PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Pred drujfo fazo
«Premirje 100 dni», ki ga je vlada svoj čas dosegla z opo-ilitaijskimi strankami, sindikalnimi organizacijami in drugimi družbenimi dejavniki, se naglo bliža koncu. Ukrep, ki je izzval najmočnejši odjek v italijanski javnosti, t.j. zamrznitev cen nekaterih vrst blaga za široko potrošnjo, bo zapadel 31. oktobra. Ta datum naj bi predstavljal tudi konec prve faze vladnega u-krepanja proti inflaciji, s 1. novembrom pa naj bi se začelo novo obdobje.
Kakšen je položaj italijanskega gospodarstva v trenutku, ko naj bi se sprožila druga faza protiinflacijskega ukrepanja? Glavni kazalci ne izkazujejo posebnih konic, vendar položaj na splošno ni slab. Trenutno razpolagamo s podatki, ki sta jih zbrala Zavod za preučevanje konjunkture ISCO in Mednarodna organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj OCSE: ti podatki izkazujejo, da proizvodnja, povpraševanje, obseg zaposlenosti in naložbe v državi naraščajo, kakor naraščajo tudi zlate in valutne rezerve. Glede turizma so si gledišča precej različna: po vzponu, ki so ga zabeležili zaradi ugodnega menjalnega tečaja italijanske valute za tujce, je izbruh epidemije kolere močno zavrl njihov dotok, šele ko bodo znani dokončni podatki za september, bo slika tega področja lahko zadobila jasnejše obrise. Javne finance pa so še vedno močno pasivne, medtem ko je stopnja inflacije dosegla do konca avgusta vrednost +11,8 odst. v primeri s stanjem na dan 31. avgusta 1972, tako da je Italija kljub julijskim ukrepom o-hranila v tem pogledu nezaželeno prvenstvo v Evropi. (Vpliv vladnih ukrepov bo viden šele čez daljši čas).
Minister za proračun Gio-littd je te dni v senatu dejal, da bo italijansko gospodarstvo v letošnjem letu po vsej verjetnosti doseglo zmerno zadovoljive rezultate : narodni dohodek naj bi se povečal za 5 od sto, industrijska proizvodnja za 7 do 8 od sto, naložbe za 7 od sto in potrošnja blaga in storitev za 5 od sto; toda narastle bodo tudi cene, in sicer za kakih 12 od sto v primerjavi z lanskim letom.
Tak je torej položaj pred nastopom druge faze protiinflacijskih ukrepov. Kakšne pobude bo vlada podvzela v okviru te faze, pa ni še povsem jasno. Predvsem je treba v tej zvezi upoštevati nevaren precederla, ki ga predstavljajo višje cene bencina in drugih te-
kočih goriv; nedavni povišek pomeni v bistvu prvi večji odstop od načela gospodarske strogosti, ki ga je vpeljala nova vlada. Kljub močnemu nasprotovanju sindikatov, naprednih strank in drugih družbenih komponent, je ta pristala na višje cene, vendar se je morala obvezati, da bo v bližnji prihodnosti temeljito preuredila petrolejsko tržišče v Italiji. Nadaljnji odstop predstavlja občutna podražitev učbenikov in drugih učil v začetku novega šolskega leta. V obeh primerih gre za višje izdatke, ki se bodo krepko poznali zlasti pri najrevnejših slojih v državi.
Negotovost glede novih u-krepov v okviru druge faze izhaja tudi iz dejstva, da medtem ko je vlada sprožila prvo fazo kar na lastno pest, ne da bi se poprej posvetovala s komerkoli, bo morala sedaj u-krepati po predhodnem sporazumu z vsemi družbenimi silami. Ustrezna pogajanja se vodijo že dalj časa in posamezne sile so že postavile vrsto zahtev: industrijcl in trgovci zahtevajo odmrznitev cen, sindikati pa se po pravkar doseženih izboljšavah pri pokojninah družinskih dokladah in podporah za brezposelne, borijo Za konkretne u-krepe na jugu države, za u-vedbo političnih cen za nekatere vrste blaga in storitev (kruh, testenine, mleko, plin, električna energija, najemnine) in za primemo nadzorstvo nad gospodarskimi in družbenimi naložbami.
Vlada se po eni strani zaveda, da bi bil prestop sindikatov komunistične stranke in levih struj v socialistični stranki iz sedanje «mehke» v pravo opozicijo zanjo lahko poguben, po drugi strani pa nima dovolj moči in poguma, da bi sprožila prepotrebne preos-nove, ki so bile že večkrat na dnevnem redu in ki so še vedno daleč od uresničitve.
Zato bo druga faza protiinflacijskega boja po vsej verjetnosti le podaljšanje prve, izpopolnjene z večjimi ali manjšimi popravki. Pričakovati je namreč, da bodo gospodarski ministri skušali predvsem zadržati plaz zahtev, ki pritiskajo z vseh strani, da bi obranili premočrtnost splošnega razvoja v državi. Gospodarstvo ni še tako trdno, da bi bilo mogoče v tem trenutku doseči kaj več kakor nadaljnjo utrditev splošne težnje k stabilizaciji. Na pravi ekonomski vzpon in za napovedane preosnove bo treba najbrž čakati še precej časa.
E. FORNAZARIČ
NOVA VOJNA NA BLIŽNJEM VZHODU NEVARNO ZAOSTRUJE ODNOSE MED SZ IN ZDA
_
Tudi Jordanija posegla v vojno proti Izraelu Ustavljena ofenziva izraelskih čet v Siriji
Amanska vlada sklenila poslati čete na sirsko fronto - Bombardiranja Damaska naj bi se udeležila tudi ameriška letala
AMAN, KAIRO, DAMASK, TEL AVIV, 13. — Tudi Jordanija je stopila v vojno na strani Egipta in Sirije proti Izraelu. Kot je pojasnil radio Aman, gre za sedaj le za pošiljanje omejenega števila pehotnih čet na sirsko fronto, ne pa za odprtje nove fronte na izraelsko - jordanski meji, kjer je položaj še vedno miren. Vsekakor pa je sklep kralja Huseina izredne važnosti, bodisi ker ustvarja pogoje za dejansko uresničenje arabske enotnosti, bodisi zaradi vojaških posledic, ki bi jih vstop Jordanije v vojni utegnile imeti. Jordanija razpolaga z dobro i-zurjeno in moderno oboroženo vojsko, ki šteje 75 tisoč mož, okrog dvesto letal in do štiristo do petsto tankov.
Radio Aman je tudi sporočil, da je Jordanija že od samega izbruha sovražnosti odigrala važno vlogo v arabsko - izraelski vojni: jordanske čete so namreč po poročilih radia zaščitile levi bok sirske vojske in preprečile, da bi jo Izraelci obkolili. Poleg tega pa je jordanska vojska imobilizirala na črti premirja z Izraelom veliko število izraelskih vojakov, ki jih niso mogli uporabiti na sinajski in na golanski fronti.
Položaj v vsej Jordaniji je medtem miren. Edini vidni znaki vojne so zatemnitev in nekateri omejitveni ukrepi za časnikarje, ki se brez posebnega dovoljenja ae smejo seliti iz Amana v druge kraje države.
Pp nekaterih še nepotrjenih vesteh naj bi tudi Saudova Arabija poslala čete v Sirijo. Vest je objavil libanonski tisk, ki poroča tudi o «ultimatu» kralja Feisala Nixonu. Kralj Saudove Arabije je baje zagrozil s prekinitvijo dobave petroleja Američanom, če bodo ZDA nadaljevale s pošiljanjem orožja Izraelu.
Glede poteka bojev beležimo danes najvažnejše vesti v Siriji, kjer je bila ustavljena izraelska ofenziva proti Damasku. Po dveh dneh napredovanja proti sirski prestolnici so se morale izraelske čete po silovitih spopadih, v katere so posegli tankovski oddelki iz Iraka, ustaviti in se začeti umikati. I-zrael ni potrdil te vesti, pač pa so njegovi vojaški glasniki trdili, da je bil dobršen del iraških enot uničen: vendar pa tudi dopisniki v Damasku poročajo, da danes ni bilo- več sbšati v mestu odmevov vojaških operacij, kar naj bi kazalo, da se je fronta oddaljila od Damaska.
Sirski vojaški glasniki so sporočili, da je izraelsko letalstvo danes kar štirikrat napadlo Damask in nekatera druga sirska mesta. Po teh poročilih je bilo dvajset izraelskih letal sestreljenih.
V Tel Avivu so zjutraj objavili
vrsto poročil o napredovanju izraelskih čet na sirskem ozemlju, v zadnjih urah pa so vojaški glasniki utihnili, kar verjetno potrjuje vesti o ustavitvi ofenzive. Jutranja poročila so navajala, da so izraelske predhodnice oddaljene samo 12 kilometrov od Damaska.
Izraelski finančni minister je danes sporočil, da znašajo dosedanji stroški Izraela v osmih dneh vojne osem milijard izraelskih hr (tisoč milijard lir). Minister je odpotoval v ZDA, da bi med tamkajšnjimi Židi zbral vsaj eno milijardo dolarjev za financiranje vojne.
Seveda pa ima tudi Egipt velike stroške, zaradi česar so danes uvedli «davek svete vojne», ki predvideva zvišanje davkov na dohodke ter podražitev bencina, tobaka, alkoholnih pijač in javnih prevozov.
Vojaška poročila iz egiptovske prestolnice so bila skopa. Vojna na Sinaju se sicer nadaljuje, predvsem s topniškimi spopadi, vendar pa je jasno, da so Izraelci osre-
dotočili svoj pritisk predvsem na Sirijo, tako da je sinajsko bojišče stopilo nekako v ozadje. E-giptovske enote so danes zavzele eno zadnjih utrdb bnije Bar Lev, kjer se je še branilo 35 izraelskih vojakov, ki so položili orožje.
Na diplonjatskem področju ni na obzorju nobenega dogovora med velesilami glede prekinitve ognja na Bližnjem vzhodu. Nasprotno se veča napetost med SZ in ZDA, ki so vedno bolj zapletene v vojno. Iz Sirije so na primer sporočili, da so se bombardiranja Damaska udeležila tudi ameriška letala šeste flote: eno od teh letal so sestrelili, pilota pa so zajeli. Ta je priznal, da je «veteran vojne v Vietnamu». Iz ZDA pa poročajo, da sta bili v Siriji sestreljeni dve sovjetski transportni letali, ki sta prevažali v Damask vojaški material. Po drugi strani pa neki ameriški list piše, da se je Nixon obvezal, da bo nadomestil vsa letala in tanke, ki jih bo Izrael zgubil v vojni proti Arabcem.
Prizorišče skrivnostne tragedije nad Borštom, kjer so prejšnjo noč umrli trije afriški mladeniči, verjetno novačeni delavci. Na sliki so vidna z odejami pokrita trupla pred hišo ob opuščeni železniški progi.
(Poročilo berite na drugi strani)
niiiiililllliiuliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiliilllinilliiiiliitliiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiriiumHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiia
PO 11-URNIH POGAJANJIH DOSEŽEN SPORAZUM MED VLADO IN SINDIKATI
Povišanje najnižjih pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne s 1. januarjem 1974
Povišane bodo tudi pokojnine kmetom, obrtnikom in trgovcem
RIM, 13. — Enajst ur je trajal sestanek med vlado in sindikalnimi organizacijami, na katerem so se danes ob 5. zjutraj končno dogovorili o povišanju najnižjih pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. Sestanka so se za vlado udeležili predsednik Rumor, proračunski minister Giolitti, zakladni minister La Malfa, finančni minister Colombo in minister za delo Bertoldi; za sindikalno federacijo pa glavni tajnik CGIL Lama, njegov prvi namestnik Boni in zvezni tajniki Scheda, Forni, Verzqlli in Dida; CISL so zastopali glavni tajnik Storti ter zvezna tajnika Romei in Giancaglinini; za UIL pa so bili navzoči glavni tajnik Vanni in zvezni tajniki Ravenna, Rossi Bertoletti in Rufino.
Dogovor, ki ga bodo morali še odobriti delavci na sindikalnih skupščinah, predvideva sledeče: s 1. januarjem leta 1974 se povišajo minimalne pokojnine od-
....................................................................................
j ENOTNA DEŽELNA POBUDA STRANK USTAVNEGA LOKA
j*:'. -W-'-	<_%
Tudi Jordanija je stopila v vojno proti Izraelu in poslala na sirsko fronto svoje enote. Po nepotrjenih vesteh naj bi tudi Saudova Arabija poslala čete v Sirijo, kjer je bila včeraj ustavljena izraelska ofenziva proti Damasku. Po izredno ostrih bojih z velikimi izgubami na obeh straneh so se Izraelci začeli umikati. Na sinajski fronti pa se položaj ni spremenil: nadaljujejo se predvsem topniški spopadi, egiptovske enote pa so zavzele še zadnjo utrdbo linije Bar Lev, ki je bila še v izraelskih rokah.
Pogajanja med vlado in sindikati o povišanju pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne so se pozitivno zaključila šele včeraj ob 5. uri zjutraj. Dosegli so osnutek sporazuma ki določa povišanje minimalnih pokojnin odvisnih delavcev, pokojnin neodvisnih delavcev (obrtnikov, kmetov in trgovcev), družinskih doklad in doklade za brezposelne. Predstavniki vlade, sindikatov in političnih strank so včeraj ugodno ocenili dosego sporazuma, saj je bilo spravljeno z dnevnega reda resno vprašanje, ki je grozilo, da poslabša odnose med vlado in sindikati. Obenem pa so se dogovorili, da bodo sedaj začeli skrbno proučevati vprašanja u-resničitve socialnih reform in go-gospodarskih naložb M Jug.
Manifestacija solidarnosti s Čilom
Govoril je tudi zastopnik «Unidad Popolar» Claudio Iturra
Skoraj dva tisoč oseb — mlajših in starejših antifašistov — je sinoči izrazilo svoj odločni «ne» fašističnemu nasilju vojaške junte v Čilu. Deželno manifestacijo so priredile Adi, Aned, Anpi, Anppia, KPI, PSI, mladinska gibanja KD, FGSI, ZKMI in FGR, pridružili pa so se sindikati CGIL, -CISL in UIL, Združenje demokratičnih žena, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in deželnega odbora De Carli, komunistični in socialistični poslanci in senatorji iz naše dežele.
Sprevod je krenil okrog 17. ure s šentjakobskega trga do Goldonijevega trga. kjer so spregovorib predstavniki strank in zastopnik čilske «Ljudske enotnosti» Claudio I-turra.
Prvi je prevzel besedo podžui>an in načelnik socialdemokratske skupine v deželnem svetu Lonza, ki je poudaril, da je ves demokratični Trst solidaren s čilskimi antifašisti. Tragedija, ki je prizadela čilsko ljudstvo pa ne bo omajala vere demokratov v napredek, ker fašisti lahko ubijejo človeka, ne morejo pa streti idealov demokracije, svobode in socializma, je zaključil podžupan Lonza. Za njim je v slovenščini spregovoril predstavnik Združenja deportirancev Miloš Kodrič,
ki je v nekaj besedah orisal tra gični položaj v Čilu: od množičnih aretacij do pokolov, od ukinitve vseh svoboščin do sežiganja knjig. Kljub temu pa se odpor krepi ob podpori demokratičnih in naprednih sil vsega sveta. Enotne solidarnostne pobude v Itabji, je nadaljeval Kodrič, ne služijo samo čilski demokraciji, ampak tudi naši. saj je nevarnost fašističnega prevrata še vedno živa v Italiji. Na koncu je slovenski govornik še izrazil mnenje, da bo čilsko fašistično diktaturo kmalu doletela ista usoda, ki je pri nas doletela naciste in fašiste.
Zastopnik mladinskega gibanja KD in občinski svetovalec Zanini se je izjavil proti diplomatskemu priznanju fašistične diktature. Ostro je obsodil ameriški imperializem in tisti del čilske KD, ki je s Freiem na čelu podprla državni udar. Zanini je tudi poudaril, da se morajo napredne stranke v Italiji za vzeti za tako politiko reform, ki ne bo dovolila desnemu krilu italijanske KD, da «zdrsne» na podobna nazadnjaška stališča.
Po zastopniku Adi Cuttazzu, ki je poudaril, da se napredni delav ci zavzemajo za stvarno pomoč či lu, je deželni tajnik PSI Tringale
ostro obsodil državni udar in izjavil, da se moramo ob čilskih dogodkih vsi zamisliti, saj je še enkrat propadla mirna pot v socializem. Vendar pa ne bo krvavo zatiranje strlo ljudske volje, čilsko ljudstvo bo znalo ob stvarni solidarnosti obračunati s fašisti po poti, ki so mu jo začrtali revolucionarni voditelji Simon Bolivar, Che Guevara in Camillo Torres.
Deželni tajnik KPI Cuffaro je poudaril pomen manifestacij široke demokratične in antifašistične enotnosti, ki veliko pomagajo čilskemu odporniškemu gibanju. Poraz čilskega delavskega gibanja ne bo trajal dolgo in bo tudi čile kmalu imel svoj «25. april», ko se bosta v imenu AUendeja in drugih padlih junakov povrnili svoboda in demokracija.
