto, .nepredirne megle ! V temi in megli jo nastala divjal zliega^ n»ivt, ki je priliajab tam večja, čim več mrtvecev in umirajočih st> na pomoč 'prihitele rešilno družbe izmed razvalin izvleklo. Največ po-r.esrečenih jo baje iz Wlaishingiona. /'no/i ženskemu in otročjemu delu. Neka žensklaj organizacija' pod imenom "Women's Trade I'nion Ijengtie" \ |m!ja'a bo v zvezrz "Gen-tra-I Federated" unijo agracijo v prid hitrejšega uresničenja kongresu že predložene zakonske pretllo-go gletk* omejtve ženskega in o-tn čjogiai dela. Prvi tak shod se 1*) vršil v pondeljek je ntunreč več kapitanov, ki so lovili v votlovjtu ob ALojski kite, naselbino I\>rt AltkJka, polovili najlepše deklice in jih pdpeljaK na visoko morje, — v svojo osebno zabavo I Kaj takega se še v Amerik: .mi pripetilo, in pričakuje se, da bodo nasilneži strogo kiatznovami. Potres v Južni Ameriki. Zopet je obiskali republiko Chile straliovilt ixXres, Jc- je uničil pOo-vico mesta Arica v provinci j i Tacna. ostalo kraje v soseščini pa več ali' mp4ij poškodoval. Prebivalstvo je vznemirjeno tembedj, ker jim jc še v živem spominu katastrofa v avgtvstu ravnokar mi mrlo ga leta, ko je 1>i!o unfčeno mesto Valparaiso. Tacna je najsevernejša provinci-jji repiiKHke Gnile, meječa) na državo Peru. Dežuje tam iredkokotlaj, včasih več kt nič. Notrajnost dežele je meoblj udena. Poni.šeno mesto Anica šteje 4000 prebivalcev. 7.3, časa sjtlmske vlatk- je bilo gkavno trg višče južnoameriškega obrežja ob Tihem oceanu, nn je štelo 30,000 duš. Neznatnejši potresni sunki) so v tistih krajih VEtakdajma, prikazen. Knmi prazniki. (Zakasnelo.) V Sturgisu države Kentucky je na Iw/ncni datn vlada'la pravcata bitka mod prcmogtarji in komjxmljsko gairdo, ktenu čuva garjevce (skabe). Prvi namreč štrajktujo že nad leto dni in se motajo naprestano boriti z garjever in iBKtfbrmiraniimi psi (galrdistn). 26. decembra, m. L je prišlo sjjet do sj^wla, nv konec je bil ta, da so smmtmone varno ran jeni, 24 centov za — endnevno delo. Kako K'ttnahovitfto izkorišča kapi-talistJična svojat ženske de"ttvce, po-sebno mlaglejn»> enkrat, kako "blago-ki bo onesrečrla ves naš narod«in gaj potegnila seboj v blato, v katerem se valjajo sami. Rusa-steimi Klojičiči« v Ca 1 umetna se jc pridružil sedaj ttirM Rev, Bodfor-šek v La Salle, 111 V jmhothijfi številki "Glasa Svobode" bodo noja-. ki itmeK priliko zivedeti, kale navdušen &st®ec 6. oziroma 9. božje zapovedi je ta farškš peteim. ________ ____ ____________________ Zgotlo-iHtiska povest, PRVI DEL. I. V veliki dvorani devinskega gradu so bili zbrani tri'je možje. Najstarejši, čigar deioma osiveli Vasje so pričali, da je že prekoračil petdeseto leto, je sedel na Širokem, okorno rezljanem naslanjaču. Ena noga tega naslanjača je predstavljala- krčevito zvito kačo, druga pa angela s plamtečim mečem. Mož je bil oblečen preprosto, a da je viteškega stamu, sta kazala široki meč, ki je visel ob bakrenem pasu in krasno bodalo, ki je tičalo za tem pasom. Moževi pogledi so bili sre-po uprti na mladeniča kakih štiriindvajset let, ki je sedeč na razno-bojnih svilenih blazinah, zloženih druga* nad drugo, opiral glavo ob roke in z izrazom velike srditosti zrl v tla. Dvorana je bila velika in prostorna, a opremljena je bila napol kmetiško preprosto, napol orijen-talsko bogato. Na sunJvo stesanih mizah j« bilo videti vsakovrstnih dragocenosti; na okajenih stenah so visele pestrobojtie preproge, na •kiapeh ob ridu so ježale čudovito lepe svilene b'azinc. Dvorana je imela samo ena vrata in samo eno okno, čigar globočina je pričala, kako široko in trdno je zidov je starodavnega gradu devinskega. Zahajajoče sobice je prelestno ozarjalo mogočno skalo, na kateri je sezidan grad devinski, in prodirajoč skozi odprto oknc> je razsvetljevala vsaj za silo veliko dvorano. Svetlikalo je tod in tam, svoj blesk pa razlivalo nad zamorcem, ki je prekrižan ima rokama stal sredi dvorane, nepremično, kakor da je izklesan iz kamna. Na obeh rokah prikovani zlati zapestnici sta razodevali, da je to suženj, ki. so.ga pripeljali križarji iz dalnjih južnih delete. NjegoVe žareče oči molk je vladal toliko časa\ dokler ni mladi, na blazinah sedeči mož planili kviško in ne ozrši se na svojega sivovla$ega tovariša, jezno zaklical: "Denar morami dobiti, j>olrcbu-jeni ga in moram ga dobiti." "Poltem pokliči kako čarovnico, da ti ga> naredi" je rezko odgovoril na naslanjaču sedeči mož. "Pridelek svojih zeniljišč si prodal tržaškemu Zidu Natanu za tri leta, dajatve svojih kmetov pa si zastavil za dve leti. Ali hočeš mar, da ti naj tvoji podaniki dvakrat -plačajo prispevek za vzdrževanja varnosti' na cestah tvojega ozemlja, v kar si zavezan up pogodbi z mejnim grofom istrskim in s patrijarhom oglejskim?" "Nikar tako ne govori; saj ve* da svojim podanikom, naj so graj-ščaki ali kmetje, nikdar ne 'delam krivice. Ce bo kdo oškodovan bom to le jaz sam." Mladi mož se je nato obrnil proti sužnju in ukazal: "Hasan, pokliči Rajmonda; reci mu, naj pride takoj." Črni suženj je odšel, ne da bi bil 1e z enim pogledom pokazal, da je razumet povelje svojega gospodarja. A komaj je zaprl za seboj vrata, je vitez Retinski planil s svojega sedeža. "Rajmonda kličeš? Jurij, sinko moj, aH mi nisi obljubil, da tega sleparja ne vprašaš nikdar več zk svet? Varuj se ga. Rajmondo te gotovo zapelfe v kako neumnost iti pride dan, ko se boš kesal. "Za svet ga vedno lahko vprašam." nejevoljno odgovoril Juri. "Alii ni mar prvi za menoj na celem Krasu, «ti ga nisi ti kot moj varuh za časa mladoletnosti sam priporočal za Čuvarja cesarjevih m patriar-hovib pravic na tem ozemlji*?" "Ni lepo, da mi to očitaš, Juri." Res j«, da sem priporočil Rajmonda, ali storil sem to. da poravnam nasilje, ki ^em je-napravil tebi na korist. A tudi tvoje očitanje bi rad pred pretrpel, ko bi mi pričalo, da spoznavaš nevarnost, ki preti tebi in tvojim potomcem, če Odstopiš ic najmanjšo svojo pravico oglejskemu patrijarhu. Ljubše bi mi bilo, da prodaš sodstvo v'-i^inu kakemu tržaškemu Židu, k^kor si navzlic cesarskim in cerkvenem prepovedim storil s sodstvom v Senožečah, rajši bi videfl, da so vzlic prepovedi papeževega legata v$' krivo vere i oglejskega patriarhata v tvoji službi, — kakor da odstopiš oglejskemu patrijarhu katerokoli pravico. "Ne boj se, Tomaž," je odgovoril Juri. "Nasilje, ki si je izvršil nad benediktinci prt volitvi novega opata-, je gotovo že pozabljeno; sicer pa nisem jaz odgovoren za dejanja, ki jih je storil moj varuh za časa moje mladoletnosti." Vitez Tomaž z gradu Retina ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Vzlic temu je molčal, se zopet usedel na svoj naslonjač in sledil z očmi mlademu Jurju Devinskemu, ki jc nemirno begal po širni dvorani, k;nkor bi komaj pričakoval poklicanega svetovalca. Tomatž Rertinski je med tem razmišljal, ali naj še nadalje skuša pregovoriti devinskega gospodarja ali naj tiho pripusti, da stori, kar si jc vtepel v glavo. \ tem so Tomaževe ustnice skoro mehanično zašq>etale žensko ime in staremu vitezu se zdelo, kakor da sliši iz groba poziv, naj Jurja ne zapusti. Dvignil je gktvo, vstal z na.-lanja-ča in se nekako slovesno postavil pred Jurja, ki je bil vsled tega. prisiljen. opustiti svoje beganje po dvorani. "Ker svojemui bivšemu varovancu nimam ničesar več reči, zato se, Juri, obračam do tebe kot gospodarja v Devinu in na Pretnu, v Senožečah in v Be lajn. 2e drugič si mi danes očital dejanje, dasi mi je dal tržaški škof že davno odvezo za ta čin. Ti s ibil še jako mlad, ko sem storil dotično nasilje, in fnenil sdm, da je že davno'pozabJje-" no in ker mi je celo ti očitaš, ti moram vendar stvar pojasniti, že da bodeš mogel soditi, če sem bil dober in vesten varuh in če sem skrl>-110 in poleno čuval nad tvojimi pravicami." "Ah, pustiva to; kaj me skrbe stvari, ki so se zgodile, ko sem bii še nedoleten," je nestrpno rekel Juri in i>oskusil nadaljevati svoje potovanje po dvorani. Ali Toma*, ga je prijel za roke in ga šiloma jxxsaidil na svilene blazine, na katerih jc prej sedel. "Sedi in poslušaj," je z odločnim glasom, skoro zapovedujoče rekel vitez Tomaž Retinski in se jxjitem sam usedel na naslanjač. "Oglejski patrijarh Popo je bil jaiko velik in moder mož. Dolgo 'let jc bili katncelar cesarja Henrika II. Kot patrijarh je leta 1028. premagal Ogre, ko so vdrli na Kranjsko. Pridobil si je'neodvisnost od koroških vojvodov in postal fevd-nik cesarja samega. Popo je ustvaril teritorijaJno neodvisno, samo cesarju in cesarstvu pddložno državo in je vedno gledal, kako razširi to svojo državo. Pravil sem ti že, kako je napadel patrijarhu v (ira-dežu, da zagotovi sebi in svojim naslednikom nadvlado. Od tedaj preže patrijarhi samo na to. kako hi povzdignili svojo moč in razširili svoje ozemlje. Patrijarh Sieg-hart jc postal vojvoda furlanski in je Izposloval, da ga je cesar imenoval za mejnega grofa na Kranjskem. Odkar mu je mejni grof istrski, Urh II., daroval Buzet, Vranje, Litijo in mnogo drugih posestev, od tedaj si ti, vladar devinski, na potu oglejskim patrijarhom. 2c patrijarh Sleghart se je pripravljat, da te prepddi z devinske skale, na kateri kraljuje tvo) rod izza davnih časov. Tu ob Timavu, takorekoČ pod okni devinskegat gradu, se je 1. rii2. bila krvava bitka. Mejni grof istrski, Henrik, je bil postal vojvoda Koroški, Takrat je Henrikov brat, paltrijarh Urh, poskusil, polastiti se Istre, a prehitel ga je najmlajši teh bratov, Engelbert in prevzel mejno grofijo istrsko. In tu ob Timavu je bii boj in morda bi se bila tedaj za vedno odločila tvoja usoda, da ni bil' izid boja negotov in da se nasprotujoči si bratje niso poravnali." "Čemu mi pripoveduješ te stvari, ki so se zgodile davno predno sem prišel rw svet," je zaklical Juri Devinski z vidno nestrpnostjoj "Kaj. so mL mar dogodki, ki so s si bil ti star deset let in sem se jaz mudil v Senožečah. so benediktinci, ne da bi vprašali dovoljenja, sezidali mogočno zidovje okrog svetoivanskega samostana. Prihitel sem takoj v Devin, da bi menihe kaznoval, ali ko sem prišel pred samostan, so mi menihi naznanili, da je umrl njih opat. ki je bil odgovoren za rečeno kršenje tvojih pravic. Pri ti priliki sem pa tmJi ^vedel, da hočejo menihi, preziraje tvoje pravice, skrivaj izvoliti novega opata in sicer moža, ki se i^ že dogovoril z goriškim grofom in z < glejskim patrijarhom, kako se p daste Devina in preženo tebe. Tedaj setn se s petdesetimi možmi odpravil v Beligno ;n sem naskočil samostan, ker mi menihi niso hoteli prostovoljno odpreti vrat. In prišel sem res v zadnjem trenotku. Novi opat Grimo je že sedel na svojem prestola in menihi so se ravno pripravljali, da mu obljubijo pokorščino in zvestobo. Pahnil sem z lastno roko Grima * opatsfcega pre.otola in dat prinest tru^o umrlega opata v dvorano. Truplo siiv odeli z otpatsko obleko, stisnili smo umrlemu opatu pastirsko palico v n>ko in potem sem u-kazail menihom, da volijo novega opata. Jaz in moji možje smo z golimi meči stadi oh obeh ftraneh dvorane in menihi so vnovič volili ter izvolili tebi vdanega Bernarda, rojaka sežanskega, za opata. Patrijarh in goriški grof sta pač vse |*> skusi'a. da bi me spravita zaradi tega v nesrečo, ali ni se jimai spone-jilo. Tako sem jaz branil tvojo korist in tvojo pravico, 'Juri Devinski, ai namesto zahvale ianjem za to le očitanja." (Dalje prih.) JAVNA ZAHVALA. Claridge. Pa., 9- dec. ioof». Dragi in občespoštovani zdravnik Dr. Collins M. I.! Na Vaše uprašanjc, kako se sedaj počirtim, Vam hočem danes odgovoriti in sicer sledeče. Odkritosrčno Van* moram poročati; kar se tiče moje osebe. Vam moram izreči top1 o zahvalo; kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, popolnoma zdravega počutim, ter Vam bodem po preteku jednegn meseca zopet jedno pismo pisal in sicer najtoplejšo zahvalo zi Vaše izvrstno in v resnici uspešno zdravljenje. V a« pozdravljam, in ostanem u-dani, ter hvaležni prijatelj. S poslovanjem Alojz Praznik. Kmetija. Is store domovine. III. i (Nadaljevanje.) Da bolje razumemo razvoj kmetije, poglejmo tudi v občno zgodovino. Današnji zgodovinarji so se od naravoslovcev naučili, da iščejo zakone razvojev narodov, človeštva. Človek je podvržen zakonom narave; v njegovem življenju, v drue-bi s sočlovekom morajo se znati tu-.di najti neki zalkoni, ki z železno >ilo uplivajo na razvoj družabnega življenja. Življenje narodov ne more biti le odvisno od vladarjev ah njega uradnikov, ali duhovenstva, biti morajo sile, katerim je vse podvrženo. •— Novejša veda, sociologija, znanost o življenju človeške družbe, išče razkriti zakone družabnega življenja. Jeden socijologov, veliki mislec, soc. demokrat Dr. Marx piše: < "In der gescllscha ft lichen Production ihres Lebens gchen , die Menschen bestinnntc, rtotwendige, von ihren VVifllen unabhiingige Ver-hiiltnissc ein, ProduktionsverhiUt-nisse, die einer bestimmten Ent-widklungsstutfe ilirer materiellen Produktivkriifte entsprechen. Die (icsamitheit dieser Ptoduktionsver-hiiltnisse bildet die okonomisehe Struktur der Gesellschaft, die reale Basis, worauf sich ein jUristischer utul politischcr Ueberbau erhebt, mul welcher bcstimmte gesell-schaftfiche Bcvusstseinsfonncn entsprechen. Die Produktionsweise des materiellen Lebens beditigl den socialen, politisehen und geistigen l.ebensprocess iiberlumpt. Es ist nicht das Bevvusstsein der Mcn-seheri, das illr Sein, sodem utnge-kelirt ihr gesellschaftliches Sein, das ihr Bevvusstsein bestimt, Auf einer gewissen Srufe ihrer Ent-wicklung geraten die materiellen Produktivkriifte der Geselschaft in Widerspruch mit den vorhandenen Produkt ioniverhiiVhiissen, lialb deren sie sich bisher bewegt batten. tlbbra vedno med sabo, ali očitno, ali slcrivno; to je bil boj, ki je ve* dno končal z rcvoktcijonarno ,spre-rrtetnbo družbe, pobitjem jednega borečih stanov." Torej kruh in boj za boljši kos istega, vlada vso živečo naravo. Ljudje S9 tedaj popoli notna odvisni v duševnem oziru od svojih gmotnih razmer. Po tej razlagi hi torej v danih gospodarskih razmerah ne bilo mogoče drugače živeti, kakor te razmere hočejo. Tudi v dpševnem življenju bi bili ljudje odvisni od gmotnih razmer. To liaiziranje je znano pod imenom materijal ist ičnega zgodovinskega naziranja. Razumljivo je to nazi-ranje- Veliko odvisi od gmotne podlage; ni vse jedno, ali stradaš, ali si sit, ali spiš na slami ali žim-nati podlagi, ako si snažno oblečen, a'i ne. Duševno delo jc dbsti. odvisno od tega, ako si preskrbljen z je-lom, ako imaš kaj prostega časa. Razvijat se bodeš drugače pod toplim obnebjem, drugače pod mrzlim. Drugačen boš postal, ako si v mladih letih stradal, ali imel obilo hrane, drugačen bodeš, ako si lenobo paseJ, ali1 bil delaven i. t. d. Kako upliva gospodarstvo na vse človeško življenje, vidimo lahko v našem času, ako 'le pogledamo, kake spre-jmembe jc stvarilo mašinelno delo. Ako jxjgledamo fabrične in druge de'avce, zapazimo med njimi velik razloček. F a briški delavec vse drugače misli, drtigrč« po^iidavaTij kakor delavec na stari kmetiji. Ma-š na stvarja razmeTe v dolu, ki silijo delavca v fahriki, da tako nastopa v |>olitiki, v