Zadnji je spregovoril univerzitetni profesor iz Santiaga in predstavnik «Unitad Popolar» Claudio Iturra, ki je v ginjenih besedah o-risal grozote vojaške diktature. Poudaril je tudi, da se že uveljavljajo prve oblike organiziranega odpora Ob navdušenem ploskanju množice je zaključil, da si bo ljudstvo znalo spet priboriti svobodo, zlasti ob pomembni podpori svetovnega javnega mnenja.
visnih delavcev od sedanjih 31.650 in 33.750 na 42.950 lir mesečno. S tem bodo te pokojnine v prihodnjem letu dosegle 27,75 odst. poprečne mesečne plače industrijskih delavcev. Dogovorili so se tudi, da bodo za prihodnja leta uveljavili načelo povezave pokojnin s plačo zaposlenih delavcev in da bodo za vsako leto sproti to vprašanje proučili med sindikati in vlado v zvezi z razvojem gospodarskega položaja, potrebami naložb in socialnih reform.
Pokojnine avtonomnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci) bodo povišane od sedanjih 25 tisoč 300 lir na 34.800 lir mesečno. Obenem bodo socialne pokojnine, ki znašajo sedaj 19 tisoč, povišane na 25.850 lir mesečno. Prav tako so se dogovorili o povišanju podpore slepcem in ostalim civilnim invalidom.
Doklada za brezposelne bo s 1. januarjem povišana od sedanjih 400 na 800 lir dnevno, medtem ko so sklenili, da se družinska doklada za odvisne delavce poviša na 8.000 lir mesečno za ženo in za vsakega otroka posebej. S tem so ukinili tako imenovane maksimale ter preuredili način plačevanja prispevkov delodajalcev.
Vsi komentarji in izjave, ki so jih dale razne sindikalne in politične osebnosti po sklenitvi sporazuma, govorijo o dobri volji, ki je prevladovala tako na strani vlade kot na strani sindikalnih organizacij, da je lahko preteklo noč prišlo do sporazuma. Obenem pa se vsi strinjajo, da je ta sporazum preprečil izredno zaostritev odnosov med vlado in sindikati, kar bi lahko zelo škodljivo vplivalo na nadaljnjo učinkovito vladno politiko na področju cen in boja proti inflaciji. Skratka, so vsi bolj ali manj zadovoljni, čeprav ugotavljajo, da je bilo s tem sporazumom zaključeno prvo obdobje pozitivnih odnosov med vlado in sindikati, da se sedaj odpira novo obdobje, med katerim bo morala vlada posvetiti vso svojo skrb gospodarskim naložbam za razvoj Juga in za uresničitev najnujnejših socialnih reform.
Vidimo torej, da so vprašanja, ki so najtesneje povezana s povišanjem pokojnin in ki so bila včeraj predmet razprave med vlado in sindikati, tako velikega pomena, da je na pogajanjih v pretekli noči prišlo večkrat do izredno napetega položaja. Predstavniki vlade in sindikatov pa
so vsa nesoglasja premostili z izredno dobro voljo in razumevanjem za splošna gospodarska in socialna vprašanja, ki še vedno bremenijo italijansko družbo. Sindikati poudarjajo, da so pristali na sporazum z vlado v okviru globalne sindikalne politike, ki se nanaša na prednostne politične izbire, na boj proti draginji in inflaciji, na prizadevanja za uresničitev socialnih reform ter na gospodarski razvoj in večjo zaposlitev na Jugu. Hkrati pa sindikati menijo, da bo povišanje pokojnin najbolj učinkovalo na
Jugu, ker je v tamkajšnjih pokrajinah največ upokojencev z najnižjimi in socialnimi pokojninami.
FERRARA, 13. - Predsednik republike Leone je danes uradno obiskal Ferraro. Prispel je ob 14.30 na kolodvor, kjer so ga pozdravili predstavniki oblasti. Nato je predsednik odpotoval na prefekturo, kjer se je srečal s krajevnimi parlamentarci ter zastopniki deželne, pokrajinske in občinske uprave. Na srečanju so bile tudi razne kulturne in gospodarske osebnosti mesta.
Gerald Ford novi
podpredsednik ZDA
WASHINGTON, 13. - Nixon je sporočil, da je za novega podpredsednika ZDA namesto Spira Agnewa izbral Geralda Forda, načelnika republikanske manjšine v predstavniškem domu. Ford je star 60 let, doma je iz Nebraske, je poročen in oče štirih sinov, njegovo imenovanje bo moral potrditi ameriški kongres.
.....................................................iiiiiiiiiiiih
DEŽELNI ODBORNIK DEL MAS V LJUBLJANI IN ZAGREBU
Razgovori o podpori kulturnemu delovanju narodnostnih manjšin
Odprtje šeste razstave Intart v Mestni galeriji
LJUBLJANA, 13. — Na sedežu Društva slovenskih književnikov v Ljubljani se je danes popoldne deželni odbornik za kulturo in prosveto avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Bernardo Del Mas skupno s svojima sodelavcema direktorjem službe deželnega odbora za kulturo in prosveto dr. Alfredom Venierom ter posebnim tajnikom dr. Valeriom Micalijem srečal s članico izvršnega sveta SR Slovenije in republiško sekretarko za prosveto in kulturo Elo Ulrih-Ateno ter njenimi sodelavci podtajnikom Andrejem Ujčičem, članom Vodstva slovenske kulturne skupnosti dr. Borisom Kuharjem, svetnikom za stike s tujino Bredo Cajhnovo ter strokovnjakinjo za manjšinske probleme Lojzko Virti-čevo.
Namen srečanja je bil, kot je povedala v svoji uvodni besedi Ela Ulrih - Atena, ažumirati program sodelovanja, da bi to bilo še bolj plodno v korist narodnostnih manjšin obeh dežel, držav in posredno miru v svetu. Nato je izrazila tudi željo, naj bi se v deželi Furlaniji -Julijski krajini zagotovile izdatnejše podpore Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu, slovenski Narodni in študijski knjižnici, Glasbeni matici in drugim ustanovam, ki naj bi se po statusih izenačile s sorodnimi italijanskimi ustanovami v deželi. Zavzela se je nadalje za izdatnejšo pomoč kulturnim in prosvetnim ustanovam na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji,
izrazila je željo po okrepitvi sodelovanja v zvezi s srednjo šolo, pa tudi z ustanovitvijo katedre za slavistiko in slovensko slovstvo v Trstu in Vidmu. Ker je bilo predlogov in snovi za diskusijo veliko, je predlagala, naj o tem ne bi razpravljali neposredno na tem srečanju, pač pa naj bi imenovali posebno skupno telo, ki bi pripravilo materiale za podrobnejše preučevanje vseh teh možnosti.
Odbornik za kulturo in prosveto dežele Furlanije - Julijske krajine Bernardo Del Mas je v svojem odgovoru ugotovil, da je veliko predlogov odprtih, pa tudi rešljivih, da je dežela že marsikaj storila v prid slovenskim kulturnim ustanovam, da pa mora žal često reči ne, kar velja tudi za želje in zahteve podobnih italijanskih ustanov. Omenil je, da bo prihodnji torek v Trstu sestanek o vprašanjih Stalnega slovenskega gledališča, kar pa zadeva predloge in želje glede slovenskega šolstva je menil, da se v deželi posveča velika pozornost vzgojnim centrom, da pa obstaja med deželo F. - J. K. in SR Slovenijo bistvena razlika, kajti v Sloveniji odloča o šolstvu republika, v deželi F. - J.K. pa so pristojnosti deželnih oblasti omejene, ker je za šolstvo pristojna rimska vlada.
V razpravi so bile izražene še številne misli in želje. Tako je Andrej Ujčič podčrtal težave v Beneški Sloveniji, kjer bi klub Ivan Trinko «rad bolj deloval, pa nima
dovolj možnosti». Del Mas pa je izrazil željo po sodelovanju italijanskih manjšinskih kulturnih ustanov. Srečanje se je zaključilo z zagotavljanjem volje po nadaljnjem sodelovanju, pri čemer je sekretarka za kulturo in prosveto SR Slovenije Ela Ulrih - Atena ugotovila, da so odnosi med obema državama veliko boljši, kot so s sosedno Avstrijo.
Delegacija Furlanije - Julijske krajine si je nato v Narodni galeriji v Ljubljani ogledala razstavo gotske plastike na Slovenskem, nato pa v Mestni galeriji na Mestnem trgu prisostvovala otvoritvi 6. Intart razstave pri kateri sodelujejo likovniki Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške.
Zvečer si je v ljubljanski Operi ogledala predstavo opere «Manon Lescaut» v izvedbi celovškega o-pemega gledališča.
Delegacija dežele Furlanije - Julijske krajine je dopotovala v Ljubljano iz Zagreba, kjer je prisostvovala izredno uspešnemu gostovanju tržaškega gledališča «Verdi» v zagrebški Operi v okviru kulturnih izmenjav med našo deželo in Slovenijo oziroma Hrvaško (novembra leto- bo v gledališču Verdi gostovala zagrebška Opera s Smetanovo «Prodano nevesto»). Delegacija se je v Zagrebu razgovarjala tudi s predstavniki hrvaškega sekretariata za prosveto in kulturo o medsebojnem sodelovanju.
FRANC UDOVIČ
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. oktobra 1973
Nfl PETKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Prekinjena razprava o komisiji za uvajanje celodnevnega pouka
Povod za prekinitev so bile polemike o imenovanju predstavnika Slovencev v komisijo in nasprotnem predlogu o vključitvi zastopnika MSI
Nepričakovan razplet na petkovi *eji tržaškega občinskega sveta. Po dolgi in mestoma tudi ostri debati o ustanovitvi koordinacijske komisije, katere naloga bo usmerjati izvajanje celodnevnega pouka v tržaških osnovnih šolah, začenši s prvima poskusoma pri Banih in v naselju sv. Sergija, je župan prekinil sejo in sporočil, da bodo svetovalci sklepali šele prihodnji teden.
Na videz bi predstavništvo Slovencev ne smelo biti predmet razprave, saj zanima vprašanje uvajanja celodnevnega pouka tudi slovenske šole, če ne letos pa vsaj v najbližji prihodnosti. Vendar se je prav tu stvar začela zapletati.
Petkova seja občinskega sveta v Trstu se je pričela z več kot enourno zamudo, ker so se ob napo vedani uri zbrali načelniki skupin in preverili sestavo komisije, kakor jo je predlagal občinski odbor, oziroma odbornica za šolstvo Benni-jeva. V komisiji sta bila dva predstavnika občinskega sveta (eden za večino, drugi za opozicijo), pred stavnik sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL in drugih deset članov, ki so bili v komisijo imenovani po kriteriju «strokovnosti». V resnici, kot se to večkrat dogaja, so tudi strokovnjaki odražali politična sorazmerja v okviru levosredinske večine. Kot je pozneje povedal med razpravo pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, je KPI pristala na tako rešitev, a samo pod pogojem, da se v komisijo vključi, pa čeprav kot strokovnjak, predstavnik Slovencev. Na zahtevo so drugi pristali in povabili svetovalsko skupino KPI naj imenuje tega predstavnika. Po krajšem posvetovanju in več telefonskih pogovorih z nekaterimi šolniki, so komunisti predlagali za komisijo učiteljico Marijo Uršič. S tem bi vsaj delno zagotovili Slovencem, da bodo njihovi interesi našli neposrednega zagovornika.
Pozno zvečer je, kot zadnji sklep, moral občinski svet odobriti imenovanje te komisije. Kot je v uvodu povedala odbornica Luciana Senni, je njena naloga usmerjati didaktične poskuse v šolah s celo dnevnim poukam, predlagati nove rešitve in preverjati možnosti, kje bi bila taka šola še potrebna ali možna. Zaenkrat je občinska uprava, tudi na osnovi deželnih prispevkov v ta namen, sklenila uvesti celodnevni pouk v zbirni šoli v naselju «Gioventù italiana» pri Banih in v Naselju sv. Sergija.
K razpravi se je oglasil» vefr svetovalcev, med temi prof Lonza (PSDI), misovec Giacomelli, demokristjan Fabiani, komunista Bruna Zorzini in Rossetti.
Zorzinijeva je kritizirala odbor, ker je predložil ta sklep z veliko zamudo, medtem ko je celodnevni pouk že stvarnost v zgoniški in miljski občini. V dolinski občini deluje celodnevna šola za Ricmanje in Domjo, njen nadaljnji razvoj pa ovira občutna prisotnost otrok iz Naselja sv. Sergija, ki spada pod tržaško občino. Tudi to je resno prizadelo razvoj slovenske šole na tem področju.
Šola s celodnevnim poukom je važna pobuda v smeri sodobne pedagogike, vendar mora biti posplošena. V tržaški občini je danes glavna ovira prav zaostalost šolskih struktur: premalo je novih šol, popoldanski pouk je že pravilo, združeni razredi pa prava mora, posebno še na slovenskih šolah.
Zorzinijeva je še posebej kritizirala občinsko upravo, da je sicer sklenila organizirati šolo s celodnevnim poukom na Krasu, a samo za italijansko deco, medtem ko bi morala misliti tudi na slovenske šole. Tako pobudo bi lahko začeli na Opčinah ali kje drugje. Tudi na Proseku so prosili za tako šolo, medtem ko bi jo lahko uresničili na Katinari, če bi v poslopju ne bila «začasno» tudi italijanska eno-razrednica. Prav bi bilo, če bi italijanski razred v kratkem premestili v šolo v naselju «Rocol - Me-lara»: tako bi lahko ustanovili dve šoji s celodnevnim poukom, italijansko na Melari in slovensko na Katinari.
Na koncu je Zorzinijeva predlagala, naj bi v koordinacijsko komisijo vključili tudi predstavnika Sindikata slovenske šole, celodnevni pouk pa izvajali soglasno z rajonskimi konzultami in združenji staršev.
Prof. Lanza je v svojem posegu poudaril, da je didaktična eksperi-mentacija pomembna in da bo občinska uprava postopno uvedla celodnevni pouk tudi v druge šole. Izrazil je zadovoljstvo, da bo v komisiji tudi predstavnik Slovencev.
Za njim je govoril Giacomelli (MSI), ki je dejal, da bo njegova skupina glasovala za predloženi sklep in tudi za komisijo. S posebnim zadovoljstvom je pozdravil pobudo za celodnevni pouk pri Banih. Prav ta izjava pa je razgalila zakulisni manever, ki je bil izveden sredi debate. Kot protiutež slovenskemu predstavniku naj bi večinska koalicija sprejela v komisijo tudi predstavnika MSI, ki je dr. Mongiovl.
To je ogorčeno zavrnil Rossetti (KPI), ki je med drugim dejal, da je njegova skupina sprejela kompromis, a samo zato, ker je čutila dolžnost, da vključi v komisijo slovensko predstavništvo. Zahteval je tudi, naj stranke leve sredine nekoliko spremenijo zaključno resolucijo, v kateri so navédeni kriteriji uvajanja celodnevnega pouka.
Rossetti je še posebej zahteval, naj v komisijo ne pride fašistični
predstavnik, tudi zato, ker bi v takem primeru zaviral vse, kar je naprednega na področju pedagogike.
S tem posegom pa je bila razprava končana. Zgledalo je, da bo odbornica Luciana Benni odgovorila na posamezne posege, a jo je prehitel župan Spaccini, ki je prekinil sejo in napovedal, da bo svetovalcem predlagal dokončni sklep prihodnji petek.
namenom, da bi izdelali predlog za preureditev spomenika ter za njegovo ločitev od strelišča. S tem v zvezi so se sestali s predsednikom pokrajinskega združenja strelcev Panareom, ki jim je zagotovil podporo pri tej akciji za preureditev spomenika.
Predstavniki pokrajinskih sindikalnih organizacij CISL in CGIL so se včeraj sestali v občinski palači z županom Spaccinijem in odbornikom Hreščakom. Skupno so prou-učili glavne probleme, ki zadevajo sektor prevozov s taksiji. Potem ko je župan zagotovil popolno pripravljenost občinske uprave za rešitev tega perečega vprašanja, je dejal, da je treba glede tega spremeniti pravilnik, ki urejuje omenjene prevoze
POMEMBNO SREČANJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zdravniki sosednjih dežel o vprašanjih tuberkuloze
Korisina izmenjava mnenj in izkušenj - Pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu naše dežele
V znamenju izmenjave izkušenj in mnenj s področja boja proti pljučnim boleznim (med katerimi je še vedno na prvem mestu tbc), med specialisti SR 'Slovenije, avstrijske Koroške in dežele Furlanije - Julijske krajine, se je včeraj dopoldne začelo na tržaški univerzi dvodnevno znanstveno zasedanje zdravnikov za fiziopnevmo-logijo treh dežel. To pomembno srečanje, nad katerim si je prevzela pokroviteljstvo naša dežela, je razkrilo vrsto problemov, s katerimi se srečujejo zdravstveni organi vseh treh dežel v boju proti tbc. Pri tem je bilo jasno razvidno, da se z najobčutnejšimi pomanjkljivostmi srečuje ravno naša dežela, zaradi česar se z vso nujnostjo postavlja zahteva po ustreznem deželnem zakonu za korenito preobrazbo vse zdravniške službe.