družl>enem življenju. kakor ravno nastopa-. (Dalje pride.) Denar prvo — zdravje drugo! Poželjenje po denarju jc pri našem ljudstvu tako globoko ukoreninjeno, da se za denar žrtvuje še zdravje in prepogostokrat tudi življenje. Kadar smo z delom preobloženi in v kupčijo popolnoma zatopljeni, takrat pozabimo na lastni svoj život, v bojazni, da bi na ugodno priliko ixrežeči konkurenti ne izko-inuer- ristili morda našega odmora v t©, da bi nas gospodarsko uničili in A lis Entwickhmgsformen »as orojxili za sadove našega truda. der Produktivkriifte sch'agen diese Svojemu življenju ne privoščimo Verhiiltnisse iu Fesscln derselben najmanjše udobnosti, pač pa se tru- ivm. Es tritt dann eine Eixxlie so-zialer Revolution ein. Mit der Ver-iinderung der iikonomisclicn < irund-lage wiilzt sich der ganze unge-lieuerc Ueberbau langsamer oder raseher um." Ali v našem jeziku: da se morajo ljudje v družabnem življenju udiveti v i>otrebne, od njihove volje neodvisne razmere, v proizvajalne razmere, katere razmere z«'pet prilegajo gotovemu razvoju gmotnih proizvajalnih močij. Vse te proizvajalne razmere kakega časa tvorijo gospodarsko strukturo družbe, rea'110 pullago. temelj, na katerem se vzdiguje |*>tem juridična in [K>lit:čna gorenja stavba. Od proizvajanja gmotnega življenja odvisen je socijalen, ix>liti-čen in duševen živJjenski proces. Človek na določa svoje zaivesti, 11a-robe: družbeno bitje določa zavest človeka. Na neki stopnji razvoja pridejo gmotne proizvajalne moči v nasprotje z danimi proizvajalnimi razmerami, v katerih so se doslej kretale. Iz oblrk razvoja proizvajalnih moč: se spremenijo te razmere v zavore razvoja. Tedaj pride ča> socija'ne revolucije. S >premciiitvi-jo temelja spreminja -e pa tudi po-catsi ali hitro gorenja stavba. — Tako Marx. To se pravi. darstvo določa vse drugo življenje ljudi. Ako bode človek pastirovah (lobil si 1k> pomagače z ropom, napravil si bo sužnje. Ko bode človek začel kmetovati, napravit si bo iz mase kmetovalcev tlakarje. Roko-I delec-meščan si od scIk* odvisne napravi pomagače |>o neki zadružni vezi. fabrikai si napravi svoje tlakarje. Produktivne moči so v teh slučajih paša, poljedelska zemlja, obrti brez mašine in z mašino. Dalje piše Mar*: Gospodarstvo stvar-ja pb delitvi dela stprioi\'e. (CJas-sen). Zgodovina vse dozdanje družbe je zgodovina boiev stanov za gospodarska dobra. Slobodnež. in suženj, patricij in plcbejec, baron in tlačan bili so sii vedno v nasprotju, bojevaJi so se za gospodarska d'imo in delamo Čez odmerjeni,čas, s čemur vse svoje misli obračamo le na kupčijo, le 11a — denar, dokler nam život ne odpove. Največ trpi pri tem želodec, in namesto da bi mu dovajali zdravo, lahko prebavljiv hrano, pa ga tepeino z nezdra-v mi opijnimi pijačami; na ta način |wstane.mo končno popolnoma oslabeli. Želodec 111 prebavne organe morete oja£*iti edino le s Trincrje-vitn zdravilnim grenkim vinom, posebno ako so Vaše telesne moči z delom presiljene, sploh ako ste 0-slabeli in zmučeni. Isto ozdravi vse prizadete organe, ojači živce in prebavne organe ter Vas zopet deJa zmožne za poslovanje v svoji kupčiji, in Vi lož je zopet skrbite za svoje zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Ttinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. IŠČEM tovariša, po rodu Slovenca, od do 35 let starega, izkušenega gozdarja, ki ima veselje do dela v gozdfu. Potreben kapital $500 do $1000. Le gentleman se naj oglasi. Imam |>ogodbeno prevzeto delo (contract) za $50,000. — Za podrobnosti se je obrniti v slovenskem jeziku na A. P. Chnstner Lumber C«., Bors:, Idadio. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi, da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kodo izbere (homestead) ltfO acera. pripravljen Betn mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V vsih tozadevnih informacijah obernite se zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larimore, N. Dak. O LAB SVOBODE H Lev Tolsto!: Moje verstvo- Poslovenil Ivan Kaker. (Nadaljevanje.) III. Vse je jasno potrjevalo moje tolmačenje. "da* namreč besede "Ne sodite in ne obsojajte' pomenjajo le to, da noj se sodnij ne poslužujemo', razlaga pa, da pomenijo bliž-njega obnekovati, je presplošna. Toda ker se sodnijc tako prevzetno in samozavestno šopirijo po vseh kri-stjanskih državab in imajo svojo zaslombo celo v cerkvi, sem dolgo časa dvomil na pravilnost? svojega umevanja. Končno sem si rekel: če so si mogli vsi ljudje Kristusov nav. Hog človešk' rod sam odkupil. Pri židovskem narodu se je po-•sebno živo ohranila taka povest o odpadu in končni odrešitvi. Pa tu og Typhon, ki ga [>remaga ter ga vrže v globočine pod zemljo. Toda llorus vstane od smrti, zveže kačo Pvthona ter ga ubi'je. (.Irska mitoogija na pripoveduje o Promethejtt, ki nam dobro predstavlja padli človeški rod. Pro-mothej je sin boginje Themide. Najprej je b:J na strani Zevsa v boju proti svojim bratom Titanom. Pozneje se spre s Zevsom, ko je ta hotel uničiti človeški rod. T*ro-metliej ni samo rešil ljudi pogube, temne jim je prinesel tudi ogenj ter jih poučil", kako morajo ravnati ž njim. Zevs se mu je zato maščeval ter je zapoved al nebeškemu kova-ču) Hcfajstii itn njegovim slugam, da so Promethcja prikovali na pečino na Kavkazu, kjer mu je orel kljuval jetra (od zore do mraka, od mraka do dne). Toda Promethej je vse muke voljno prenašal, ker je dobil prorokovanje, da ga bo rešil sam sin njegovega maščevalca Zevsa, ki ga bo Zevsu rodila smrtna žena Alkmena. In ta odrešenik je bil Hefaklej. Rimljanom je bil Apolon, ki 11111 je bila naJoga, da reši človeški rod. Tudi Apolon je liožji sin človeškega pokoljenja. Da reši človeštvo greha, je moral premagati kačo. Podobna pričakovanja nahajamo pri Babiloncih, Kitajcih, Indijancih, i»ri germanskih plemenih in pri narodih novega sveta. Pri Židih se je smatrala že od nekdaj dežela Judeja v Palestini, od koder prkle odrešenik sveta, o čemer pričajo Tacit, Sue&onij, Flavij. Posebno so bile pri Grkih modrice Sib'Ie, ki so glede tega prorokova-11 ja skoraj popolnoma edine. Fri-giji&a Sibila je prorok' vala: "Bog s.mi je hotel, da njegov sin sede v krilo device, ki ga bo tej devici napovedal angelj." Delfiška Sibi'a pravi: "Spočet v krilu device, se bo rodil brez smrtnega očeta." Kritrej-ska Sibila pravi: "Videla sem sina božjega, ki je prišel z neba; devica hebrejskega rodu ga bo rodila svetu. ' Ako primerjam > vsa ta paganska prerokovanja, nam je pač naša kristjanska mita jasna in umljiva. I'red pnstna vesel i ca! Slovensko narodno podporno društvo "Slavija" štv. 1 v Chicagi priredi dne 5. januarja 1907 v Narod-dvorani na 18, in Centre ave. veliko predpustno veselico, za katero se vršijo že sedaj obsežne priprave. Imenovano društvo podati hoče svojim rojakom nekaj izrednega, nekaj takega, ki bo ustrezalo vsem Slovencem brez izjeme in v vsakem ozira; našli bodo svojo zabavo najbolj razvajeni veseljaki. Sodek>vali bodo pri veselici razni priznani pevski zbori in izvrstna .godba, kojc poskočni zvoki bodo spraviti mlado in staro rta noge. Poleg tega so na programu' še razne dtuge zabavne stvari, katerih pa za sedaj še nočemo izdati, ker želimo, da se te veselice udeleži kar največje število Slovncev in jih ne maramo že poprej o vsem podčiti Komur je v resnici mar zabave v krogu svojih rojakov in kdor se hoče v predpustnem času enkrat pošteno razveseliti, naj nas dne 5. januarja 1907 obišče. Pripravljalni odbor. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique glavna pbevozna družba. & ■ -v- - ~ HM® i I '' I ' New York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence La Savoie. JIO.OOO ton. .22.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton La Touraine.........15.000 ton Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrono na parnikih družbe. Snažne posteljo, vino, dobro hrano in razna mesnu jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. MAI HICK \V. IiOZ.MlNNKI, glavni zastopnik za za pad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MedoHh, agent nn 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi fSarlr, agent na 216-17. cesta, St. Louis, MisBour. « « e § § Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge važno reči za tnožko — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker laliko govorite v materi načini. Čistim stare obleke in izdelujem nove ter —po---= jt najnovejši modi in nizki ceni. JFRIJ MAM Kit, 581 8. Centre Avt. ^ bllzo 18. ulice Chicago, HI. i § I i h ft M. A. WEISSK0PF, M. D. - zdravnik in hanocelnik - 885 ANhland Ave., Chicago, III. tel, canal 476 Uradujc na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8/—10. ure predpoludne od L—3. ure popoludne in od 6,-8:30 ure večer. o. &14 Ashland Ave.: od 4.-5. popoludne. Ob nedeljah sumoodS,—10,- ure dopoludne douia in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O § d "S c T3 t « S o 01 2.-S = ^ «-l > 'U a 1 3 S a _ C F. r. SKALA & C0. 330 322 >V.18.8t.,prodaja prevoznih listkov ČEŠKA. SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr, državah. Sestavlja plačilne'in druge pravne listine. Izterju-je dedšoine. Zatopstvo prektnorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francosko črte. 3 B ^ S a. ^ JZ. T3 P5 P s. Sr C3 © 9 • ' A F. J. SKALA & CO. ~ 320-322 W. 18th Sir. Chicago, III. Jgj^f^faragHiggBiaKi1'! IIMIH fcWfWUftillggg^MMMWl Pozor! Slorenci. Pozorl "Salon" l MODERNIM KKCILJISČKM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše iu najfinejše unijako smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in (zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III. jamči Vam s Bvojo glavnico $500.000 za varnost vsnkega centa! Razpošiljamo denarna vsestraai sveta pod najbolj ugodnimi pogoji. Zn $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z že všteto poŠTNiNo-docim plačate dbuood $20.50 Odpošiljanje se izvrši točno in v najkrajšem ča»u. Očividno ste torej pri nas bolje postrežem kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se bode-te od tedaj naprej vedno le oaše tvrdke posluževali. Obrnit, m d. nateg* lutopolk*. M. V KOM OA, 669 Loom I • Str., CHICAGO. / G LAS SVOBODE "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 6CU Loomis St. Chicago, 111. Cnured »t tht> PuU Of (lew »I Chlcaitu, 111., M Second Clin M.lUr. Subscription $1-50 p«r y«»r. Advertisements on agreement. Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. "Olaa Brobode" lslde Tiakt pstak a v»»J« za AMERIKO: u celo leto ................t1-80 ca pol leta .................780 ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 u pol leta ........" :.- \kron— Naslov za dopiBe in pošiljat ve je (G1rn Svobode' 669 IioouiiB St. Chicago, III. Dopisi. Kakega orožja sc naši nasprotniki poslužujejof C hicago, dne 30. dcc. Prizadevanje gotovih ljudi j Clvcagii (pa tudi drugod), — ki se s pdnosctn imenujejo "katoličane — izpodkopati tka Slovenski Narod-ni Podporni jedrioti, je neutrudni-u) in zares vsega občudovanja vredno! Ta stranka, ki si je menda potfja-vita zai svojo aivljeitsko nalogo, o-črnitii vse. kar ne nosi očitno kaJto-Wskcga imena in ki je jjosebej vzela na muho še t>ašo S. N. P. J., tn prav -nič izbirčna v sredstvih, ki se jih poslužuje v dosego svojega zgoraj označenega namena. Najuspešnejše sredstvo zdi jiim laž, in sicer imigrša laž; v tem o ni ru so naši "vrli" katoličani silno premeteni: in hudobni. Ljudje, ki smatrajo vsaflco malenkost za tu.' odpusti ji v greh, ne bojijo se najne-snatrmejše lagalti, kadar se gre za to, da bi se ško«lov»lo naši Jediuiti, k#r pri njenem naslovu manjka s'uoaj-m> beseda "katoliška". Črna zavist. olj množeče se izgube ira womwljenikih. PrcsiKito jim imona že slabo presti, ako si morajo že s takimi sredstvi pomagati! Pred kratkem prišel je v prija-telj.ski razgovor kandidtlt (oakanec) za društvo "Skavija" s svojim o-sebnim anaiKem. kateri pri-pada v zgoraj omenjeno stranko, ki se peha in trudi, spraviti ob vel jtavo našo Jednoto. Kortčno je prišel pogovor tudi. na S. N. P. J. Kacmtidtft pravi, tla namena va pristopiti k enemu njenih tiru štev. Tedaj pa je katoliška kri zjavrela! "Kaj, k S, N. P. J. liočeš pristopiti? Al Te ni sram? IDozdaj si bil se človek, toda če to iitapralviš, ne zaslužiš več tega imena! Ne veš li, da, kdor pristopi -k omenjeni Jeihioti, je za koitoJiško vero izgubljen? A|i Ti ni zaiano, da ima) ta Jednota taka pravila, da zgubi vsak član pravico do bolniške I »odpore in iismftnhie, ako oluiskujc cerkev in liodi' k spovedi?" — N(avxlušeno govorjenje navdušenega katoličana pa je premalo uipli-valo na imenovanega čakanoa in ni imelo aaželjenega uspeha. Gafcanec zapeljivim beset tam ni hotel slepo verjeti, temveč je poizvedoval, kaj je na tem resnice. In zvedel je, da je bilo vse to le hudobna, grda laž, ki je imela namen, odvrniti ga otl S. N. P. J. Nadalje je tudi zvedel, (b se S. N. P. J. čisto tiič ne ozira na versko ali politično prepričanje svojih članov, ki so blhko ma'kari turške vere a'H fanatični rej>ubl:,knn-ei, sanv> da so v ostalem poštenega značaja. Vsak člaui lahko opnavlja svoje verske dolžnosti' nemoteno, iti če mu je ljubo, suh: i pravilih, pa najsi bo katoličani ali svobotlomiselc. Rojaki, siHlite setlaj, koliko so vredni ti>iii ljudje, ki hočejo z lažjo rti z zvijačo ovirati razvoj «'ne Jed nate, ki ima edino ta maimon, potna giati'V nesreči svojemu bližnjemu 1 AH se je kedaj že slišn o, da bi čiaiii S. N. P. J. sktiidi na ta način škodovati katoliškimi Jednottam? Kikur ima blage, t4>čekorlstne .namene, ne bo uprašal j h i veri tlofič-nega in ga' silil k verskim obredom, kakor to delajo s!«»venske katoliške jedrnate, marveč bo pustil vero na strani kot zasebno stvar vsakega posameznika. Na tem stališču stoji naša S. N. P. J.-, kar motiai odobni-vati vsakdo, ki ima. kaj razuma. Naj, lxxio u ire j oni, ki se v nad tako strumno zaktovajo, lejo mir no tii1*> in naj -ne trosijo nesramnih aži vbodoče. drugače sc jim ne bo dobro gx*lilo. On/i, ki so v-dvomih, a imajo se nekaj razsodnosti, pa naj vzamejo v roke Kaša oravila, i rist! M. K. h!hd<)ii zemlji in tiwli tukaj & je imw>gotero oko potosiV>. spoitiavši se, 11a kak način je prišel j pokojnik ob življenje. V senn udeležni kom naj bo na tem mestu izrečena tiaijsrSriejša zalivala F. T. Ilarlieitton, O., 29. dec. ujo(>. l\»greb, vršeč se dnt 27. t. 1111. jx) ]X)koj.nem Ivanu KaStelictl, katerega je ttbil iK-ki Ang-lež, je bil nad vse veličasten. Reči moram, da v Ibrbertonu in v Jijega oktilici tiiistj še vitkli tsiko vx^likega in le j te ga sprevoda, kot je bil ta. Pokojnik je bil član društAai Trigbv št v. 48 S. N. P. J. v Barbeitotiu, O. Na vabilo zbrali so se vsi bratje tega- društva iki zathijega ob 7.30 uri zjutraj v društveni' dvorani, od koder smo txlkorukaji z gt»tlbt> oa čelu pro-i hiši aakvsti na HlUtun street št v. 147. ()d tukaj se je ob 8. uri začel premikati sprevod v cerkev. 