Otvoritvene slovesnosti so se poleg številnih specialistov treh dežel
udeležile tudi ugledne politične sebnosti. Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika organizacij skega odbora prof. Giulia Zmaje-vicha so udeležence pozdravili tržaški župan Spaccini, predsednik po krajine Zanetti ter deželni odbornik za zdravstvo Nardini. Za SR Slovenijo sta pozdravila republiški : ekretar za zdravstvo in socialno politiko dr. Fozarinc ter predsed-i ik slovenskega zdravniškega dru-i tva dr. Dolenc, za Koroško pa dr. 5 chindler. Po otvoritveni svečano-sti so bili uradni referati o stanju rja področju tuberkuloze v treh de žplah. V jutranjih urah so govorili direktor inštituta na Golniku dr. Fortič, dr. Maieron iz Celovca in c r. Vendramin iz Trsta. V popol-canskih urah so splošno podobo o stanju v treh deželah dopolnili dr. Wieser, dr. Amon in prof. Babich, nakar so sledila krajša poročila in splošna razprava.
Konzulta za vzhodni Kras o Tomažičevem spomeniku
Predstavniki konzulte za vzhodni Kras so si včeraj ogledali spomenik Tomažiču in tovarišem ter 71 padlim talcem na openskem strelišču z
tllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllUlllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllliiuilIllllllllllllllllTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllillllllliiiiiiillllllllllllllillMIIIIlillililiiiiiiiiiillllllllluniIllìIIIIIIIllIllllllIIIIIlllll
VODIJO POTA EVROPSKE ZLOČINSKE ORGANIZACIJE SKOZI TRST?
Skrivnostna smrt treh Afričanov pri Borštu člen v mreži za novačenje črnih delavcev
Preko naših meja naj bi se tajno stekala črna delovna sila v razvite evropske države • Preiskovalci zaslišujejo dva črnopolta «posrednika», ki so ju ujeli v Trstu
Trkanje in pridušeni klici so | V bolnišnici pa so s strogo pri- ? mesta, kamor so bili namenjeni, prebudili, ob štirih zjutraj, zakonca držano prognozo sprejeli 23-letnega	Kako so prišli do Traoreja? Ni iz-
n/ro„j „ K;«,- «k	trgovca Lassana Baraji, doma iz
Mari v hiši ob opuščeni železniški progi, nad Borštom. Z okna sta zakonca videla postave neznanih ljudi, nekdo je klical, a ga niso razumeli. Strah jih je bilo, tudi zato, ker je hiša na samem. Niso si upali ven. Kmalu zatem je mimo privozil iz bližnjega zaselka Bruno Hrvat, videl črnopoltega moškega, ki ga je skušal priklicati. Silil je v vozilo in momljal: «Mrtvi so...» Nekaj se je dogajalo. Hrvat je obvestil orožnike v Dolini. Ko so ti prišli do ovinka ceste, ki iz Boršta vodi na Jezero, se jim je pred očmi nudil srhljiv prizor: trije mladi Afričani so mrtvi ležali na cestnem tlaku in na travniku pred hišo. Četrti je stokal, medtem ko je bil njihov rojak, ki je prosil za pomoč, še pri sebi, a onemogel. Častnik -Gabrielli, in. stražnik Doneddu sta fantu dala malo žganja, nato pa poklicala rešilni avto Rdečega križa. Zdravniki so ugotovili, da trem ni pomoči, ostala dva pa so — po bodrilni injekciji kardiotoničnih sredstev — odpeljali v bolnišnico.
Vest se je medtem raznesla kot blisk po Borštu in bližnjih vaseh. Slišati je bilo več ali manj fantastične pripovedi, domneve o novih atentatih na naftovod, zgodbe o krvavih obračunih med tolpami, govorice o mamilih... Šele nekaj ur pozneje je bilo mogoče doumeti tragedijo v svoji hladni, neusmiljeni preprostosti. Zagonetno smrt treh Afričanov gre namreč uokviriti v žalostni pojav novačenja črne delovne sile za zahodnoevropske dežele. V Afriki pustolovci zbirajo črno delovno silo in jo ilegalno dovažajo v Francijo, Nemčijo,' Bene-lukx, kjer je prepuščena nečloveškemu izkoriščanju z revnimi plačami, na katerih se brezobzirni industrijci mastijo, z njimi pa posredniki, ki so razpredli svoje mreže po Južni Evropi in še posebej v Italiji.
Proti večeru se je preiskava o zagonetnem dogodku začela razpletati in stvar ima v rokah sodni preiskovalec dr. Coassin, ni pa dvoma, da vodijo zaenkrat vse niti preiskave k široki in tajni mreži organizacije, ki je zahodni Evropi ilegalno dovažala črno delovno silo. Poti te organizacije vodijo iz srednje Afrike in Gvinejskega zaliva skozi Jugoslavijo in Trst preko Avstrije v Nemčijo in preko Italije v Francijo.
Trupla treh mladih črncev so pozneje identificirali. To so 22 letni poljedelec Seydou Dembele, 19-let-nj Mamador Niakhate in 27-letni trgovec Diambou Lassana, vsi iz republike Mali.
ključeno, da je Traore imel nalogo da se sreča s skupino črncev na dogovorjenem mestu, med Borštom in Jezerom, kamor so peš prišli po progi stare opuščene železnice za
(Nadaljevanje na 10. strani)
Abidjana (Slonokoščena obala) in 25-letnega Tidia Danfanga iz Malija, ki si je že opomogel in ga bodo lahko že danes zaslišali.
Trije mrtvi, torej in dva njihova rojaka v bolnišnici. Z njimi bi se moral v Borštu srečati še 31-letni Fossanou Traore, ki je živel v nekem tržaškem hotelu. Preiskovalci sumijo, da je Traore imel nalogo, da vodi skupine črnih delavcev iz obmejnih področji v Trst in organizira njihov ilegalni odhod naprej, v
liliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČEZ TURČIJO IN JUGOSLAVIJO
PRIMORSKI DNEVNIK išče siroto (vojno ali zaradi nesreče pri delu) ali vdovo za namestitev. Prošnje sprejema uprava, Trst, Ul. Montecchi 6.
KMALU NAFTOVOD ENI IZ PERZIJE DO TRSTA?
n»m it» iuiti-. o* ul .«£	i isjjs	z
Iran se zanima tudi za naftovod Omišalj- Pančevo
V italijanskih gospodarskih krogih se je včeraj razširila neuradna vest, po kateri naj bi se bila državna družba za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI dogovorila s pristojnimi forumi za speljavo velikega naftovoda iz Irana čez turško in jugoslovansko ozemlje do Trsta. V Perziji pridobivajo danes po 200 milijonov ton surove nafte na leto, do leta 1980 pa naj bi proizvodnja narastla na dvakrat toliko. Milanski gospodarski dnevnik «R Sole - 24 Ore» v tej zvezi na-glaša, da je pobuda ENI toliko bolj pomembna, ker so Perzijci dali razumeti, da se ne nameravajo pridružiti drugim deželam dobaviteljicam, če bi se te odločile za ukinitev dobav surovega petroleja zahodnim državam. Iran naj bi se zanimal tudi za možnost finančnega sodelovanja domače državne petrolejske organizacije pri gradnji velikega naftovoda, ki ga Jugoslavija namerava zgraditi iz Omišlja na otoku Krku v Kvarnerskem zalivu čez Bosanski Brod do Pančeva in naprej do madžarske meje. O tem naj bi se pogovarjala tudi predsednik Tito in šah Pahlevi med zadnjim srečanjem na Brionih.
Minister Toros uradno v Trstu
Jutri dopoldne se bo deželni odbor sestal na izredni seji, katere se bo uradno udeležil tudi minister za dežele Toros. Seja bo ob 11. uri, na njej pa bodo predsednik Comelli in pristojni odborniki
predočili predstavniku vlade najnujnejša vprašanja Furlanije - Julijske krajine. Sen. Toros se bo pozneje sestal tudi s predsednikom deželnega sveta in z načelniki sve- jajo, da je treba enkrat za vselej
Solidarnost
Tržaškega partizanskega pevskega zbora s koroškimi Slovenci
Med zadnjimi pripravami za današnji nastop v Carpiju pri Mode-ni, ob odkritju muzeja — spomenika padlim v koncentracijskih taboriščih, se je sestal na izredni seji odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Med drugim so odborniki ostro grajali oživljanje neofašističnih pojavov na avstrij-skem Koroškem. V imenu vseh pevcev so izrazili neomajno solidarnost s koroškimi Slovenci in njihovimi organizacijami, ki jih znova brutalno napadajo neofašistični plačanci. Bombni napad na sedež Zvèze slovenskih organizacij v Celovcu postavlja zopet v ospredje ■Odločno zahtevo po zaščiti najosnovnejših pravic pripadnikov našega naroda. Gre za preprečitev podlih, kriminalnih dejanj, pri čemer avstrijski varnostni organi ne kažejo zadostnega zanimanja. Pevci, po večini bivši partizani, poudar-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes, 14. t. m. ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI
POPOLDANSKI — RED C)
Kino
tovalskih skupin. Med svojim bi-1 narediti konec vsem fašističnim iz-vanjem v našem mestu bo mini- bruhom in njihovim proslulim, zna-
ster za dežele obiskal tudi generalnega vladnega komisarja Di Lorenza.
nim organizacijam, ki podpihujejo in podpirajo takšne napade izza kulis.
GLASBENA MATICA ■ TRST
Koncertna sezona
Abonma 1973 - 74 — Devet koncertov — Kulturni dom v Trstu
25.10.1973: Pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda, dirigent Ivo Dražinid — 12.11.1973: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solisti: Elena De Martin -mezzosopran. Dina Slama - klavir, Vojko Cesar - fagot — 2.12.1973: Pevski zbor JOŽA VLAHOVIČ iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto — 14.12.1973: SLOVENSKI OKTET — 8.1.1974: DUNAJSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Miloš Pahor - flavta — 25.1.1974: SLOVENSKI TRIO, Aci Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina, Ciril Škerjanec
-	violončelo — 15.3.1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Goran Košuta - violina — 29.3.1974: SERGIO MARENGONI, klavirski recital — 19.4.1974: Orkester in solisti LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Rado Simoniti
CENE ABONMAJEV
Redni 9.000 lir, Znižani 7.000 lir. Mladinski in invalidski 2.000 lir
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29
—	tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) od 15.30 do 19. ure. Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma do 17. oktobra.
iMlliiliiiiiiiiliilliltlliliiiiilitilliliiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiliifiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiliiJuiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiliiiiiiiiiiiiniiiiiiniliiiiiiiiiliiiliiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiillllilliiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Danes, NEDELJA, 14. oktebra NEDELJKO
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 11.02 — Luna vzide ob 18.25 in zatone ob 9.11
Jutri, PONEDELJEK, 15. oktobra
TEREZIJA
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,8 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1009,8 mb, rahlo pada, veter 3 km na uro, severovzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 18,7 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Dne 13. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 92-letna Anna Cadum-Rados vd. Sinossi, 68-letni Giovanni Cocetich, 80-letni Ruggero Godas, 92-letni Rodolfo laksetic, 65-letni Aldo Capodei, 50-letna Maria Rana, 77-letna Luigia Pahor, 65-letni Ermanno Peli-zon, 82-letna Maria Podrecca vd. Can-ziani, 76-letni Vittorio Millo, 71-letna Damiana Centrone por. Pirchio.
OKLICI: pomorščak Fulvio Loren-zetti in gospodinja Elda Turco, finančni stražnik Placido Riccio in u-radnica Diana La Rosa, šofer Albin Kocjancic in delavka Rosa lurincich, (jelavec Marcello Callegari in gospodinja Neva Stechina, kirurg dr. Mario Nicotra in univ. študentka Daniela
Orlandini, agent javne varnosti Angelo Cafarelli in gospodinja Lucia Russo, uradnik Roberto Antoni in študentka Flavia Lipossi, mehanik Pietro Messina in delavka Maria Anna Goetz, zastopnik Tullio Buldrin in krznarka Elena Udovicich, optični tehnik Lino De Rossi in bolničarka Ne-
zfe/
FOTO
KINO
OPTIKA

Via Mazzini, 51/b Tal. 733-361
va Cubej, mehanik Franco Boso in trg. pomočnica Bruna Radin, mehanik Lucio Serri in trg. pomočnica Viviana Muiesan, uradnik Giorgio Cocco in uradnica Marina Semolini, uradnik dr. Antimo Verde in uradnica Anna Brumat, elektrovarilec Giorgio Celieh in učiteljica Lenida Violin, uradnik Sergio Tondi in uradnica Val-nea Fabris, mehanik Pietro Gaspa-rotto in uradnica Rita Manzinotto, podčastnik finančne straže Silvio Krat-ter in trg. pomočnica Silvia Mar-sich, upokojenec Lorenzo Facchinello in šivilja Maria Dugar, mehanik Eri-berlo Rossin in uradnica Giuliana Motta, delavec Livio Callegaris in gospodinja Ondina Kukolja, ličar Radi-voj Vrse in gospodinja Mariagrazia Grego, profesor dr. Luciano Cova in profesorica Maria Paola Mioni, igralec Arturo Santoro in učiteljica Maria Barbara Durante, sei Giovanni Antolovic in trg. pomočnica Mira Kor-va, tehn. izvedenec Tommaso Riccardi in gospodinja Flavia Scrobo-gna, univ. študent Paolo Stengel in uradnica Ariella Zanevra, podčastnik finančne straže Guido Piccioni in trg.
■ pomočnica Giuseppina Dandolo, urad-I nik Ugo Poli in študentka Anna Canu,
tekstilni delavec Claudio Fonda in trg. pomočnica Laura Petronio, pri' staniški delavec Antonio Cleva in de lavka Daniela Gasparini, uradnik Aleš sandro Costa in delavka Luciana Rug giero; mehanik Claudio Perko in de lavka Jerica Stokelj.
BARI	LOTERIJA 85 24		70	21	49
CAGLIARI	25	87	57	65	78
FIRENCE	63	82	M	1	55
GENOVA	18	80	90	41	14
MILAN	41	39	20	72	59
NEAPELJ	53	35	27	57	8
PALERMO	2	22	87	84	78
RIM	31	57	42	54	44
TURIN	63	15	55	48	19
BENETKE	87	76	90	19	43
ENALOTTO 2 12	1X X	1X2				2 X X	
Kvote: 12 točk — 40.249.000 lir; 11 — 274.000 lir; 10 - 24.900 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Bareni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, An ne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek.
Excelsior 10.00 in 11.30 matineja «Silvestro e Gonzales in orbita». Barvna risanka.
Excelsior 15.00—22.15 «Rappresaglia» Barvni film. R. Burton in M. Ma-stroianni.
Grattacielo 14.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson. Paul Sarvino.
Fenice 15.00-17.20-19.45—22.15 «Tony Arzente», Igra Alain Delon. Bareni film.
Eden 15.00 «Quando l'amore è sensualità». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Gianni Macchia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «Crescete e moltiplicatevi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Stender. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 14.00 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes.
Impero 15.30 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Barvni zabavni film. Igra Giuliano Gemma.
Filodrammatico 15.00 «Le tentazioni di Cristina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «La stella di latta». Barvni western film. Glavno vlogo igra John Wayne.
Vittorio Veneto 15.00 «Il commissario Laguen e il caso Gassot». Barvni film. Igra Jean Gabin. Detektivka.
Ideale 14.45 «Più forte, ragazzi». Barvni film. V glavnih vlogah Bud Spencer in Terence Hill.
Abbazia 14.30 «Cabaret». Barvni zabavni film. Igra Liza Minelli.
Astra 15.00 «I tre ìnoschettieri». Barvni pustolovski film. Igrata Lana Turner in Gene Kelly.
Radio 14.30 «King-kong l'impero dei draghi». Barvni japonski film.
DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Geppa 9
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZl 10
i 30-101, 30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV 12. OKTOBRA 1973
Ameriški dolar	593,50
Funt šterling	1.442,—
Švicarski frank	197,95
Francoski frank	138,75
Nemška marka	247,—
Avstrijski šiling	33,12
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut

i , 4. SLIKARSKI H EX TEMPORE
danes, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje, žigosanje (največ dve platni ali osnovi) pred vaškim prosvetnim društvom od 7.30 do 13.30; izročitev ene same slike, brez okvira in podpisa, ob 14. Sledi ocenjevanje in nagraditev del. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Mali oglasi
MLADA ZAKONCA iščeta 1-2 sobno stanovanje v predmestju ali okolici Trsta. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro S L.
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 In dragih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Micco, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmcyer 4/a.
Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na naslov UNIVERSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih urah.
DRUŽINA IZ DOLINE išče hišno po močnico za nekaj nr dnevno. Tele Ion št. 228-190.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 14, 10., ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C). V sredo, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
VERDI
V petek, 19. oktobra ob 21. uri bo v gledališču Verdi nastopil filharmonični orkester iz Moskve. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Lazareva izvajal skladbe Prokofjeva, Čajkovskega in drugih ruskih skladateljev.
NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT
Jutri, 15. t. m. ob 20. uri bo v
veliki dvorani Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Coroneo 15 v sodelovanju s Tržaškim združenjem prijateljev opeme glasbe, tretja barvna filmska predstava hamburške Staats-oper. Na vrsti bo Wagnerjeva opera «Nuemberški mojstri pevci». Vstop za člane obeh združenj in za goste.
MLADINSKI GODBENI ODSEK PD VESNA — Križ
priredi
danes, 14. oktobra ob 17. uri v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU
KONCERT
OB PRILIKI 5. OBLETNICE USTANOVITVE
sodelujejo:
Moški pevski zbor «Vesna» Mešani pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža
Godba na pihala iz Ricmanj Kriška mladinska godba
Ob 20.30 PLES
z domačim godbenim ansamblom
Danes, 14. oktobra 1973 ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
PO DOMAČE Z ANSAMBLOM «TAIMS» in pevcema
NADJO IN DAVORINOM
Vabljeni!
Izleti
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledam najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Geppa 9 (gdč. Norci). Pogoji (cene in zaključek, vpisovanja), bodo objavljali v prihodnjih dneh.
PD «France Prešeren» — Boljunec priredi v nedeljo, 21. oktobra izlet v Vrbo, Begi m je, Kranj in Predvor. Cena izleta s kosilom 4.700 lir. Odhod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst obvešča pevce otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Janko Ban, da bodo vaje v Kulturnem domu vsak ponedeljek ob 18. uri.
Prosveta
Folklorna skupina iz Dijaškega doma vabi vse, ki bi radi plesali ali kakorkoli drugače sodelovali pri skupini, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 16. oktobra ob 20. uri v tržaškem Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72.
Slovensko prosvetno društvo Tabor z Opčin obvešča gojenke baletnega tečaja in njihove starše, da bo skupni sestanek, na katerem bodo določili umik skupin in se domenili o poteku tečaja, jutri, 15. oktobra 1973 ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SOŽALJE
člani godbenega društva iz Nabrežine izrekajo globoko sožalje družini Terčon ob smrti dragega očeta in brata, nekdanjega požrtvovalnega člana našega društva.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Nina Castellanija
Žalujoči: mama in bratje
Trst, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo drago sestro
Justino Žerjal
Posebno se zahvaljujemo domačemu pevskemu zboru, g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči: sestra Netka, brat Mirko z družino ter drugo sorodstvo
Zabrežec, Trst, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
Ura Vrabca
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so nam na kakršen--kolLnaijin jpomagali in stali ob strani v težkih dneh.
Posebna zahvala sorodnikom in učencem ter .profesorjem srednje šole «I. 'Cankar» ' in liceja «F. Prešeren», ki so se udeležili pogreba.
žena Anica s sinom Igorjem in hčerko Mileno
Trst, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob nenadni izgubi našega predragega
JOSIPA TERČONA
se prisrčno zahvaljujemo.
Iskrena zahvala č. g. župniku za tolažilne besede, drugim duhovnikom, dr. Delamiju, g. županu, občinski upravi in uslužbencem, sorodnikom, cerkvenim pevkam, zboroma «I. Gruden» in «Fantje izpod Grmade», govornikom, nosilcem krste in vencev, vsem darovalcem cvetja, tistim, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem, ki sO na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družine
TERČON, PERTOT in TREVISAN
Nabrežina, Firence, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in sožalja ob smrti naše ljubljene in nepozabne žene, mame in none
ANICE DOLENC por. DANEU
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali. Posebna zahvala gospodu župniku, gospodu Cibicu za ganljive besede pri odprtem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru «V, Mirk», dr. Borisu Cibicu, profesorju Pleterskemu, osebju bolnišnice «Peter Držaj» v Ljubljani, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družine
DANEU, SEDMAK, DOLENC
Prosek, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega	v
SILVANA CUKA
Posebna zahvala dekletom in fantom, č. g. župniku, sekciji KPI «Zorko Kralj», darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegpv spomin.
Brat Marčelo in drugi sorodniki
Trebče, 14. oktobra 1973
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega dragega
FRANCA K0K0ŠARJA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili ob strani.
Posebna zahvala vsem vaščanom, sosedinjama Vitez in Meržek, gospodu župniku iz Sežane, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoče družine Kokošar, Pirje-
Orlek, 14. oktobra 1973	vec. Stojkovič in drugo sorodstvo
S SEJE ZGONISKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z večino glasov odobreni protipredlogi deželi za občinski regulacijski načrt
Soglasno odobren predlog za medobčinski prevozniški konzorcij
Osrednja točka izredne seje zgo-niškega občinskega sveta v petek zvečer je bila razprava o pripombah in predlaganih popravkih deželnega urada za urbanistiko k občinskemu regulacijskemu načrtu, ki ga je zgoniški občinski svet o-dobril 24. maja 1971, potem ko je bil zavrnjen prvotni načrt. Uradni postopek za dokončno uveljavitev regulacijskega načrta zgoniške občine se torej bliža svojemu zaključku. Po odobritvi in objavi načrta ter ugovorih, ki jih je občinski svet delno sprejel, je občinska uprava, kot določa zakon, odposlala vso dokumentacijo in načrt deželnemu odborništvu za urbanistiko. Deželni organi so proučili vso zadevo in nato vrnili občinski upravi načrt z nekaterimi pripombami, ki imajo omejitveni značaj, omejujejo širjenje vasi, narekujejo izdelavo podrobnih zazidalnih načrtov,' določajo zelene pasove okrog naselij itd. Posebna komisija, v kateri so bili zastopani občinska uprava, večina in manjšina v občinskem svetu ter nekateri strokovnjaki, je proučila pripombe deželne uprave in sestavila protipredloge, ki delno upoštevajo priporočila dežele, zavračajo pa omejitve v vaških središčih ter predvidevajo harmonični razvoj vasi.
Po poročilu župana in obrazložitvi podžupana ter arh. Menga, ki je izdelal načrt, je občinski svet z večino glasov potrdil protipredloge in ponovno potrdil občinski regulacijski načrt, kot je bil odobren leta 1971. Pri glasovanju so se vzdržali trije svetovalci Liste Slovenske skupnosti v znak protesta, kot je izjavil vodja njihove skupine, ker dežela ni upoštevala vseh predlogov občinskega sveta. Župan je ob zaključku razprave pripomnil, da občinska uprava vztraja pri svojih sklepih, da morajo biti kraške vasi nekaj živega, ne pa okosteneli muzejski predmeti.
Pred tem je občmski svet soglasno odobril resolucijo o Koroški in predlog o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za javne .prevoze, od česar tudi zgoniški občani pričakujejo boljšo prevozniško službo.
Ob začetku seje je občinski svet z enominutnim molkom počastil spomin pok. Josipa Terčona, bivšega nabrežinskega župana, človeka, ki je visoko cenil moralne vrednote in je bil dosleden zagovornik pravic slovenske narodnost-
Vaščani iz Ricmanj se prisrčno zahvaljujejo učitelju
Evgenu Dobrili
za njegovo dolgoletno požrtvovalno poučevanje na domači slovenski šoli in za njegovo vsestransko zanimanje za probleme šole, kakor tudi za njegov iskren odnos do vaščanov.
Obenem mu čestitajo k imenovanju za ravnatelja in mu želijo na novem delovnem mestu mnogo uspehov v korist slovenskih učencev in slovenskega šolstva Vaščani iz Ricmanj
ne skupnosti, kot je dejal v svojem kratkem nagovoru zgoniški župan.
ročja Boljunca, Krogelj in Doline, da je pooblaščena nuditi posojila na osnovi deželnega odloka z dne 23. 8. 1973, ki je bil objavljen v u-radnem vestniku št. 41 z dne 3. 9. 1973. Odlok predvideva, da prizadeti kmetovalci, ki so utrpeli škodo zaradi toče dne 9. julija t.l., najamejo posojila po zelo nizki obrestni meri (1 odst.) vračljiva v 5 letih. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Hranilnico ali na pokrajinsko kmetijsko nadzorniš-tvo. Rok za vložitev prošenj zapade 2. 11. 1973.
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Ostre kritike zaradi porušenja značilne Deškove hiše na Colu
Obsodba nemškega šovinizma na Koroškem
V četrtek zvečer je imel repen-tabrski občinski svet prvo sejo, s katero se je začelo jesensko zasedanje. Najprej je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža vso solidarnost in moralno podporo koroškim Slovencem, obsoja šovinistične napade in zahteva, da avstrijske oblasti izvajajo določbe meddržavne pogodbe, spoštujejo pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter ji zagotovijo miren kulturni, socialni in gospodarski razvoj.
Po poročilu župana se je razvila živahna diskusija o zadevi, ki je precej vznemirila vse občane in sploh ljubitelje Krasa. Pred nekaj dnevi so namreč z buldožerjem do tal porušili «Deškovo hišo» na Colu. To je bila najstarejša hiša v tej vasici, ob ovinku, na desni strani ceste ob vhodu v vas, s tipično kamnito streho in lesenim gankom. Hiša je bila last žene nekega tržaškega kavarnarja. Pred nekaj meseci sta vložila na občino prošnjo za obnovitev hiše po načrtu, ki ga je izdelal arh. Romano Boico. Po tem načrtu bi se ohranile vse značilnosti stare hiše. Zato je župan podpisal dovoljenje. Pred nekaj dnevi pa so hišo popolnoma porušili in odpeljali ves material, razen nekaj kamnov.
Kdo je dal dovoljenje? Lastnica hiše in njen mož trdita v svojem dopisu, s katerim obveščata župana o porušenju hiše, da sta dobila ustno privoljenje občinske u-prave. Pravita tudi, da je bilo treba porušiti hišo, ker ni v bila več varna. Na zahtevo svetovalca Pavla Colje je župan odgovoril, da ni dal nobenega takega dovoljenja in da je podpisal samo dovoljenje za preureditev hiše. Da so hišo porušili, pravi župan, je videl le naslednji dan, ko je šel mimo. Svetovalec Colja je te županove izjave vzel na znanje in je pripomnil, da bi moral občinski od-
bor vložil tožbo zaradi obrekovanja, ker se na račun župana širijo v zvezi s to zadevo razne govorice, župan je tudi povedal, da je potem izdal odlok o začasni prepovedi gradnje. Občinski svetovalci so obsodili tako ravnanje hišnega lastnika in so predlagali ostre ukrepe.
O stvari smo govorili z arh. Boi-com, ki je izrazil svoje obžalovanje, da se je zgodilo, kar se je zgodilo. Ni bil njegov namen, da bi hišo porušili, ampak da bi odstranili samo razpadajoče dele. Prav tiste dni je bil na dopustu, zagotavlja pa, da bo hiša zgrajena, kot je bila prej, tudi s kamnito streho, pa naj stane, kar stane. To so zagotovila arhitekta, o-staja pa še vedno vprašanje, kdo je izdal dovoljenje za rušenje hiše, ali če ga je sploh kdo izdal.
Za predstavnika občine v konzorciju za avtoport pri Fernetičih je bil soglasno izvoljen arh. Kokora-vec, ker je dosedanji predstavnik Ivan Kutin podal ostavko. Pri tem
je svetovalec Colja poudaril, da bi morala imeti repentabrska občina tri predstavnike v omenjenem konzorciju, in ne samo dva, kot dose-daj, in da je treba sploh ■ demokratizirati konzorcij, v katerem imajo zdaj večjo težo in odločilno besedo birokrati kot pa izvoljeni predstavniki krajevnih ustanov. Občinska svetovalca Colja in Baiss sta tudi predlagala županu, naj bi izdal odlok o zaščiti zasebne imovi-ne in narave, kot ga je izdal župan občine S. Vito di Cadore. Župan je obljubil, da bo predlog dobro preučil, vsi svetovalci pa so izjavili, da bi bil tak ukrep zelo koristen in da bi ga morale sprejeti tudi druge občinske Uprave.
Soglasno je občinski svet odobril osnutek dogovora, po katerem daje občina prosvetnemu društvu «Kraški dom» v najem novo občinsko nogometno igrišče pri Repnu. Soglasno so tudi odobrili predlog o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za javne prevoze. Prihodnja seja bo v četrtek, 18. t.m.
«Danes ko smo priča kako današnji svet napreduje v slabo z večjo brzi-no kot v dobro, bi nam Tvoja gostoljubnost mnogo zalegla. Toda Tvoje gostoljubnosti je danes konec. Sam čas je strl Tebe in njo. Od Tvoje gomile odhajamo s težkim srcem z mislijo, da spomin nate bo v nas ostal in živel v nedogled».
S temi besedami se je v torek popoldne na proseškem pokopališču poslovil od pok. Anice Dolenc por. Daneu domačin Emil Cibic.
Anica je zagledala luč sveta 30. novembra 1903 v kmečki družini Do-
r
KMETOVALCEM BOLJUNCA KROGELJ IN DOLINE
Važno obvestilo openske Hranilnice in posojilnice
Hranilnica in posojilnica na Opčinah sporoča kmetovalcem s pod- 2. 11. 1973.	Tako je zdaj tam, kjer je nad 300 let stala Deškova hiša na Colu
lllllllllllllllllllll■lllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllll|llllll■|||||■|||I|lUllIIlll■IUtllllIUII||||lll|llllllllll|||ll||IIII|l|l||lllll||||||JlI]Ill||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||,,||,,|||||||I,,n|rt|I|||||||||||||||||||||||(|||||||||l|||||||l|||I|||||||I|III|||l||||||||l||||||||||||l||||||||||||||||||l|||||||||||I)
POČIVA V DOMAČI ZEMLJI NA PROSEKU
Ganljivo slovo domačinov od Anice Dolenc por. Daneu
lene na Proseku (Devinščina), ki je bila znana daleč naokrog po Krasu. Dolenčevi so poleg kmetije upravljali tudi znano gostilno «Dolenc» na De-vinščini, nekdanjo gostilno «Pri Po-zupovih». Družina Dolenc je bila številna, toda oče Alojz in mati Fani sta bila zelo delavna. Pri delu so jima pomagali otroci — trije sinovi in pet hčera. Anica je bila najmlajša. že v mladih letih se je polna življenjske sile vključila v kulturno-prosvetno delovanje na Proseku. Pela je v zboru Hajdrih, sodelovala v dramski skupini in se učila solo petja. Skratka, bila je pravi steber prosvetnega dela na Proseku. Ko so fašistične oblasti ukinile delovanje naših društev, je ostala Anica zvesta svojemu narodu in se, kot vsi pevci, zatekla v cerkev, saj je le tam bilo možno prepevati. Sicer pa je bila mnogokrat spodbudnica skrito organiziranih pevskih skupin. Vsem sta ostali v spominu dve najboljši izvedbi Anice za solo-sopran «Ave Marija» in «V večernem žaru si blesteča». Med pevskimi vajami se je spoznala z domačinom Emilom Danevom, s katerim se je leta 1933 omožila. Ker sta bila oba gostoljubna m marljiva prosvetna delavca, je postalo pri Dolenčevih zavetišče kulturnikov. Imeli so pevske vaje in sestanke krajevne organizacije in tudi napredne organizacije sosednih vasi in samega mesta.
Iz zdravstvenih razlogov se je morala Anica odpovedati petju leta 1937, toda od odrskih desk se ni marala posloviti. V prvi organizirani prireditvi po osvoboditvi leta 1945 je v dvorani «Puntar», sedanji otroški vrtec, nastopala v igri M. Puc «Svet brez sovraštva», ki jo je režiral njen mož. Nato je igrala še v burki «Dobrodošli, kdaj pridete domov» in Linhartovi veseloigri «županova Micka», ki ju je vedno režiral mož Emil s pomočjo Anice.
Družina, otroci in predvsem gostilna. ki jo je skrbno vodila z možem Emilom so jo postopoma odtrgali od prosvetnega dela. Kljub temu pa se je vedno zanimala in veselila vsakega uspeha domačih prosvetarjev ter bila zadovoljna, da je mož nadaljeval s pevskimi vajami in nastopi, dokler mu je zdravje dovolilo. V zadnjih časih pa je tudi ona bolehala in se je zato zatekla v bolnišnico v Ljubljano, kjer je prejšnjo soboto zatisnila oči.
Kako je bila Anica znana in priljubljena, priča njen pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi. Med številnimi venci sorodnikov in svojcev smo opazili tudi venec «Cerkvenega pevskega zbora» in «Vasilij Mirk», ki sta zapela pokojni v slovo «Glejte kako umira pravični» in «Vigred».
Draga Anica ! Za Tvoje kulturno -prosvetno udejstvovanje in ljubezen do naroda in materinega jezika smo ti iz srca hvaležni. V težkih časih si pomagala prebiti težkoče in težave, ki jih je bilo mnogo. Sedaj počivaš v domači grudi, ki si ji bila zvesta in ljubila bolj kot samo sebe. Naj ti bo rahla domača zemlja. Prizadetemu možu Emilu, hčerki Majdi in sinu Milku ter sorodstvu izrekamo globoko sožalje.	B. R.
niiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiia

Darovi in prispevki
VPRAŠAJTE GA KAKO SE POČUTI !