1\> končanem cerkvencm oj>ravilu smo se otljieljali z voz*ni na pokitpailrišče. vmes pa je .svinaki gvtdtja. žak>stitn-ke. RazUiv našega društva "Triglav" št v. 48 se je ndelež:lo |*>gre-ba t tis Ii> društvo sv. Mart:na, in sicer k*'rpora!tivno. Razvrstitev sprevodu je bila ta-le : na čelu je korakal1 stražar, za njim godba, potem mrtvaški voz, častna straža (> utlov društvtai Triglav. pt>'-110številni člani društva sv. Mamina z zastavo ter člani društva Triglav z vsemi uradniki hi z za-sttaMi; iK'ka -ter: ho iu»si*i tukli vence. Omenjam še, ib, je pred hišo žalosti aa^ielo Slov. Nar. pod. društAo ganljivo pesem "Nad zve;*lami", in marsi-kateir»j oko je postakt pri tem mokro. Meti običajnimi cerkvenimi obredi izročili smo dragega nam brata Denver, Oolo., 27. dec. 1906. Nibi ]x>tovajnjt» i« državi Colorado dospem v krasno ležeče mesto Dcm-er, da obrščlni svoje staxe znance in ožje prijatelje. Želel sem praznovati božične pfasfiike v njih sretLi, iin Ua želja se mi je tudi izpolnila. Prav grdo bi lagal, ako bi rekel, da sem bil nezadovoljen I Iz vrstno siUt» se imel'i pri- bratu Mat. Sadarju na veselici flruštvti sv. Jo. žefbv s]Kulajočega k S. K. J. Veselica je bila* še dokaj dobrO obiskana, goditi |x»l spretnim vodstvom br. Pranka Gnaiiule je imenitno svi rala, — ob krsttkemi rečeno: vladtiia je splošna aadovoljiuost in veselost Le nekaj je bilo, kar je nekoliko motno občilo veselost. Neki ugle dan član dotičnegja društva (ime za sedaj' še zamolčim) obnašal sc jc iti vesdliei tako nedostojno, da so bili vsi imMežniki nejevoljni in o-gorčeni. Kakor setn slišal od vero-tlostojuih oseb, je to že njegova >tara mavada, tla1 skuša jfri vsaki veselici povzročiti; prepir. Sramota zanj! Le žal. da trpijo takega člana v svoji sredini ; »sni zasluži, da se gto primerno kaznuje ; kajti prepiri na veselicah društvu le škodujejo. 1>< tičnemu članu bi svxjtova'l, naj prihothijič raje doma ostaiK- pri >voji lxiljši jjObviici, tla bo pri društvenih veselicah vsaj mir. \ kll jub temu je veselica vse-stmuisko tli >bro uspelci, zlusti kar se t če financijeline strani. SkujMiih ]K)tni0k, LUtu v podporo: Girl Krnieuc..........—.25 |t>>ip 1 Sett lik........... .—.50 M. Kitrar, Ket*>slui......$0.50 Joe Ddbevc nabral v veseli dru/bUna vescltci v l>en-verju, Colo., znesek skupaj-................$2.10 (Radi jjominjkanja prostora morali izpust i ti gesla, |xwl kater mi se je ta s\x«a nabrala. Naj se .nam torej blagovoli oprostiti! SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo pa časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.-.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da;bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati naiim bolnim rojakom. 2? nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni 111 lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo. • Naš zavod je najstarejši kar jih je v 2dr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T . raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega drinzega zdravnika. Zastrupljen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh yse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,?—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. IHL DltILL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko ^govorit«. 703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittnburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem je-ziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim keglji&em in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane zn društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in Ijudake veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došlil Priporočam se vsem v obilen poaet. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAltOBItODNEGA DIU'STVA American Navigation Company. Kdor želi delnico kupiti že prej, prodno cena istim zopid poskoči, naj tnkoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana In ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek - (Incorporated under the laws of the State of Maine) Američani Navigation Company FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih * glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.600.000 u plačan i h. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni goepod! 8 tem*BeJnaročim na......delnic družbe 4 AmericaniJNavigation Co' ter Vam zajedno pošljem znesek t............kot plačilonaročen« delnice, katere mi blagosvolite vpoelati takoj. Razume le, da mi morate ako prekoračijo n&ročnine zgoraj iuicrovi.ro ghivuico. jovniti v poslano svoto vcelerii znesku, Ime...................................... * Ulica in »t..........................;............ Mesto in država................................. Dne..................1».... Geki. menice (trate) in postne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. QLiAB BVOBODB 5 g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 8. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Steohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 009 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. !Dan. Badovinac, 200 CheBtnut Str., Kewanee, 111. John Verščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Solle, III. {Martin Potokar, 501 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. 1 Martin Skala, Box 1050 Ely, Miuu. Josip Matko, Box 481 Claridge, Ph. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki poailjuti na L tajnika Martin Konda; cleuarne pošiljke p? blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jed note ima vsaki tretji čotrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopoaljejo svoje dopise jednotnemu tajniku. Proti socializmu. Uradniki kapitalistične ameriške vlade in ruski despotje so med seboj v tesni zvezi. Minuli teden je Frank S. Sargvant, generalni komi nir aa nasehiLški urad v Son Francisco, pridržan - v aapttru Col Petkowskega, kateri jc pribežal iz Rusije, države knvopnelitja m ti-ranttva, ita itia "svobodne Amerike". IVtkovvski je eden izmed tistih ruskih junakov, ki so sc v ravnokar zaključenem letu neustrašeno bonili proti • ruskemu nasitetvu-Bival je v Vladivostok«« in J3. januarja 1906 je na ljudskem shodu javno ožigosal divjaŠlvo omlofluh kozaških gard. Potegnil sc je tudi za dva p i nedolžnem zaprta politična ujetinika, -in ko jc dotični protest hotel z več sto tovariši osebno vlažita pri »vojaškem zapovedrtiku, sprejela ga je pred poveljwkovo hišo salva strelov iz kozaških pušk, in 26 njegovih tovarišev jc bio ubitih, mt*igo več pa ranjenih. Ruske oblasti v Vladivostok!! so nato Petkowskega obdolžile ščuvoinja k uporu in mu nap >veda!e strašno ka zen; toda Petloowski še je pravočasno ušel Bežal je v Korejo in po. znejena fajjonsko. Od 'tam se jc po krattkem b'.\i:inju odpravil v Zdru-ženc države. Vendnr tukaj je našel vse kaj drugega, kakor pa zazc-ljeno svobodo.' Ko je priplul z japonskim parni kom1 v San Frtatoici-sc°, prodržal ga je prej imenovani tviselniški komisar v zajioru pod obtlolžt vi jo, da je socialist, anarhist, hujskač ii> vn:'g vedi kaj še vse, »n k t takega ga namerava ]*> sponaizuimtjjenju ruske vlade poslati nazaj v Rusijo. Socija'listii v S an Francisco name ravajo jtrtetteBtftrmtii pn*ti takemu početju in priboriti ruskemu sodrugu svoboden kmrak ,na "svobodni" ztmn Iji- _ Misli. Razloček med republikanci m de-mokrati je ta. da hočejo prvi dati le nekaterim hnovitejšhrt družabnim krogom vse državljanske prednosti, dočim demokrat je zatrjujejo, da so za enake pravice vsega prebivalstva (seveda le v besedah!) Obe stranki pa zagovarjata kapitalizem, v sled česar sta delavskemu stanu pogubdnosni.Bodi>čiiost pa bu pokazala, da bosta obe stranki poraženi ravno vs'ed kapitalističnega sistema. Iz raevalin pa bo vstal so- cijalizem v vsej, svoji moči. • • • Duševni razvoj človeštva koraka bliskoma naprej; znanstvo napreduje Čudovito, izobrazba sc širi med vse sloje prebivalstva, — in pride čas (ni več daleč), ko bo človeštvo vrglo raz sebe vse praznoverstvo svojih ver, verige duševnega in te-lesnega suženjstva pa odpadejo same od sel>e. • m • Slovenske duhovnike v Ameriki se imenuje misijonarje. Pač jih je malo med njimi, kateri bi Indijanca že videli! Mogoče, — toda predstavili so se mu v kakem "muzeju". kjer rujavo pobarvana dekleta pišejo svoj "kuči-kuči"-ples. O j ve preljube pospeševateljice narodopisne vede med našimi božjimi rojaki! • • • Poglejmo nazaj na dolgo vrsto "nezmotljivih" rimskih papežev, ki so poglavarji najbogatejše organizacije na svetu. Takih je bilo dose-daj J*.)