....odkar poznam DONAI-sem kot prerojen !
Nimam težav niti z želodcem, niti z žolčem, ne z jetri in npsploh se počutim zelo mladostnega.
IZ ROGAŠKE SIATI
JE KAKOR ZDRAVJE
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Dora Lorenzi 2000 lir, Darinka Kariš 2000 lir, Josip Brezovec Žbitt! lir, Giuseppe Zoch 1000 lir, Celestina Debernardi 500 lir, Liliana Ser-viliani 1000 lir.
Namesto cvetja na grob Ninu Ca-stellaniju darujet- Milka in Fabij Giorgi 2000 lir.
V	počastitev spomina pok. prof. Dušana Sancina daruje Srečko Šu-man 5000 lir.
V	počastitev spomina Ančke Piego darujeta Mira in Darinka Šu-man 5000 lir.
V	počastitev spomina dr. Pie Germani daruje Slava Sancin 2000 lir.
V	spomin pok. Ninota Castellani-ja daruje družina Kodrič-šiškovič 5000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Evgen Vodopivec z družino 10.000 lir, družina Dolenc 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Cvetko Verginela (Gabrovec)
10.000	lir, Ivan Obad (Gabrovec)
3.000	lir, Viktor Košuta (Križ-Ka-nada) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob inž. Ivo-ta Sosiča darujejo Lidija, Lino in Mari Caharija (Nabrežina) 20.000 lir.
V	spomin ob drugi obletnici pok. Zofije Daneu in peti obletnici pok. Ivane Sedmak daruje sestra Dora 10.000 lir.
* * *
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Ladi Hrvatič (Ric-manje 1) 10.000 lir, Ema Križman-čič (Bazovica) 10.000 lir, Zora Križ-mančič (Gropada 43) 5000 lir, Karlo Kalc - Skok (Gropada 10) 3000 lir, gostilna Milkovič (Gropada 6) 3000 lir, Daniele Giovannini (Ko-lonkovec) 3500 lir, Igor Jankovič 800 lir, Jagoda Kjuder 500 lir, Karlo Milkovič 1000 lir, Sergio Černigoj 2000 lir, Fabio Viola 500 lir, Bruno Čuk 1000 lir, Vasilij Kovačič 1000 lir. Giuliano Zannoni 1000 lir, Josip Mazarol (Gropada) 1509 lir, mesnica Purič (Miramarski drevored 117) 2000 lir, konfekcijska trgovina Jolanda Sedmak (Križ 200) 5000 lir, trgovina jestvin Jože Ter-čič-Zvonko (Križ) 5000 lir, mesnica Martin Lozar (Križ 193) 5000 lir, trgovina jestvin Josip Kralj (Križ 193) 5000 lir, trgovina z obutvijo Gentilina Madotto (Križ 404) 5000 lir, podjetje za obdelavo marmorja Anton Mozetič (Nabrežina 64) 5000 lir, Štefan Leban (Slivno 10) 1000 lir, Irena Milič (Slivno-trgovina) 1000 lir, gostilničar Aldo Sardoč (Slivno 5) 5000 lir, gostilna «La volpe» Rudi Sedmak (Vi-žovlje 8) 10.000 lir, gostilničar Franc Dolgan (Koseze 8 - Ilirska Bistrica) 2000 lir, Milan Škabar (Veliki Repen 25) 1000 lir, restavracija Mario (Draga 22) 5000 lir, trgovina
jestvin Danilo Kos (Mačkolje 25) 5000 lir, gostilničar Franc Slavec (Križpot pri Mačkoljah 75) 2000 lir, trgovina jestvin Jože Kapun (Pesek 1) 5000 lir, hotel - restavracija SÓtìJA (Domjo 47) 10.000 lir, trgo-’ vec Aldo Maver (Boljunec 340)
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob brata Ninota, ki je umrl 4. oktobra 1973 v Nemčiji daruje Jože Castellani
10.000	lir.
Ob 70-letnici tov. Franca Pertota iz Nabrežine darujejo vaščani: Stanko Caharija (št. 180) 1000 lir, Rudi Pertot (Basov) 1000 Ur, Ivo Pertot (Basov) 2000 Ur, Albin Pertot 3000 Ur, Slavko Pertot 2000 Ur, Emil Gabrovec 1500 Ur, Leopold Adam 500 Ur, Ado Slavec 1000 Ur.
V	počastitev spomina pok. Antona, Marije in Zore Brce ter Pieri-ne Kalc iz Gropade daruje družina Kalc (Katinara) 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Kalc daruje družina Kalc (Katinara) 2000 Ur.
Za gradnjo Kulturnega doma Pro-sek-Kontovel darujejo: V počastitev spomina pok. Anice Daneu darujeta Cveto in Elda Ukmar 5000 Ur.
Namesto cvetja pok. Anici Dolenc darujejo Olga Ban 4000 Ur, Marija Grilanc 2000 Ur, Marija Rebula 2000 lir, Berta Zuzič 2000 Ur, Marija Štoka (št. 84) 2000 Ur, Ivana Majowsky 2000 Ur.
V	počastitev spomina Meri Bri-ščik daruje Marija Štoka 2000 Ur.
Ob 3. obletnici s mr J drage mame Ane Nabergoj daruje hči Marija 3000 lir.
Podjetnik Angel Štefančič iz Sv. Križa 5000 Ur.
Namesto	cvetja	r.a	grob	Anice
Dolenc darujeta trgovec z vinom Miran Kuret 10.000 Ur in MiUvoj Zužič 2000 Ur.
Namesto	cvetja	na	grob	Anice
Daneu (Dolenc) darujeta Anica in Drago Štoka 5000 Ur.
* * #
Namesto	cvetja	na	grob	Anice
Daneu darujejo Lojzka, Vanda in Romano 5000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel, Jušto in Marija Šegina 5000 Ur za cerkveni pevski zbor Prosek, Zofka in Miranda Kapun 3000 Ur za ŠD Primorje, Gue-rina in Milko Puntar 4000 Ur za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Josipa
Terčona daruje družina Zandome-ni 20.000 lir za župno cerkev sv. Roka.
Namesto cvetja na grob učiteljice Vilme Pavlice poklanja učiteljstvo svetoivanskega okrožja 19.000 Ur v sklad prof. Andreja Budala.
Namesto cvetja na grob ravnatelja inž. Viktorja Sosiča poklanjajo učitelji osnovne šole Oton Zupančič 5000 lir šolarski knjižnici istoimenske šole.
V	počastitev spomina Pie Germani daruje družina Brajkovič 3000 Ur za PD Ivam Grbec iz Skednja.
Za PD Ivan Grbec iz Skednja darujeta Milena Lavrenčič 1000 Ur
FOLKLORNA SKUPINA DD
Vsi, ki bi radi plesali, vsi, bi bi radi peli, vsi, ki bi radi sodelovali, vsi, ki vas zanima
folklora
pridite
V	DIJAŠKI DOM,
Ulica Ginnastica 72,
V	TOREK, 16. OKTOBRA ob 20. uri
DO MLADINSKI KROŽEK
in Mira Šuman 1000 lir.
V	počastitev spomina pok. Pepita Starca darujejo odborniki ŠD Polet 20.000 Ur za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Viktorije Lovrečič in Vilme Pavlica daruje Livijo Valenčič 3000 Ur za PD Ivan Cankar in 3000 Ur za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob dr. Pie Germani daruje Ljuba-Srna 1500 lir za Rod modrega vala.
Namesto cvetja na grob Josipa Terčona darujeta Božena in Milan 5000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine.
Namesto kratkotrajnega cvetja na grob bratranca Terčona darujeta Slavko in Avrelija Pertot 5000 Ur za Dijaško matico.
Vinko Glavina daruje 10.000 lir za PD F. Prešeren v Boljuncu.
V	počastitev spomina pok. Nina Castellanija daruje Franc Lavrenčič 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Anice Dolenc - Daneu daruje družina Var-do-Puntar 3000 Ur za srednjo šolo «F. Levstik» na Proseku.
Namesto cvetja na grob Vilme Pavlica daruje družina Daneu 5000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo, 2500 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor in 2500 Ur za gradnjo Kulturnega doma Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Angele Mužine darujejo družine iz Gropade št. 43, 88, 75, 34 in 60 lir 5000 za Dijaško matico in 5000 lir za Slomškov dom. V isti namen daruje družina Križman (Gropada 40) 1000 Ur za Slomškov dom.
V	počastitev spomina pok. Franca Kokošarja iz Orleka daruje Rudolf Husu 10.000 Ur za tabornike RMV.
V	počastitev spomina žene in mame Anice Dolenc Daneu darujejo mož, sin in hči 15.000 Ur za cerkveni pevski zbor na Proseku, 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in
15.000	Ur za zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin pok. kolegice Vilme Pavlica darujejo Adrijana Lavrenčič, Sonja Šajn in Ivica Simonič
10.000	Ur za sklad prof. Andreja Budala.
V	spomin pok. ravnatelja inž. Viktorja Sosiča in prof. Pie Germani darujejo profesorji in drugo osebje srednje šole Srečko Kosovel 120.000 lir za šolsko blagajno.
Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujeta Marija in Jušto Šegina 5000 Ur za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Namesto cvetja na grob Anice Dolenc por. Daneu daruje družina Batič (Repnič) 5000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragega Pepija Terčona daruje Polda Gruden 5000 Ur za PD Sokol iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Josipa Terčona darujeta Cvetka in Martin Venier 10.000 lir za ŠD Sokol in PD I. Gruden. V isti namen daruje Lambert Pertot 10.000 Ur za ŠD Sokol in PD I. Gruden.
Anton Grgič daruje 5000 lir za SPD Tabor.
Franc Brundula daruje 10.000 lir za PD Tabor.
V	počastitev spomina pok. Dušana Sancina darujeta Pavel in Man-šed Fonda 5000 lir za Dijaško matico.
SE NA MNOGA LETA!
FRANC PERTOT SEDEMDESETLETNIK
V nedeljo zjutraj sem se napotil v Nabrežinski sanatorij obiskat Franca Pertota iz Nabrežine, ki je slavil ta teden svojo sedemdeseto jesen, čeprav vlada tam žalostna tišina, kot v vsaki bolniški hiši, sem našel Franca v veselem razpoloženju in kot vedno polnega humorja. Ob sprehajanju po parku mi je pripovedoval o svojem težkem življenju.
Rodil se je 9. oktobra 1903 v Nabrežini, v družini podjetnega pekovskega mojstra. S petim letom je ostal brez staršev, izročen na milost in nemilost raznim sorodnikom, ki jim je bila glavna skrb grabež očetovega lepega premoženja. V ljudski in v obrtni šoli je veljal za najboljšega učenca v razredu. Toda prva svetovna vojna mu je prekinila hrepenečo željo po na-daljni višji izobrazbi, ki so jo dosegli njegovi bratje in sestra. Vojna je minila in mladi Franc se je po sili razmer izučil za brivskega pomočnika; nekaj časa je imel celo svoj lokal v rojstni vasi. Ko pa je kot petindvajsetletnik vstopil v organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Rijeka) ga je takratni «po-dešta» tako pritisnil, da mu ni
kjer se je poslovil od uniforme. Z raznimi presledki je bil nato nameščen skoro dvajset let v Kopru, kjer je dočakal pokojnino kot sprejemni uradnik v tamkajšnji bolnišnici. Tako se je spet vrnil v svojo rojstno vas, kjer je sodeloval kot dopisnik v Primorskem dnevniku.
Njegov konjiček je pesnikovanje. Zelo znana je njegova himna na-brežinskih preganjancev: «Od SUv-nega do Križa», ki je že ponarodela in jo zna peti vsak Nabrežinec. V njegovem arhivu je tudi že skoro dokončana veseloigra v dveh dejanjih, ki prikazuje življenje na-brežinskih kmetov, kamnosekov in ribičev pred petdesetimi leti. Iz iste dobe je tudi pristna domača govorica, ki že postopoma izginja iz naših vasi.
Franc Pertot je tudi dolga leta nastopal kot slovenski gledališki igralec.
Ob njegovem jubileju mu skupaj z zvesto družico Zoro in z bližnjimi in daljnimi sorodniki voščimo, da bi čimprej okreval in da bi bil še dolga leta zdrav in čil ter vedno veselo razpoložen.
Zaključujem s cvetko utrgano na njegovi gredi:
«Naj se razmaknejo obzorja! Za zajtrk bodi smeh za vrati, kaj bi kosilo — brez humorja, a za večerjo — vic v solati!»
Znanec
bilo mogoče vzdržati. Zato jo je s prijateljem pobrisal v Jugoslavijo, kjer pa ni dobil zaželenega miru, saj so bili Primorci zaznamovani kot fašisti, pri oblasteh pa kot komunisti. Tu je sodeloval v raznih j delavskih gibanjih. Leta 1938 ga je j ; Korošec predal fašističnim rabljem | j v pest, ki so ga spet spustili, nato še večkrat aretirali, dokler ga niso ob začetku druge svetovne vojne poslali v južno Italijo v «battaglione speciale». Po 8. septembru 1943 mu je uspelo priti v partizansko bazo v Bari, odkoder je, v sklopu III. prekomorske brigade, odplul proti Dalmaciji.
S pričetkom zmagoslavne poti te brigade je postal Frac četni komisar. Tedaj je tudi zbolel in se vrnil v divizijsko bolnišnico na Korčuli.
Po okrevanju je bil poslan na otok Brač, kjer je postal komisar rednega bataljona. Ker je zvedel, da se v Zadru formira V. prekomorska brigada,, je po raznih dogodivščinah dospel med svoje ljudi. Tu je bil sprva četni komisar, nato pa je bil imehovàn za bataljonskega komisarja. V tem svojstvu se je udeležil raznih bitk v Liki, od koder so 17. aprila 1945 prišli v Slovenijo. V Črnomlju je bila ta brigada razformirana in Franc je bil dodeljen ljubljanskemu vojnemu področju. Po demobilizaciji je služboval po raznih kraiih Slovenije, dokler ni bil premeščen v Istro,
V Križu so pokopali Rudija Košuto
Pred petnajstimi dnevi smo v Križu pokopali domačina Rudija Košuto, ki je po hudi bolezni umrl v tržaški bolnišnici.
Pokojni Rudi Košuta po domače «Žpanov» se je rodil 23. marca
ZAHVALA
Danilo Guštin, ki se je po u-speli operaciji- prejšnji teden vrnil iz Belgije, se zahvaljuje pro-seškim vaščanom, ki so mu pomagali v težkih trenutkih.
Zahvala gre tudi deželni upravi in bolniški blagajni ENPDEP za prispevek k stroškom za operacijo.
Ker sta omenjeni ustanovi krili večji del stroškov, je Danilo Guštin sklenil, da bo prispevke 470.000 lir, ki so jih zbrali radodarni vaščani, podelil odboru za izgradnjo kulturnega doma Prosek - Kontovel, 50.000 lir pa pro-seški godbi na pihala.
1907 v številni zavedni slovenski družini Antonije in Jerneja Košute. Ljudsko šolo je dokončal na Proseku, kjer so starši imeli gostilno. Nato so ga poslali v zavod na Rakek, kjer je dokončal gimnazijo. Ko se je vrnil v Križ, se je zaposlil kot uradnik pri RAS.
Kqt nešteto naših ljudi so tudi pok. Rtidijfl preganjali fašisti, ker je bil napreden in zaveden Slovenec. Leta 1930 se je Rudi odločil in zbežal v Jugoslavijo. Ko so Italijani zasedli Ljubljano, so ga aretirali in odpeljali v koncentracijsko taborišče v Gonars, kjer je ostal več mesecev. Decembra 1942 se je vrnil domov, toda za malo časa, ker so ga fašistične oblasti odpeljale v «battaglione speciale» kjer je ostal štiri mesece, nato pa se je vrnil v rojstno vas. Ko so 27. februarja 1944 Nemci odpeljali na prisilno delo v Nemčijo skoraj vse moške iz Križa, je bil med njimi tudi Rudi. Julija 1945 se je končno vrnil med svoje drage in v vasi pomagal in delal, kjer je bilo potrebno. Ni bilo prireditve ali manifestacije, da ne bi bil Rudi prisoten. Dolgo let je pel v domačem zboru p.d. «Vesna». Kriški pevci so se mu oddolžili ter na zadnji poti mu zapeli nekaj žalostink.
Kriška zemlja, za katero se je pokojni Rudi boril, je za vedno zakrila dobrega, poštenega, naprednega in zavednega Slovenca. Naj mu bo lahka domača gruda. Hčerki in drugemu sorodstvu naše iskreno sožalje.
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POZAk ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, inozemstvo
tudi
koristen naslov za opremo vašega doma
pohištvo
trst
ZER1AL
Pooblaščen prodajalec
S—ìFlvahani
Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune.
GORIŠKI DNEVNIK
14. oEtobra 1973
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Z gradnjo javnih objektov na področju Štandreža se krši člen 6 ustave o manjšinski zaščiti
Razprava ob sklepu občinskega odbora za začasno zasedbo zemlje, kjer bodo zgradili mejno postajo avtoceste - Kar tri resolucije o vojni na Bližnjem vzhodu
Vojaški udar izdajalskih vojakov v Čilu, ukinitev demokratičnih svoboščin ter aretacije naprednih ljudi je za cele tri ure zaposlil občinske svetovalce na seji, ki je bila v petek zvečer. Razpravo je začel župan De Simone na podlagi resolucije svetovalcev Dellaga in Sanzina, ki sta že pred enim mesecem, in sicer 14. oktobra, takoj po udaru, zahtevala občinsko razpravo in solidarnostno zborovanje z bojem čilskega ljudstva za demokratično pot k napredku.
Okoli socialistične resolucije ni bilo mogoče doseči soglasja in je nastal okoli tega vprašanja razkol v sami levosredinski koaliciji.
V resoluciji, ki so jo na predlog KD odobrili z navadno večino (KD, PSDI in PRI), zahtevajo od vlade, naj se posluži slehernega sredstva, da se prepreči preganjanje, obsojanje in ubijanje tistih, ki so se v Čilu borili v svobodnem in demokratičnem tekmovanju za pravičnost in svobodo. Pri glasovanju za resolucijo so se vzdržali socialisti, komunisti in liberalci. Svetovalca PLI sta predložila svojo resolucijo in tudi sama zanjo glasovala.
Za resolucijo svetovalcev PSI so '• glasovali tudi komunisti. V njej se zahteva popolna solidarnost s čilskim ljudstvom ter se obsoja čilska krščanska demokracija, ki je zaradi političnih ciljev dovolila a-tentat na demokracijo in svobodo čilske republike.
Povsem naravno je bilo obnašanje misovcev, ki so glasovali proti vsem resolucijam ter niso hoteli obsoditi državnega udara, ampak so ga celo zagovarjali. Značilno je tudi ravnanje demokristjanske-ga svetovalca Fogarja, ki se mu ni zdelo vredno razpravljati o razmerah v Čilu, kot da se ne bi mogle ponoviti tudi kje drugje na svetu in če bi bilo to odvisno samo od fašistov, bi se to zgodilo tudi pri nas. Zapustil je sejo, češ da je bil izvoljen v občmski svet zato, da bo upravljal občino, ne pa diskutiral o Čilu.
Po prvem delu seje so se dogovorili za premor, med katerim so poskušali doseči soglasje o enotnem dokumentu; to ni bilo mogoče zaradi različnih pogledov. V drugem delu seje so podali glasovalne izjave Sanzin, Zucalli, Del Piero,, Pedroni, Manzini in Battello. Razprava je bila živahna in polemična ter je s presledkom trajala tri ure. Izjave so odražale poprej navedene politične usmeritve.
Kakor smo poročali včeraj, so na začetku seje svetovalci poslušali županovo izjavo o Bližnjem vzhodu, glede katere je komunist obžaloval, da ni zbudila razprave, in je predložil svojo resolucijo, o kateri bo govor na prihodnji seji.
V njej se svetovalec zavzema za avtonomno posredovalno politiko Evrope, ki naj zajamči pravice vseh vojskujočih se ljudstev.
Župan De Simone je nato odgovoril na vprašanje svetovalke Pirel-le (KPI) o kazermetah. Dejal je, da so sklenili potrošiti 3,5 milijona lir za razna dela, s katerimi bodo zadostili osnovnim zdravstveno - higienskim potrebam stanovalcev. Poleg tega bo občinska uprava poiskala vse načine, da bi jim zagotovila dostojnejša bivališča.
Obsežna in za našo narodnostno skupnost še prav posebej zanimiva je bila diskusija, ki je nastala na podlagi sklepa občinskega odbora o začasni zasedbi zemljišč v Štandrežu za izgradnjo mejnega prehoda, in sicer njegove prve fa ze. Svetovalec SDZ Bratina je dejal, da gre za razlaščanje slovenske zemlje, ki ga ne moremo dovoliti. Komunist Battello je v uvodu orisal, kako izgradnja infrastruk tur ter izvajanje zakona 865 jemlje Štandrežcem zemljo in s teni škoduje enakopravnemu razvoju manjšine. To je tudi posledica nesi; stematične zaščite manjšine. Če bi se SDZ borila za to, bi se to dalo doseči in ne bi bil noben škandal, če bi nekatere stvari popravili v korist manjšine. Kar se tega tiče naj bo jasno, da obstajajo politične odgovornosti, ker ni mogoče vprašanja rešiti podtalno s protiusluga-mi. KPI je bila proti lociranju industrijske cone kjer je sedaj in za gradnjo samo industrijskih objek tov (zona di insediamento industria le). Svetovalec Bratina pa je gla soval za regulacijski načrt in s tem za pravo industrijsko cono. To vprašanje moramo drugače obravnavati, kakor bi ga, če ne bi zadevalo manjšine: za izredne razmere so potrebni tudi izredni ukrepi.
Svetovalec Battello je dejal, da je z razlaščanjem zemlje in tudi s plačevanjem odškodnine posamez nikom oškodovana skupnost. To področje se bo spremenilo, kar je v nasprotju s členom 6 ustave, ki govori o manjšinski zaščiti. Skupna blaginja ne more biti stvar tajnih dogovorov. Pozval je župana De Simoneja, naj posreduje in razčisti dvoumnosti, ki izhajajo iz raz prave. Župan se vabilu ni odzval.
Svetovalec Dellago (PSI) je v začetku opozoril na odločitev, sprejeto na nekem sestanku na občini, da bodo pri izgradnji infrastruktur upoštevali, da se zmanjša breme, ki bo padlo izključno samo na Slovence. Takrat, je bilo občinski u pravi naročeno, naj reši kmečko zemljo v Štandrežu in v Podturnu.
Z izvajanjem zakona 167, z izgrad njo industrijske cone, avtoporta in magistralnih cest bo Štandrež dejansko uničen. Slovenci pa ne smejo sami prenašati celotnega bremena našega gospodarskega razvoja.
Fašist Coana je videl v izjavah svetovalcev SDZ, KPI in PSI izko
riščanje razlaščevanja za politične | a] Tagliamento, jih združila in u-namene. Po njegovem slovenska ~ narodnostna skupnost ne sme predstavljati ovire za razvoj celotne skupnosti in morajo biti vsi državljani, torej tudi Slovenci, pred zakonom enaki in ne smejo biti favorizirani.
Liberalec Fornasir je rekel, da so sicer Štandrežci prizadeti, da pa so razlastitve doletele tudi kmete v Podturnu. Načelnik KD Pagu-ra je zagovarjal razlastitve, pa čeprav bodo nekateri sektorji ob tem trpeli. KD v največ ji možni meri upošteva potrebe Slovencev in zato tudi ustanavlja manjšinsko konzulto, rajonske svete. Kakor mora vsa državna skupnost podpirati razvoj Gorice, tako tudi ni prav, da mora slovenska narodnostna skupnost nositi celotno breme, je dejal Pagura.
V nadaljevanju seje je Bratina predlagal, naj se o predlogu ne glasuje, vendar ni uspel, ker je po županovih besedah postopek že v teku in gre samo za navadno potrditev sklepa.
COCIANNI V RIMU
Goriška postaja in mednarodni promet
Te dni smo poročali o prizadevanjih deželnega odbornika za promet Cociannija v zvezi s poravnavo spora med avtoprevozniki in prizadetim osebjem. Včeraj je Co-cianni v Rimu obrazložil vprašanje podtajniku na ministrstvu za promet Cengarlu, pozneje pa se j« sestal z glavnim ravnateljem državnih železnic inž. Bordonijem ter mu predočil nujnost usposobitve goriške železniške postaje za mednarodni promet. Cocianni se je zavzel tudi za čim prejšnjo ureditev krminske postaje in za vključitev pontebske proge v prvo tranšo del v okviru novih načrtov za izboljšanje železniških infrastruktur v Italiji.
stvarila štiri modeme kmetije, ki so jih s sklepom upravnega odbora dodelili štirim kmetom.
Obvezna oddaja tropin in drožja žganjarnam
Konzorcija za zaščito vin «Collie» in «Isonzo» sporočata vinogradnikom, da so dolžni izročiti žganjarjem vse tropine in drožje, ki bo ostalo pri letošnji letini. Na podlagi odredbe ministrstva za kmetijstvo je bila letošnja poprečna alkoholna stopnja za vsa vina v naši deželi določena na 9,5 stopinje.
Vinski proizvajalec, ki s svojimi tropinami in drožjem ne dosežejo predpisane alkoholne stopnje, mo-
rajo žgati tudi en del vina, da to stopnjo dosežejo. Vsekakor pa sta vodstvi obeh konzorcijev na razpolago za vsa pojasnila.
Občina obvešča, da bodo do ponedeljka, 15. oktobra dalje cepili proti gripi. Cepitev, ki bo v zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini 7, je brezplačna.
DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Ceppa 9
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno.
V gradnji spomenik padlim na Vrhu
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIHI1IIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1III111IU1IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIII
OB DRUGEM OBČNEM ZBORU
Člani Mladinskega krožka v Gorici se zavedajo svoje odgovornosti v našem zamejskem prostoru
Mladinski krožek je v letu dni pripravil vrsto kvalitetnih prireditev - Izvolili so novi odbor
:
nifi;
S«ja upravnega odbora ERSA
Na zadnji seji upravnega odbora ERSA so govorili o zadružništvu v 'j kmetijstvu. Odobrili so oblike .po: I moči zadružni kleti V KrminU in j zadružnemu hlevu v Terzo d’Aqui- \ leia, zadružni kleti v Latisani itt It sušilnici za žito v Pavii pri Vidmu, • v skupni vrednosti 468 milijonov lir. Ustanova je pred časom nakupila nekaj zemljišč pri San Vito
•miiiiiiiiiuiuiiiiiiiniiuiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiciMuiaiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
IZMENJAVA PISEM KOVIČ-DE SIMONE
Novi ljubljanski župan želi več stikov z Gorico
De Simone vidi to možnost predvsem v bodoči avtocestni povezavi
, K ob določenih prilikah tudi pose- . ja nacistično pobarvanim izpadom : ben pomen je krožek priredil ne- ! šovinistične drhali na avstrijskem kaj zabavnih večerov in predpustni j Koroškem proti petdeset in več let
nu j
De Simoneju dve pismi. Eno je [ pisal poprejšnji predsednik občinske skupščine Tone Kovič, ki je bil izvoljen na to mesto konec septembra.
V svojem pismu predsednik Kovič pozdravlja prebivalstvo Gorice ter želi prebivalcem Gorice in Ljubljane. da bi poglobili medsebojno poznavanje in da bi se uresničili sporazumi, ki izhajajo iz sodelovanja.
Župan De Simone je v celoti zagotovil predsedniku Koviču pripravljenost po dejanskem sodelovanju in prijateljstvu.
Sodelovanje se bo po mnenju De Simoneja najbolje obnovilo na kulturnem, mladinskem in športnem področju ter v medčloveških stikih v prihodnosti zlasti z avtocestno povezavo Ljubljane z goriško mejo, kjer Gorica gradi sodoben obmejni center ob terminalu o-mrežja cest.
italijanskih avtomobilskih
Mrzli val in prvi sneg na Trnovski planoti
V skladu z vremensko napovedjo o prihajanju hladne zračne jronte smo včeraj doživeli pravcati vremenski preobrat. Z dežjem, pravzaprav z nalivom, se je že v petek zvečer ozračje ohladilo. Na Trnovski planoti je padel prvi sneg v letošnji sezoni. Padel je v petek zvečer in ostal do včeraj. Da ne bi bilo nesporazumov: bilo ga je samo za vzorec, niti en centimeter. Včeraj zjutraj so imeli na Lokvah nič stopinj. Hlad je pritisnil tud: v dolino. V Gorici, na primer, se živosrebrni stolpec včeraj sploh ni povzpel nad 10 stopinj. Hladno je bilo opoldne, bolj kot zjutraj. Vremenska sprememba je prišla, skoraj bi lahko rekli, ob pravem času, zakaj grozdje smo pobrali, sadja pa je tudi malo več na drevju.
Odslej dalje nas bo večkrat zeblo. Upajmo, da bo to odvisno samo od mraza, ne pa tudi od pomanjkanja goriva zaradi zapleta na Bližnjem vzhodu.
V	Vidmu umrl posl. Gino Beltrame
V	videmski bolnišnici je včeraj umrl 71-letni Gino Beltrame, član videmske federacije KPI in bivši poslanec v rimskem parlamentu.
Gino Beltrame se je rodil leta 1902 v Mordeglianu pri Vidmu. Po končani višji šoli se je vpisal na univerzo in diplomiral v kemiji in farmaciji. Že kot mladenič se je aktivno udejstvoval v raznih naprednih organizacijah, da bi strl fašistični režim, ki se je takrat porajal v Italiji. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je Gino Beltrame vključil v partizansko o-svobodilno gibanje in postal voditelj v videmski pokrajini. Od leta 1949 do 1951 je bil tajnik komunistične partije videmske pokrajine, od 1949 do 1953 je bil izvoljen za deželnega tajnika KPI. Po vojni je opravljal funkcijo podprefekta v Vidmu, leta 1948 pa so ga izvolili za poslanca v rimskem parlamentu, kjer je deloval v obdobju treh zakonodaj.
Pogreb pokojnika bo jutri ob 15. uri. Žalni sprevod bo krenil iz mrt vašnice civilne bolnišnice na poko pališče.
Trgatev se zaključuje s pobiranjem kaberneta
Zadružna vinska klet, ki sprejema vina obeh konzorcijev za zaščito vin iz Brd in s Posočja, zaključuje svoj letošnji ciklus, ki je povezan s trgatvijo. Če bi bilo vreme ugodno, tako sodijo v kleti, bi že sprejeli vse grozdje, ker pa je spet nekoliko ponagajalo, je na trtah ostalo še nekaj kaberneta. Te dni so ga sprejeli	poprečno
po štiristo do petsto stotov na dan.
Letošnji pridelek je bil tolikšen, kolikor ga ni bilo mogoče predvideti niti pri največjem	optimiz-
mu. Neredki so primeri, ko je dosegla proizvodnja tudi 100 odstotkov več kot je določeno po zakonu, Ker je delovanje kleti šele v poskusni fazi, je dovažanje velikih količin grozdja hkrati	neredko
spravljalo klet v težave, ker delavci nimajo prakse, da bi lahko sproti opravljali vse operacije, ki so številne in tudi zamudne.
; Okrog šestdeset mladenk in mla-' dincev, v glavnem srednješolcev in akademikov ter takih, ki so že zapustili šolo in so že zaposleni, se je zbralo na drugem občnem zboru Mladinskega krožka v Gorici, ki je bil v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani. Vzdušje je bilo tako kot se mladini, ki se zbira v določenem društvu, spodobi: na eni strani razigrana veselost, na drugi pa zavest, da leži na mladih velika odgovornost v specifičnem zamejskem prostoru.
Za predsednika občnega zbora so prisotni izvolili Nika Brešana. Uvodno poročilo je imel predsednik krožka Dušan Križman. Dejal je, da je do lanske ustanovitve krožka prišlo po številnih pomenkih in razgovorih med mladimi, ki so čutili potrebo po taki organizacij. Orisal je težave, s katerimi so se srečali, orisal prvotne načrte, ki so morda bili preveč velikopotezni, in kar so uresničili. Delovanje krožka je bilo vsekakor pozitivno, saj je ta organiziral vrsto predavanj, gledaliških večerov, koncertov, družabnih večerov in izletov, literarni in slikarski natečaj za mladino, mladinski seminar. Najbolje sta uspela literarni in slikarski natečaj, ki sta bila posvečena kmečkemu puntu, katerih se je udeležilo več sto učencev in dijakov in pri katerih so sodelovale vse šole, na Goriškem. Uspešen je bil tudi letošnji seminar v Bohinju, ki se ga je u-deležilo veliko mladih in na katerem se je po zanimivih predavanjih razvila izčrpna diskusija.
Ko je govoril o načrtih za bodočnost, je Križman dejal, da je bolje pripraviti manj prireditev, ki pa morajo biti kvalitetne.
Istega mnenja je bil Ace Mermo-Ija, ki je spregovoril o kulturni politiki Mladinskega krožka. Te prireditve morajo pritegniti zanimanje mladih ljudi, vzbuditi debato, sicer bi bila vloga krožka le navadno združevanje ljudi. Mermo-Ija se je zavzel za razširjenje delovanja krožka tudi na vas in med delavsko mladino, kajti v krožku se v glavnem zbira študirajoča mladina ali taka, ki je komaj zaključila šolo. Podrobno je prikazal delovanje kulturnega odseka.