?. Izmed teh je bilo 44 °Č'* nih "brezvercev ', norim proglašenih 31, zavratno umorjenih <>4, zastrupljenih 18. eden pa zadavljen; 2(> je bilo odstavljenih in pregnanih, _'8 se jih je vzdržalo na prestolu z brutalno silo iti* tujo pomočjo, polovica izmeti vseh pa je bila nesposobna 'za svojo nalogo; papež Leon IV. je bila ženska in je umrla na< porodu1! Bog nas obvaruj preti takimi "nezmotljivimi Kristusovimi namestniki! • • • Kdo je večji lo]x>v : tat, 'ki zinak-ne ženski denarnico z enim dolarjem, — ali katoliški far, ki jc s "svetimi besedicami" Izvabil od uboge žene zadnjih 10 dolarjev, tla zmoli eno črno maso za njenega umrlega nu*»/y ? * * * Navadnega človeka, ki svojega bližnjega prevari, zapro. Duhovniki raznih ver pa nemoteno varajo na tisoče ljudi in prešajo iz ubogega nezavednega ljudstva zaultvje beliče. Ni kdo jih zato nc kaznuje. To ropanje se sicer ne vrši s telesno silo, pač pa z thiševno — s peklom' in hudičem. Naši duhovniki so v tem oziru pravi umetniki. Duhovniki in kapitalisti plešejo okrog zlatega teleta in si tudi do-mišljujej«, da jim vsi drugi moramo še streči pri njih nemoralnem delu. * * * Otrok, ki obiskuje katoliško šolo, pride dosti lažje v "špehkamro , kot pa tisti, ki pohaja prosto ljudske* šolo. * * ♦ t>5 /t vseh izde'ovateljev alkoho-! čivli pijač v Pb ladelphiji ic fa-ruceljnov. * * * \' vse večje leposlovne mesečnike pišejo damlane,- -ocijalisti. Ni ga pisatelja, ki bi si upal spirati kak večji članek, ne da bi poprej dobro preštudiral socijalizem. ' * * * Mož in žena, ki se nc razumeta, le prevečkrat drug drugega predobro razumeta. Listnica upravnifttva. Naročniki v Lonafri, O., naj nam blagovolijo za enkrat opremiti, da zadnje številke .niso pravtoflasno pre-jeli. kakor jjo navadi. Pošta nam jih je* pred p »r dnevi vrnila, ne verno pa iz katerega vzroka Vrnjene in zaostale številke otlpošljemo zajed-;no s prvo številko tega ?eta. Ako sc biJti dobila j brezitopeŠ4ia vsa zdravila zoper Tvoje trganije (revniutraem), potem še ni treba mwCl'si, da tflfdB " Aliker Pain Kx-l>e!ler"ne bo pomagal. Isti je zanes- 1 jSf\n> sredstvo zoper -to bolezen 1 Čez jaletm*uporaba v v eh deželah sveta t boka zuje njegovo vrednost. PnSkusi z njrnii enkrat fcn resi st svoje blolerni. —- Samo 25c in 50c. Štrajk v Aldridge, Mont. Prijatelj našega, lista nam poroča, delo počivalo še mesece in mesece, kakor je [*ač v Akl-ridge etana navada. 1 Dt'laivci so odložili tlelo z,'rto, ker je dot i čira kom« pa/roja samovoljno iru brez pravega vzroki odpustih enega deiavcn. Stenji je združeno delavstvo ^»kazalo najlepšo in vise hvale vredno solit la most, ravinajočri se {*> geslu: "Vsi m enega; etlen za vse-!" Vsa čast tako zavednennt delavstvu d Rojaki naj lorej tačas ne hodijo tjakaj (k».Sa iskat. 14. ulica vogal Blue Is. Ave. Najboljše obleke za primerne cene ••••••• Najboljše izbira molkih oblek in sn ken j na zapadni strani, Ena cena za vse. Možke obleke modnega kroja od $10.00 do $28.00 Zimske suknje za možke najboljšega kroja $8.00; $15,00 do 5«i25.00 Mil ii 11 1ST, r nafstr 1 xmsxn^mm vmk Slika predoouje zlato damsko tiro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. frf A AA Te vrste ura stane le V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Mad i son Nt. Chicago, III. JOSIP JI RAN 459 W. 18 cesta, CHICAGO Največja zaloga vsakovrstnih instrumentov........... ...... Moja posebna specijaliteta so doma izdelane harmonike in konenrtine. Izdelujem novo in popravljam staro. Pišite v slovenskem jeziku MOČNO BLAGO. Najbrle, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po coni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rznamovane in tako lepo popisane, tla bo vam priljubijoin si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, knjti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovino obstoji vže lo do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke 'itd. Pridite in oglejte ai naše vzorce za moike obleke. SLOVENSKA GOSTILNA fbi FRANK ČEHU Nazujam rojakom, da točim vedno dobro pivo in domače vino ter droge pijače. Fine smodke 1111 izbiro Rojaki dobe pri meni stanovanje s hrano Pri[m>ročam se za obilen obisk. S spoštovanjem FRANK ČEH fW>H Centre Ave., CtliCAtiO, ILL. awwwtifmmmfflmmtfB ^ MODERNI F0T0GRA- ^ FIČNI ATELIJE £ I p L. Hagendorff. ^ ^ Vogal Reed in Oregon nI. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ fc Znižane cene za poroč- ^ ne slike. IJ HiUJUJUiUiUiUilUUiUiUiUfŠ p\ STARA IN IZKUŠENA tUNABD LINE u isto. PHKVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN EIBELALTAR, GEHPVA, Ml UD. LEPI, VELIKI IN NOVI PARiJIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. »SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vnm dajo potrebna navodila o cenah in čaBU kedaj pomiki odplujejo. •• IM«Jo ao««tj«t F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. CHICAGO, P. Schoenhofeii Hrg. C'o'h. Najl>oljšo pivo je |Se prodaja jKjvsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Pauch -gosti Iniear- 663 Blue Inland Avenue ClilCAQO, ILL. Eitiil Baclunan, 08O No. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine. Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ive, Chicago, III. plačuje otl vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. p— 'Slovenci! Kdor slavnih prednikov ne časti, njih naslednik hiti vreden ni 1 Pokažimo, da zitamo ceniti svoje vel može, da se zavedamo, kak biser je s pog'avjcm "Simon Gregorčč" v detain v onr okvir, ki se imenuje slovenska literatura! Postavimo velikemu pesniku ne le v svojem srcu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu viden spomenik! A ves narod naj bi postavil ta spomenik, kakor je ta najzvestejši sin matere Slovenije ljubil ves rta-md! V to 5vrho se je v Gorici osnoval "Osrednja odbar za Gregorčičev spomenik" ter si pojrtavtit nalogo, poskrbeti, da ><.' pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno ttišo na Vršnem vz:(!ci spominska plošča rn na gontili tam "v planinskem naju" pri Sv. Lovrencu postavi dositojen nagrobnik. Če Iv mogoče — im to bi bi*o v smislu velikega pokojnika — pa bi se Gregorčiču naj postavil še živ spomenik, čigar pk-desttal bi bila šola. Obliko kipa na tem piedestalu (Ustanove, Gregorčičev dom) pa bi Uaj dogovorno določil-celokupni slovenski lUarod potoni osrednjega od-botia An loVialiiih pododborov, Rodoljubi! Da Čim preje dosežemo, kar nam veleva svdta dolžnost, se obračamo ju bodi gedo: "Ne .samo, kar veleva mu stani. kar more, to mož jesrtoritii dolžan!' • * * Ta poziv, ki ga je izdal osrednji odbor v Gorici, čžtafti je v v^eli sloven skill listih. Povsod v stafr1: domovini, kjer se čtijfc Slovenska govorica, osnovali so se potlodbori, n. pr. v Ljub*jam, na