Načelnica politično - socialnega odseka Nevenka Brešan je nato prikazala delovanje na tem področju ter predavanja, ki jih je krožek priredil na temo neofašistične dejavnosti, o vlogi socializma v svetu, proslavo 29. novembra in o vlogi krajevnih uprav v našem življenju. Poleg tega so se člani krožka udeležili večera solidarnosti s koroškimi Slovenci, ki je bil v So-vodnjah. To zunanjo dejavnost je seveda treba obogatiti z bogato no-trajno diskusijsko dejavnostjo. Bre-šanova je tudi poudarila važnost bohinjskega seminarja.
Niko Brešan pa je. kot zadnji poročevalec, govoril o rekreacijskem delovanju. Poleg izletov, ki so ime-
zatirani, izigrani in zdesetkani slovenski narodni manjšini, poziva Mladinski krožek Gorica vso slovensko javnost in avstrijske antifašiste, da s katerimkoli možnim sredstvom prisilijo avstrijsko državo, da preneha s toleranco do svojih gro-bokopov».
«Mladinski krožek Gorica izraža svoj gnev nad tem, da čilska fašistična soldateska že mesec dni pobija delavce in kmete Čila. To strašno in za naše čase anahronistično početje spominja na nacifašistič-ne represije v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine. Upamo in zahtevamo za krvnike čilskega ljudstva pravično kazen. Naj žive čilski delavci ir. kmetje in njihov zakonski odpor!»
«Mladinski krožek Gorica obsoja nove zle posledice ekspanzionističnih teženj izraelske države in upa, da bodo v doglednem času, ob zmagi razsodnosti in pravičnosti, zagotovljeni pogoji za trajno sožitje med Arabci in Judi na Bližnjem vzhodu».
I ples
! Med prisotnimi so bili tudi zastop-| niki nekaterih ustanov in organi-’ zacij, ki so tudi prinesli pozdrave.
Omenimo jih: Radojko Starec, predsednik Mladinskega krožka Trst. Rutar in Dolenc, ki sta zastopala občinsko konferenco Zveze mladine j Slovenije iz Nove Gorice, dr. Mir-i ko Primožič, zastponik SKGZ, Jož-! ko Morelj kot zastopnik komisije za j mladino in šport pri SKGZ, Edmund Košuta, tajnik Slovenske prosvetne zveze, Danilo Turk, član komisije za manjšinska vprašanja pri SZDLS j v Ljubljani, Marko Waltritsch. pod-’ predsednik pokrajine, dr. Marij Lav-renčič, predsednik športnega društva «Mladost», dr. LeoppjflflŠsvetak, predsednik prosvetnega društva | «Danica», Janko Cotič, predsednik prosvetnega društva «Sovodnje», Jožica Smet, predsednica Slovenskega planinskega društva, prof. Aldo Rupel, zastopnik tabornikov «Modrega vala».
Poročilom je sledila zanimiva diskusija, iz katere lahko povzemamo to, da si želijo naši mladinci ohraniti in ojačiti društvo tudi s pristopom novih članov, ki jih je treba poiskati zlasti med srednješolci. To na najrazličnejše načine. In tudi pogojev ne manjka, saj so naši dijaki, zlasti na trgovski šoli, že v preteklosti pokazali svojo politično zrelost, ki se v ničemer ne razlikuje od njihovih italijanskih kolegov ali od mladine v Sloveniji. Prav tako bo krožek vzpostavil tesne stike z drugimi sorodnimi ustanovami.
Prisotni so odobrili statut, nato pa so prešli na izvolitev članov novega odbora. Izvoljeni so bili Elijana Bensa, Nevenka Brešan, Niko Bre šan, Verena Buzzi, Neda Dornik.
Zdenko Hvala, Damjan Klanjšček,
Igor Komel, Dušan Križman, Ace Mermolja, Angel Pahor, Rudi Pavšič, Lucijan Pelizzo, Sonja Peric,
Marta Rener in David Sošou.
Na predlog Dušana Križmana so prisotni soglasno sprejeli naslednje tri resolucije:
«Ogorčeni nad nenehnim in do kra-
llllllllll■■ll■Illllllllllllllllll■lIl■lllllllllllllllllunllllllUllllllllll(lll||||||||||||||||||||||||||■||||||||||||||||||||^llu
Zlata poroka v Gorici
Na Vrhu so domačini v glavnem že dokončali dela za postavitev spomenika domačinom, ki so padli v narodno-osvobpdilni borbi Spomenik je iz kraškega kamna, načrt je izdelal arhitekt Jože Cej, delo so prostovoljno izvršili domačini. Seveda je treba še postaviti plošče in napise, urediti okolico in še marsikaj drugega. Domačini si prizadevajo, da bi občinska uprava razširila cesto pred spomenikom.
Nadaljuje se zbiranje prostovoljnih prispevkov za kritje stroškov. V prejšnjih tednih smo objavili precej seznamov darovalcev. To so bili v glavnem domačini ali pa Vrhovci, ki živijo v drugih krajih. Pričakovati pa je treba še večji odziv vse naše javnosti. Danes objavljamo še nekaj darovalcev: prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Štandreža je darovalo 20.000 lir, Jelka Cotič in Ivan Petejan, Peč 5.000 lir; Amton Ferfolja, Sovodnje, 5.000 lir; Remo Devetak, Vrh, 5.000 lir; Serafin Grilj, Vrh 3.000 lir; A. Saksida, Gorica 1.000 lir.
Vidali govoril o Čilu v krožku «Rinascita»
V petek zvečer je na sedežu goriške federacije KPI govoril Vittorio Vidali o drami, ki je doletela čilsko ljudstvo. Predstavila ga je občinska svetovalka prof. Pirella. Govornik je občinstvu, ki je do kraja napolnilo sejno dvorano, prikazal boj prebivalstva Latinske Amerike za osvoboditev izpod izkoriščevalcev ter svoja izvajanja ilustriral z navajanjem osebnih stikov in poznanstev z voditelji uporniških gibanj. Predavanje je priredil krožek «Rinascita».
O KNJIGAH NA NAŠIH ŠOLAH
Kino
Gorim
VERDI 15.15—22.00 «La furia del vento giallo». C. Kuan in I. River. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 15.00-22.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno in G. Fer-zetti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Milano trema: la polizia vuole giustizia». L. Merenda in S. Tranquilli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.00-22.00 «Il killer dagli occhi a mandorla». C. Han in W. Ping. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.15—22.00 «Il West ti va stretto, amico... è arrivato Alleluia». G. Hilton in A. Flori. Barvni film.
Irzic
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Il serpente». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «La polizia è al servizio del cittadino?» Barvni film.
AZZURRO 14.00—22.00 «Milano trema: la polizia vuole giustizia». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Spotakljivosti neke dame», ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20.
SVOBODA «Hoja po luni», italijanski barvni film — ob 16. «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Kaj počenjajo zdolgočasene gospodinje», nemški barvni film — ob 17. in 20.
PRVAČINA «Normanski meč», italijanski barvni film — ob 16. in 20.
RENČE Prosto.
KANAL «Priznanje policijskega poverjenika», italijanski barvni film — ob 16. in 20.
Sestanek posl. Castigliona s podtajnikom Lenocijem
Knjige so našim otrokom neobhodno potrebne
Poročali smo že, da se je prejšnji teden poslanec Franco Castiglione (PSI) sestal z nekaterimi slovenskimi učitelji, ki so mu prikazali položaj, v katerem se nahajajo slovenske osnovne šole v naši deželi, kjer nimajo letos niti v drugih niti v tretjih razredih šolskih učbenikov in pomožnih knjig.
V zvezi s tem je poslanec Castiglione poslal prosvetnemu ministru ustrezno interpelacijo in v sredo se je o stvari pogovarjal s podtajni-
kom v prosvetnem ministrstvu Lenocijem. Ta mu je obljubil, da bo stvar proučil in da bo poslal odgovor morda že ta teden ali pa prihodnji.
C Goriški avtoklub obvešča člane, da bo v četrtek, 25. oktobra ob 21. uri letni občni zbor.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Bale, Pulj, Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Ita-lija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Danes sta v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežurna dr. Jožef Frando-lič, tel. 83703 in dr. Rodolfo Gen-vese, tel. 2902. V Krminu in okolici je dežuren dr. Culot; v Ronkah pa dr. Felice Giacconi, tel. 77476.
DEŽURNE TRAFIKE: Ul. 9. avgusta 2, Ul. Mazzini 10, Ul. Oberdan 1, Ul. Cravos 2, Ul. Formica 44, Sve-togorska cesta 64, Ul. Udine 55, Drevored 20. septembra 143, Oslavje 21, Ul. Capodistria 5, Madonnina del Fante 4, Ul. P. Diacono 116, Ul. Ci-priani 66.
Razna obvestila
Mali oglasi
Delavko za točilno mizo in jedilnico tudi s prvo zaposlitvijo, dobra plača, hrana in prenočišče, nujno rabimo. Zglasite se na naslov: Ljuba Pahor, D ’ 'A Poljane štev. 3.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13, telovadba za predšolske o-troke vsak torek in petek od 16. do 17. ure s pričetkom v torek, 23. oktobra. Vpisovanje bo v petek, 19. oktobra ot> 16. uri. Isti dan ob 15. bo, vedno v prosvetni dvorani, vpisovanje za pouk ritmične telovadbe in folklore za dekleta.
Rojstva, smrli in poroke
ROJSTVA: Paolo Selva, Diego Bigot, Claudio Ersettis, Sabrina Bressan, Silvia Aizza, Lorenzo Šinigoj, Donatella Pontoni, Cinzia Maggi, Emanuela Natali, Maja Stabile, Mauro Valentini, Paola Tarantino.
SMRTI: gospodinja 63-letna Bruna Miani, upokojenec 73-letni Just Gorjan, trgovec 74-letni Giusto Signori, upokojenka 75-letna Caterina Tomi, vd. Sirioni.
OKLICI: uradnica Marilena La-manda in mehanik Rudolf čonč, dijakinja Clara Bressan in uradnik Sergio Giorgini, šivilja Marija Škorjanc in šofer Alipo Tamborra, prodajalka Nataša Mozetič in varilec Agostino Vitale, prodajalka Annamaria Candì in študent Igino Santoni.
POROKE: uradnica Giorgia Nar-duzzi in uradnik Mario Stabon, u-radnica Silvana Ginocchi in natakar Enzo Speranza, gospodinja Ada Romanzin in uradnik Marino Musini, delavka Elvira Hvalič in delavec Ladislav Gantar, delavka Patrizia Glessi in delavec Antonio Vitale, gospodinja Maria Zotter in trgovski potnik Gianpaolo Bisio, delavka Marisa Favero in mehanik Luciano Zorn, gospodinja Emma Leonardi in upokojenec Mariano Moro, gospodinja Lidja Filipičič in šofer Giuliano Pussig, prodajalka Suzana Hairlakovič in delavec Pierino Noacco.
Meseca februarja smo pisali o burkane dobe slovenskega šolstva
jubileju znanega goriškega šolnika prof. Huberta Močnika, ki je 13. februarja dopolnil 80 let. Danes imamo zopet prijetno priliko, da pišemo o njem ob njegovi zlati poroki ter pritegnemo v ospredje tudi njegovo življenjsko družico Mimi Slokar iz Slokarjev pri Ajdovščini.
Včeraj, 13. t.m., je minilo namreč 50 let, odkar sta si naša jubilanta obljubila večno zakonsko zvestobo v Lokavcu pri Ajdovščini. O jubilantu smo pisali podrobneje ob njegovi 80-letnici. O njegovi soprogi pa naj omenimo, da sta se spoznala, ko je službovala kot u-čiteljica na Otlici ter sta pozneje vzela tri dni dopusta za poroko. V svoji knjigi «Spomini in izkustva» je naš jubilant precej podrobno opisal njuno življenje, ki je obenem tudi zgodovina najbolj raz-
na Primorskem in v tej zgodovini sta bila vedno v vrtincu dogajanj. Po dolgih desetletjih borbe za ohranitev in napredek slovenskega šolstva sta končno zajadrala na jesen življenja v miren pristan.
Danes bosta jubilanta proslavila svoj visoki jubilej z domačo slovesnostjo v slovenski cerkvi pri sv. Ivanu ob prisotnosti svojih štirih otrok, ki so za to priliko prihiteli v Gorico: Vladimir iz Nove Gorice, Adolf iz Trsta, Silvo iz Benetk in Mara por. Zupan iz ZDA. Obred zlate poroke bo ob 11. uri ob prisotnosti tudi drugih znancev in prijateljev. Slavljencema želimo še mnogo let mirnega življenja v zdravju in zadovoljstvu in na svidenje ob diamantni poroki, ki bo njuna prihodnja življenjska etapa	L M.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d’Aosta 18« - XeL 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BA NK A
USTANOVLJENA LEIA 19(19
GORICA - Ul. Moretti 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PrTinórs^l’dnèvmfc
9
KULTURA
14. oktobra 1979
V SODELOVANJU Z NOVO POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Jugoslovanski filmi v letošnjem programu tržaškega «Kinoforuma»
Prikazali bodo vsaj 8 filmov, ki so sicer izšli v italijanski uradni distribuciji, ki pa bodo za tržaško občinstvo novi - dva bosta celo premierska
Letos bodo v Tržaškem kinofo-rumu med drugimi predvajali tudi jugoslovanske filme, ki so izšli v Italiji. Prikazali bodo vsaj 8 del, ki so med najpomembnejšimi proizvodi jugoslovanske kinematografije v šestdesetih letih in ki predstavljajo vsekakor vse jugoslovanske filme, ki so izšli v italijanski uradni distribuciji. Ker pa je tudi te filme distribucija zelo zapostavila, so za tržaško občinstvo prave novosti; dva filma bosta celo premieri.
Kinoforum trdi, da je namen tega ciklusa dvojen: širjenje in ocenjevanje pomembnih del v Italiji še žal neznane kinematografije, obenem pa polemičen predlog proti italijanski distribuciji, ki se opira le na dve ali tri vodilne kinematografije, zanemarja pa vse ostale. Zato je ta krožek pripravljen na sodelovanje s Slovensko prosvetno zvezo, ki bo letos razvila širše delovanje tudi na filmskem torišču. V Trstu smo namreč hudo pogrešali krožek, ki bi predvajal slovenske in sploh jugoslovanske filme v izvirniku, kot razni «jezikovni» filmski krožki predvajajo angleške, francoske in nemške filme.
Ciklus jugoslovanskih filmov, ki ga najavlja Kinoforum v sodelovanju s SPZ, bo morda približal tudi italijansko občinstvo k dejavnosti slovenskega krožka in sploh k jugoslovanskemu filmu. Žal med temi filmi ni slovenskih, ker pač ni nobeden izšel v Italiji. Spored najavlja med drugim štiri mojstrovine treh izmed največjih jugoslovanskih režiserjev (naslovi, s katerimi so ti filmi izšli v Italiji in ki jih navajamo med oklepaji, pogosto pričajo, da jih je skušala italijanska distribucija izkoriščati kot komercialne proizvode). Od Puriše Djordje-viča bomo videli «Jutro» (L’alba di un giorno, 1967), od Dušana Makavejeva «Ljubavni slučaj ili Tragedija službenice PTT» (Un affare di cuore, 1967) in «Nevi-nost bez zaštite» (Verginità indifesa, 1968), od Aleksandra Petroviča pa «Skupljače merja» (Ho incontrato anche zingari felici — La stirpe del vento, 1967). Videli bomo uveljavljeno epopejo Velj-
ka Bulajiča «Bitka na Neretvi» (La battaglia della Neretva, 1969), predhodnico letošnje «Sutjeske». Kot primera dveh «protikonfor-mističnih» del bomo videli Bore Draškoviča «Knockout» (Donne sopra, femmine sotto, 1971) in Miše Radivojeviča «Bube u glavi» (Sesso e pazzia, 1970). Ta film je za Trst premiera, kot tudi naslednji, Bate čengiča «Uloga moje porodice u svetskoj revoluciji» (D ruolo della mia famiglia nella rivoluzione mondiale, 1971) ; oba sta zastopala Jugoslavijo na beneškem festivalu. Poleg teh bodo morda predvajali še druge jugoslovanske filme, ki so trenutno težko dosegljivi, kot Veljka Bulajiča «Kozara» (Kozara, l’ultimo comando, 1962) in Aleksandra Petroviča «Majstor i Margarita» (Maestro e Margherita, 1972).
Milena Dravič v Djordjevičevem filmu «Jutro»
Koristno je tudi pregledati o-stale filme v sporedu Tržaškega kinoforuma. Italijanskemu režiserju Marcu Bellocchiu bo posvečena popolna retrospektiva s filmi «I pugni in tasca», «La Cina è vicina», «Discutiamo, discutiamo» (epizoda filma «Amore e rabbia»), «Paola», «Viva il primo maggio rosso» in «Nel nome del padre». Na vrsti bodo še trije večeri.
posvečeni pregledu najboljših del nove italijanske kinematografije. Od Marca Ferrerija bodo predvajali «La cagna» in epizodo «II professore» iz filma «Controsesso». Ostala dva filma so pred kratkim zelo uspešno predvajali na Dnevih italijanskega filma v Benetkah: gre za film bratov Paola in Vittoria Tavianija «San Michele aveva un gallo», ki bo predvajan v integralni barvni verziji, in Marca Leta «La villeggiatura», ki bo kot premiersko predvajanje začel sezono v četrtek, 25. oktobra.