Štajerskem in drugod, da pobirajo doneske za gori omenjeno svrho. Slovensko ljudstvo vseh krajev in vseh startov se je odusevljeno od- zvalo tcmui'i* zivu, i n v pnmeroim jako knatkenii Času nabrala 9e j« že lepa svotica. Imoito darovatteijev se objavljajo v časopisih iti nabran > denar se odpošlje v to postavljenemu odboru, ki .ima natančno kontrolo čez ves dcitair km poskmanje. Ko se vesoljni slovenski naflpd v slani domovini toliko zanimal za svojega Ijubljettqa, pesnikSu Simona Gregorčiča, in aavednii rodoljubi, med seboj v tadodaniosti1 kar tekmujejo, —' a!li naj potem mi ameri-karvski Slovenci ostanemo 'brezbrižni in pokažemo Jttem svojo nezavednost? Ne, to se ne smie zgoditi! Dokt/.imo rojakom v stari domovini. da mi Slovenci v Ameriki ne sporno, ntorvvč da se ttuK imi živo aamamatn*) za vse, kar je v zvezi t narodna pnosveto, in tki znamo tudi mi ceniti svoje velike n>6že, ki so si za iefto pridobili trewnljivih zaslug. Naberitno in odpoš|jin*> v i-ituro rlomovino v priti < iregorčičevemu spomeniki* kar mogoče vdiko svofco in proslavimo stem) umrlega |>csni-ka-ljubljenca, ki je v svojem življenju u/>i'j toliko bridkosti in pre gam jati ja, auto da1 se ob njegovih nesmrtnih poezijlah mi veselimo! Na ta način damo si sami najlepše spričevalu), tla s"e tirdi nvi, ki živimo v daljni tujini raztreseni med drugo tvulci. Čutimo se zavedne in za vršjo izobraizbo sposobne Siovence! Slo\XMtska CJtaJnica v Clricagi je dala prvfc lep zgled svoje narodne iMžrtostt. .Cenjene članice in člmvi, ki »jih imena bodo prlobčena v pri-liiul j' š'teuilki "Glas Svobode", so na tnzadevm? pred'og zbrali pri zadnji seji dne 30. decembra 1906 precejšen znesek, ki se !x> svojetlt»bno pnipaslal zajedno z nadaljnirtni tLa-rovi na pristojnvo mesto v staro domovino. Rojaki! Posnemajte Slovensko Čitalnico in pridno nabirajte med posamezniki kakor, tudi ob pridiki društvenih sej doneske na Gregorčičev spomenik. Vsak najmanjša dar se hvaležno sprejme, četudi samo dva centa — vsak j>o svx>ji moči! če vsak daruje le nekaj, se bo končno vendar nabrala Iej»a svota. ki ho častno pričata o zavednosti ameri. kanskih Slovencev. Doneske sprejema Ivan Kaker. urednik "Gtas Svobode", ki b> vsak cent 'hy ime vsakega dainovatetja v listu natančno izkazal, naljrano svo-to |»a potem odp^s\il osrednjemu odboru, in 'te (kinow 1*hU> tudi časopis1' v stari domovini objavili. Vabilo k seji in veselici. Društvo "Popotnik" št v. 30 v Weir City, Kans., ima dne u. januarja 1907 ob 6. uri zvečer zlx>ro-vanje; po seji veselica s plesom v prid društvu. Vabimo rojake in vsa sosedna društva, da nas mnogoštevilno obiščejo. Vstopnina samo 25c - Odbor. Naši zastopniki. Za državo Michigan in Minnesota: J. Molek. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. t M. Štrukelj. Za državo Wyomir.g: Loretic Demšar. Za Cleveland, O.: A. Kužni k. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ertnenc. Za Roslyn: Wash.: A. Janačck. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, III. : M. Pozek. BOLEZNI VSLED MHZLE-OA VREMENA: revmatizem, novralgija, bolečine v ledjih, prsih in križu, hripa inintluenease odpravijo* ML 51CBIER-JE7IM AKM fAIH nfELIlim Dr. Richterjev Anchor Pain Expeller je zelo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatizuiu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50o ■8i F. Ad. Richter ACo. LIA 215 Pearl St.* ▼ New York, Čftajte novo obširho knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ,.ZDRAVJE Katera v krat kem izid^ ornr in i ar mu bodern natančno pojasnil, da ate VI rea en likuien zdravnik, da tacoga nima več ivet. Toraj lo pisemce končam ter Vam oataiam bvalclen do hladnega groba. ANTON MUlBLlClI ia E. jgtb St. N G. Cievelan. O. Jaz se Vam naiprvo lepo zahvaljujem za VaSa zdravila In Vira ve. »elo sporočnjem. da sem zdrav ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vain naznanim častiti gospod, da jaz sem po Valih zdravilih zadobil prvotno zdravje in inoč nazaj, kar se nisem trottal, ker ja* »elit se poprui 4 mesce zdravil pri druzlh fdravni" kih; vsaki mi je obljubil, da rne ozdravi, a je bilo vse zamati samo da so mi letu praznili Sel* potem sem te na Vat obrnil ko sem uvl. del, da mi drugI nu moreio pomagali. Jaz Vas bodern vsakemu bolniku priporočal, da naj te do Vas obrne Sedaj se Vam ie enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vai iskreni prijatelj I LOWSHA. Jenny Lind Ark. Na razpolago imamo Se mnogo takih zahvalnimi 'pisem, katerih pa radi pomanikanja proslora ne moremo priol>čili. Zatornj rojaki Slovencll ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, praSaite nas za svet, predno se obrnett-na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 14() WENT 3*4tli S*4rr., NEW YORK, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoliulne. _ _>_:_ Edina vinarna, ki tooi najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da ie ni nikdar v Bvojem življenju pokosil boljšo kapljico. Vsi dobro dosti! r«mu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi Dr« B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE INLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urojeno na 257 . 1st Ave,Milwaukee. Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- šel. C. HOFBAUER. ER — 624 So. OentreAve. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo VBukovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Hazriai rojaki I Slovencem in drugim bra ton Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon^ Točiva vedno sveže pivo in pristne drage pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček Hi l Centre Ive. Chicago, IIL 0LA8 SVOBODI jC't'^^ ^ ^ tI? 'i'^ ^ '1' 'I' 'i' tb 'if ^ '1' 'i' i * * ■h * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * MI JAMČIMO. Z veseljem naznanjamo slavnemu obfcinstvu, da amo ustregli popolnoma in v vsakem oziru novi postavi gledo ČistfltTzivil in zdravil, tako da se Severovo obče poznata zdravila smejo prodajali tudi nadalje jo vbc li drŽavah Amerike. Vsako zdravilo, odposlano iz našega laboratorija, ima jamstvo, da ustreza popolnoma novi postavi glede živil. Prepis mre originalne jamstvene listine se je odposlal kmetijskemu tajniku v Wasbirglt n D,C., ktikor zahteva člen IX i. menovanih državnih postav zniivilo in zdravil«, 'NO 1006—GUARANTEED UNDER THE FOOD AND DRUGS ACT .TUNE 30. I ?v je spremljalo 15 vozov. Krasen pogreb je. svedočil, kako ie bila rajnea priljubljena, in to naj 1*) žalujočemu možu, ki ga ostavlja s petero nedoraslimi otroci, od kojih je najmlajši star 2 meseca 10 diiij, najstarši pa 7 let 8 mesecev, — v to'azlx) na njegovi bridki nenadomestljivi izgubi. Bodi ji' tuja zemlja lahka ! Društvo "Bratstvo" štv. 4 v Steel, Ohio. John Kravanja, tajnik. Društvo "Bratje Svobode" štv. j<> v Cumberlandu, Wyo.: Predsednik: Ivan Švarckoblar; podpredsednik: Gregor Krek ; L tajnik: Ivan Medved; II. tajnik: Tom. Peltrin; blagajnik: Anton Pirnat; zastopnik: J. P. Korpnik; nadzorniki: Ivan Šare, Franc Klav-žar; bolniški odbor: Ivan Sare, Franc Švarckoblar, Ivan Gradišnik ,Ludvik Novosel za Kemercr, Anton Arko za Diamantville; reditelj : Mihael Mastnak. Društvo "Novi Dom" štv. 28 v Greenland, Mich.: Predsednik: Peter Geshell; tajnik: Miha Geshell; zastopnik: Jakob Brula. Redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Koledarji po lekarnah zastonj. Se ve rovi slovenski koledarji za leto 1907 so pravkar dogotovljeni, polni najboljših nasvetov m koristnega čtiva za vse. Nadalje ima 12 strani za vpisovanje dnevnih dogodkov v letu. Uprašajte po tem koledarji« v lekarni, in dobite ga brezplačno. Ako pa Vam lekarnar ne more ustreči, ali če živite izven mesta, potem pišite ponj na W. f. Severa Co.. Cedar Rafrids, low*. O LAB SVOBODE Med nebeškimi svetovi. naravoslovne čktioe Urejuje Ivan Kakcr. Skrivnosti »RIMSKE CESTE* Vvod. (Nadaljevanje.) Tpkto je toraj po tem kentonem pravilu resrti-čtio, ila imajo razlčiva osohičja tudi različno rastlinstvo, katero se v lastnosti niinerail skril snoviij plain rtov razlikuje po svoji orgpmicni sestavil in obfoki. Prav gotovo je, da je narava rta Marsu, ker je ta pkmet k- enkrait dalji od solnca, kafctor mi, drugačna kakor .naši remiji. Kajti ne samo. ila je ta svet slabeje obsevan od soUnca in ima zelo slabo solnčno toploto, marveč je tiwK l*> svoji kem:čni vsebini odtoano drugačen, nego skorja owsfe zemlje in tlokaj' tuzl.č-niši od .sotnčue površine, nego naš svet. Rekli bi kdiko potemtakem, da je zelenje rta Marsu mnogo drobrtoftiertrtiše nego je inaše i.n se mjibrže maliaja audi največ smrekovih gozdov in kislega sadjai ter nlato d uhtečega cvetja. Slabe j še raz-Wta prinoda prihaja na tem svetu tudi oil mam j še množine ogkincai m kovinskih porov, ki so veliki pospe-sitelji rastlinstva. Vse drugače rastlinstvo se gotovo razvija na planetu Venete, ki jc bližji soincu in tudi iz močneje kovinske vsubine, in zojkI »drugače rta Merkurju. gohiciv najbližjem planetu. Po teh sitalniH zakonih se razvija rastlinstvo tmii na vseh drugih svetovih', kalteri se že nahajajo v primerno rsfem šttuliju staranja, ka-„ kor naša zemlja in je popolnoma izključeni* trditev, dai se irnhaja med vsemi nv'ijoni svetov le eden svet, ki (nAša zemlja) hrami na sto jem površju rastlinstvo. Kajti i*>goji za to. dasi ra allien i, vender sorodni na vseh svetovih. Da! Celo im mamili ui.^percfldih, ki gontue v gostem številu daleč zunaj med tiri Marsa in Juptna m ki nimajo od so In c a skaro noibene toplote in svetlobe, se je gotovo razvilo za prav kratek čas rastlinsko življenje itn je zopet izginilo pred temo in mrazom. V istem razmerju, kakor rastlinstvo, se nahaja tudi rudnin stvo v različni i**Iobi na raznih svetovih vsem i rja. Tudi rudninski sestav površine planetov, oblika njihovih gor, množiva njihovih v**la — W. vse je odvisno od slučajne kemične kompozicije njihovih trupel. Vr isti stojmjatvi, kakor so se izločevali posamezni svetovi ali nji-liovi trabanltje iz svojih materinih solne po tezi in »kakevosti sv jih snovi j, v isti'vrsti so se razvila nji-liova nisnenalska jnjvTŠja. Poteirita-kem se brezdvomno nahaja svetov, čegar gorovje je n. pr. iz najkras-•nejih. kakor biser blišoeČh kristalov v najifanta^tienejih oblikah. Prikazni, s katerimi v primeri je gla-sovita Jozemitska tlolirta v Severni Ameriki pravcata igrtačica*), so na teh svetovih gotovo prav navadne. Biser na biser, garec v najčairobne-jih barvah se dviguje drug .nad drugega aa nebo vfeokb med fantastič-lrmti divjimi vittovi sn akbli teh čud se naizvfijaj»lm> blago se samo hvali." — jjosebno še, če ga tjimtovo samo zahteva! Tinto Rosevekovo zatrdilu. 'Ma^ve mara pod .nobenim jem več kandidirati," IkkIo »najbrž rauro t-ake prazne besetle, kakor so 11'jeg ve vse druge — na'vadnv fraze! Roman "The Jungle", katerega je spisal naš slavni sodrug Upton Srnolair, stane $1.20, po pošti 35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrirtkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. *) Jozemitska dol;na je polna močnih, kakor stdlpi visoikib prozorni kristalov Ha»zi>ib barv in oblik. (Dalje pride.) CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. ,. 6oc Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c Kralj Matjaš..........5°c Potop ..............3-20c Preko morja ..........4oc* Opatov praporšček........35c Elizabeta angleška kraljica ..20c. Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov- prstan........20c Eno leto med Indijanci .. .. 20c Erazem Predjamski......20c May Eri..............200 Tiun Ling ............20c Strelec................25c Naselnikova hči......... - 20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25° Na preriji............25c Naseljenci............25c Stezjosledec.....'....... V gorskem zakotju........20c Za kruliom ............2°c Deteljica..............3°° Krištof Kolumb.......... Kortonica............3°° Žrtev razmer........ .. -25 J. Pagliaruzzi. zbrani spisi. 2 zvezka .. .. .......— Pavlina Pajkova". Slučaji usode. .............—•75 Na razstanku.......... i °o Sienkievvicz: Križarji (debel zvezek), krasen roman.. 2.60 Kini žali, roman........—80 Govekar: O te ženske t — Črtice.............. Zofka Kveder: Odsevi .... 100 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... 120 Trije Mušketirji — zgodovinski roman .. ...... 2.50 Islandski ribič..........—.60 Sienkievvicz: "Brez dogme' — znamenit roman .. .. 1-5° Grof Monte Chrrsto v 4 delih .............. 2.00 2rdovsko nrav oslov je .. .. —.10 Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... 1.25 Zofka Kveder: Iz naših krajev .............. 125 Koristka............ .. —4° Moje ječe............ —-35 Gozdov nik............—.50 Pred nevihto..........—-3° Boj za pravico..........—-5° Veliki trgovec.......- •• —-6° Beneški trgovec........—-4° Isto: IV., V., VU VII., VIII- itv IX. zvezek po........—-6o Narodna biblioteka, 6 zvez-ko\i različne vsebine, po-učljivo in zabavno, vsak za se.............. —20 Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani , in novele, zvezek po .. .. 1.25 Spisi Andrejčevega Jožeta: M. Klander..........—.20 Amerika............—.20 Popotni listi..........—.20 Nekaj iz ruske zgodovine —.20 Kneipp: Domači zdravnik (priporočljivo) ......—60 Kraljica Draga, žalostni konec srbske kraljeve din a stije Obrenovič — zgodovinsko ............—.20 Marija hči polkova......—.20 Hedvika banditova nevesta —.20 Viljem baron Tegetthoff . . —.3c Stoletna pratika........—.60 Slovenski fantje v Bosni (zgodovinsko delo izza časa bosanske okupacije), 2 zvezka skupaj........ 1.50 A v? tri j ski junaki........—.75 K 'or želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naroči. :i:o. Knjige pošiljamo poštnine prosto. MATIJA K1RAR U OST ILN 1(1 A it v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in priatno žganje. Izvrstne Biuodke. telefon štev. 777 Ali kal mislite an božična darili Povečanje starih slikali Vaile lastne najnevejše fotografije to je najprimernejši darilo, SEDAJ JE ČASI Le Se par tednov, in prazniki so tu. Naročila sprejemamo, Ugotavljamo in hranimo tez praznik«. Povečane slike se Vam na zahtevo kostavljo na boiični večer 1 na dan. Za solidnsdelojemči The Reliable Photograph. 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAdO. ILL. establish 188H phone Canal 287 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peri In pohištvo pri NAS d Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta moi in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih Želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VOtm T&orBB'B Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri( ki je glavni pogoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino JIOIIMH* najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Motne mišice. Dober tek. Izborno prebavljaiije. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • . . POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživsti drugih opojnih in slabih pijač. • * . * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ishland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.