Ciklus bo posvečen tudi največjemu živečemu japonskemu režiserju Nagisi Oshimi, od katerega so na sporedu filmi «L’impiccagione», «Diario di un ladro di Shinjuku» in «Storia segreta del dopoguerra dopo la guerra di Tokyo».
Dva večera bosta namenjena filmu za politično agitacijo: vključevala bosta italijansko delo Ferrara in Ojettija «Marzo 43 - luglio 48» in argentinski film skupine Cine de la Base «I traditori», premiera z zadnjega festivala V Pe-saru.
Preostaja še pet posameznih večerov. Dva predstavljata kar izjemni kulturni pobudi. Predvideno je namreč srečanje z velikim madžarskim režiserjem Mi-klósom Jancsójem in njegovo scenaristko, ki bosta predstavila v svetovni premieri njun zadnji film «Roma rivuole Cesare». Zelo pomembno bo tudi predvajanje drugega filma slavnega režiserja Luisa Bunuela «L’age d’or», ki v Italiji sploh še ni bil predvajan.
Jerzj'ja Skolimowskega «La ragazza del bagno pubblico» bo prvi stik s poljskim režiserjem, ki deluje izven domovine in kateremu namerava Kinoforum med letom posvetiti retrospektivo v okviru srečanja s poljsko kinematografijo. Od znanega francoskega režiserja Frangoisa Truf-fauta bomo videli doslej najboljši film, «Jules e Jim». Mojstra mojstrov Charlesa Chaplina pa bo predvajan film «Il grande dittatore».
Kineforum pa predvideva še druge pobude, ki jih bo sproti
INiNiriHinMiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
POLAGAL JE TEMELJE SLOVENSKI OPERNI HIŠI

Umrl je Vekoslav Janko slovenski operni umetnik
Interpret neštetih baritonskih vlog in vzgojitelj mladega pevskega rodu
Kdor je tudi le obrobno spremljal nastajanje in delovanje slovenske Opere med obema vojnama in po osvoboditvi, mu osebnost baritonista Vekoslava Janka ni bila nepoznana. Bil je iz vrste tistih slovenskih opernih umetnikov — pravi o njem Smiljan Samec — ki so neposredno po prvi svetovni vojni povedli našo Opero na piedestal resnično slovenske kulturne institucije, saj je z Betettom na čelu postopoma u-spešno z domačimi nadomestila prejšnje tujerodne operne protagoniste. In baritonist Vekoslav Janko je bil med njimi ves čas eden najuglednejših.
V prvih dneh tega meseca je ta ljubljenec slovenskega opernega občinstva zatisnil svoje trudne oči in z odra slovenskih gledaliških desk je odšel umetnik, katerega delo bo ostalo v analih slovenske gledališke in pevske kulture.
Vekoslav Janko se je rodil leta 1899 v Rušah pri Mariboru. Za gledališče ga je prvi odkril režiser Hinko Nučič in ga že v sezoni 1919 - 20 angažiral kot igralca v mariborski Drami. Toda zaradi svojih pevskih nagnjenj je mladi Janko kmalu presedlal v opero in operetp in bil po prvih uspehih v sezoni 1924 - 25 sprejet kot visok lirski bariton med soliste ljubljanske Opere, kateri je ostal zvest skozi dalgih petdeset let.
Istočasno z nastopanjem je izpopolnjeval svoje študije pri slavnem pedagogu in solistu Juliju Betettu na ljubljanskem konservatoriju, obenem pa prevzemal razne odgovorne naloge v slovenski operni hiši. Njegov umetniški repertoar se je bogatil iz sezone v sezono in kmalu je zajel vse pomembne baritonske vloge iz svetovne in domače operne literature. Ljubiteljem slovenske opere bo tako ostal v spominu kot nepozaben Figaro v Seviljskem brivcu, kot grof Luna v Trubadurju, Renato v Plesu v maskah, Valentin v Faustu, oče Germont v Traviati, Igor v Knezu Igorju, grof Almaviva v Fitarovi svatbi. Pan-talon v Prokofjeva «Zaljubljen v tri oranže» mlinar Sima v Ern pa še kot Onjegin. Schicchi, Esca-millo, Telramund, kot Ponižek v opereti Grofica Marica itd.
Njegov metalni in bleščeči baritonski glas bo ostal ohranjen
na nekaterih posnetkih RTV in na ploščah.
Tak bi bil zaokrožen umetniški lik Vekoslava Janka, v spominih našega primorskega dirigenta Rada Simonitija pa se nam slika tudi kot srčno dober človek, kot Majstrov borec za slovensko Koroško, kot neumorni graditelj mladega slovenskega gledališča v Celju in Mariboru, kot organizator, igralec in režiser, kot eden prvih borcev za socialne pravice opernih umetnikov v vrstah predvojnega Združenja dramskih in operetnih umetnikov, v zadnjih letih pa tudi kot odličen vzgojitelj mladega pevskega rodu. Vekoslav Janko je bil tudi velik prijatelj Primorcev in prav mladim primorskim pevcem - solistom je še s posebno ljubeznijo posredoval svoje znanje in svoje pedagoške sposobnosti. Med njegovimi učenci, danes že uveljavljenimi solisti ljubljanske Opere, so bili tudi Primorci Rajko Koritnik — tenor, Stane Koritnik — bariton, Reja — tenor, da omenjamo le nekatere.
Poleg petja in svoje operne hiše je Vekoslav Janko ljubil še nekaj — naravo. Kadar je le mogel se ji je predal, kot da se je zavedal, da je v umetnosti življenje narave izčiščeno in razjasnjeno.
«In kakor za lepim vsem, kadar že mimo je, pustil nam čas bo le tople spomine!
mu je v poslednje slove zagotovil
njegov tovariš v umetnosti Rado Simoniti.	j- k.
revije
DAN 9
Spet zanimiva in bogata številka. Specialist za «črno zaroto» Stojan Spetič greblje v jetra tržaškega fašizma. Tokrat nam predstavlja «junake» iz Lida di Ca-maiore in njihove visoke in manj visoke, vedno pa «ugledne», celo senatorske in poslanske patrone iz vrst MSI in njenih škvadristič-nih derivatov. Bojan Brezigar piše o «čebelarju v prostem času» trgovcu Antonu Kocjanu in njegovem razmišljanju o čebelarstvu pri nas. Živa Gruden je v Beneški Sloveniji takorekoč doma. Vse pozna in vsemu sledi, zato je njeno pisanje o tem koščku slovenske zemlje vedno zanimivo. Ace Mer-molja opisuje izlet doberdobskih in nabrežinskih pevcev v Makedonijo. Škoda, da je preveč kro-nističen. Na barvnih straneh piše Miroslav Košuta o naših tabornikih, ki vstopajo v dvajseto leto svojega delovanja (slike v barvah so res čudovite!). Spetič je razen za fašiste izvedenec tudi za Sovjetsko zvezo. Tokrat s pikrastim prizvokom predstavlja razstavo dežele Furlanije - Jul j-ske krajine v Sokolnikih na obodu Moskve.
Naivnež posveča svojo gloso šoli in štedilnikom na infrardeče-žarke. Je kar duhovit. Samo Pahor poroča o katalonski reviji «Serra d’Ore», ki objavlja članek o slovenski Koroški. Mira Ivašič objavlja pretresljiv zapis o trpljenju znane tržaške slovenske antifašistke Albine Bavčar v Collottijevi mučilnici v Ul. Bello-sguardo.
Literarni del je tokrat zastopan z Borisom Pahorjem. Tudi njegova pripoved o mukah in smrti goriškega rodoljuba Lojzeta Bratuža je močna, umetniško podana tragedija naših ljudi pod fašizmom, a obenem tudi njihov pogum. Ob pisateljevi 60-letnici je kotiček «Knjige vam svetujemo» izpolnil Miroslav Košuta. Svetuje «Grmado v pristanu». Preostali prostor v reviji dopolnjujejo ocene in misli, anekdote, moda, šale in «pikadan», ki pika zares, a vedno za dobro voljo.
J. k.
najavljal. Zato se bo, poleg ro-janske dvorane Astra, v kateri bo predvajal ob četrtkih zvečer (ob 20.30 začenši s 25. oktobrom) omenjene filme, poslužil še manjše kinodvorane v Skednju, za katero bo pripravil razne filmske večere (posvečene bodisi družbenim kot kulturnim temam), gledališke predstave, predavanja in diskusije z občinstvom ter ciklus predvajanj o odnosu med gledališčem in filmom. Kdorkoli se lahko udeleži zgornjih predstav z izkaznico, ki stane 3700 lir in se prodaja v agenciji Utat (Pasaža Protti 2), v univerzitetni založniški zadrugi (Ul. Fabio Severo 158) in v knjigarni Antares (že Athe-naeum. Ul. Beccaria 5). Glede na obširnost sporeda je cena izkaznice zelo nizka v primerjavi z vstopnicami drugih kinematografov.
SERGIJ GRMEK
Preteklo sredo zvečer je bil na sedežu SPZ v Trstu sestanek predstavnikov prosvetnih društev in pevovodij. Razpravljali so o delu v novi sezoni, o prizadevanji za nadaljnji razvoj zborovskega petja in seveda tudi kvalitete. Poudarjena je bila tudi potreba po obnovitvi reportoarja, po večji angažiranosti in uveljavljanju skladb sodobnih avtorjev.
Na sestanku so predstavniki društev in pevovodje poročali tudi o nekaterih težavah, ki jih srečujejo pri delu. Med drugim je bilo rečeno, da zlasti mlajši zbori,
in ti so v večini, trpijo zaradi odsotnosti pevcev pri vajah. Seveda je treba pri tem upoštevati, da v največ primerih izostajajo zaradi izmen na delu. Naglašena je bila tudi potreba po okrepitvi učnega kadra.
Predstavniki nekaterih društev so se pritožili, da tržaški radio posveča premalo pozornosti zborovskemu petju. Premalo je snemanj na radiu, pač pa isti radio oddaja posnetke izpred več let. In še to so potožili: Za snemanje daje radio izredno skromen honorar, kar je v resnici poniževalno
Osrednje vprašanje, okrog katerega se je razvila živahna razprava, je bil koncert, ki bo v soboto, 10. novembra t.l. v Kulturnem domu v Trstu. Na njem bodo nastopili tisti zbori, ki jih je neka pred kratkim izdana brošura, finančno podprta od deželne oblasti, enostavno prezrla. In vendar ne gre za zbore od danes ali včeraj, temveč za zbore z dolgoletno tradicijo, za zbore, ki redno vadijo in nastopajo na številnih prireditvah pri nas in tudi drugod. Naše pevce je diskriminacija prizadela. Dokaz te
prizadetosti je tudi soglasno sprejet sklep, da manifestativno nastopijo na omenjenem koncertu.
Prizadetost pa je tem večja tudi zato, ker so sestavljalci omenjene brošure zapisali, da zbori gojijo pesem v narečjih slovenskega ali avstrijskega izvora, s čimer so tudi užalili naš narodni ponos.
Že danes opozarjamo ljubitelje slovenske zborovske pesmi na izreden koncert v Kulturnem domu in jih vabimo, da se ga v čim večjem številu udeležijo.
MIRKO KAPELJ
llllll■lllllllllllllllll1lllllllllllll^Illllllll|||||||||||||||||1,l|||||l|||||,l|||l||||||||||InIUlf||||||1lll||||I||||/|||||||||||||||||■||||||||||||||||mlIl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a||||||||||||||||l|||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lMllll||t•llll||||||||||||Mlllllll||||||mllllllllll«
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Intenziven začetek ob obali
Pestra galerijska dejavnost - Pevski gostje iz tujine - Koncertni program koprskega Društva prijateljev glasbe - Gostovanja pianistke Dubravke Tomšič
Že na začetku nove sezone je ob slovenski obali zaživelo precej intenzivno kulturno življenje, ki ga odražajo razstave v galeriji Loža in Meduza v Kopru ter v Mestni galeriji v Piranu, dalje koncerti v Kopru in Portorožu pa gledališke predstave v okolici Kopra, ki jih organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij.
Po uspelem VIII. mednarodnem Ex - tempore za slikarstvo, ki ga je priredila Mestna galerija v Piranu že meseca avgusta, je sledila v isti galeriji sredi septembra razstava Marina Mahniča in Vide Slavniker - Belantič. Koprska galerija Loža je v septembru organizirala razstavo mladih slikarjev in grafikov Franca Mesariča, Štefana Hauka, Ladislava Danča in Lojzeta Logarja, pred nekaj dnevi pa je bila odprta razstava znanega slikarja in kiparja Jožeta Pohlena, ki poleg kiparskih ustvaritev razstavlja tudi zanimive risbe. V Meduzi so razstavljena dela Maksima Sedeja mlajšega.
Prvi koncert v septembru je bil v Avditoriju v Portorožu, ko je nastopil 150-članski moški pevski zbor iz Koblenza, ki je gostoval po Sloveniji. Zaradi težav v zvezi z električnimi redukcijami je odpel zelo skrajšan spored, tako da nismo mogli spoznati vseh njegovih kvalitet, ker so pač odpadla zahtevnejša dela. Prav tako je tam nastopil za tem zborom Slovenski oktet, seveda z običajnim uspehom. Če bi hoteli pisati o njegovih kvahtetah, bi samo ponavljali odlike našega najboljšega vokalnega ansambla. Koper je obiskal mešani zbor Medicinske akademije iz Gdanska. Predvsem je bil koncert zanimiv po sporedu, ki je obsegal 24 pesmi poljskih in drugih svetovnih avtorjev iz obdobij od renesanse preko baroka, klasike in romantike do najnovejšega časa v avangardno zasnovanih delih poljskega skladatelja Andreja Koševskega — program, ki terja od zbora izredne vokalne usposobljenosti in visoko kulturo, škoda, da je v prvi polovici sporeda zaradi utrujenosti pevcev trpela intonacija in zlasti polifono pisana dela niso prišla do reliefnejšega izraza. Sicer pa zbor razpolaga z lepim in voluminoznim glasovnim materialom. Znatna stopnja pevske do-
vršenosti in kultiviranosti, ki je prišla do veljave v drugem delu sporeda, mu nudi pogoje za poustvarjanje zahtevnih del, kakor je zanimiva in izrazito v duhu današnjih umetniških pojmovanj zajeta kantata «Posvetitev Nikolaju Koperniku» že omenjenega Andreja Koševskega.
Pred nekaj dnevi smo se v koprskem gledališču srečali s skupino naših izseljencev iz Young-stowna v ameriški državi Ohio; s seboj je pripeljala generacijo svojih otrok, ki jih združujejo kulturno umetniška prizadevanja v društvu «Happy Hearts Tambu-ritzans». Priredili so uspel pevsko plesni večer. Delo v ansamblu temelji na seznanjanju mladih ljudi z jugoslovansko ljudsko pesmijo in plesi. Ta prizadevanja, ki izvirajo iz spominov naših izseljencev na rodne domove in iz njihovih pobud, krepijo čustvene vezi in rodno zavest med dvema generacijama v novem svetu ter mladini vzbujajo obenem smisel za tradicionalno ljudsko ustvarjal-srčnost kakršno je ustvarila ta dotaknila tudi kultura okolja, v katerem se je rodil in se razvija. Zato je v svoji sveži mladostni dojemljivosti tudi iz te sredine sprejel ljudsko obarvane melodije in živahne ritme, ki jih je podal sproščeno in ognjevito. Ne moremo od sorazmerno zelo mladih amaterjev zahtevati visokih meril, ki pa tudi niso vselej odločilna za tako neposredno prisrčnost kakršno je ustvarila ta mlada skupina. Mimo nas so šli razni spodrsljaji bodisi v petju bodisi v izgovarjavi slovenskih hrvatskih ali drugih narečnih ljudskih besedil. Toplina, ki je preveva’a zdrave ambicije in delo izvajalcev, je našla živ odmev v avditoriju.
Društvo prijateljev glasbe v Kopru je že pripravilo celoten program koncertov za letošnjo sezono: 11 večernih za odrasle in 17 popoldanskih ah dopoldanskih za šolsko mladino. Prvi koncert bo 25. t.m. — večer komornih del Marijana Lipovška. S tem koncertom bo društvo proslavilo 10-letnico svojega delovanja — z Marijanom Lipovškom, ki je med prvimi priskočil na pomoč, da je društvo sploh lahko začelo, ob svojih takrat več kot skromnih sredstvih, s prirejanjem koncertov. V nadaljnjih koncertih so
predvideni solisti Alojz Zupan — klarinet, Jože Falout — rog in Nada Oman — klavir; pianistka Marina Horakova; čelist Miloš Mlejnik s pianistko Vlasto Dole-žal-Rusovo; Igor Ozim z Marijanom Lipovškom; violinist Rok Klopčič s pianistom Andrejem Jarcem; flavtistka Irena Grafenauer s pianistom Marijanom Lipovškom; Alice Arzt — kitara iz ZDA, dalje vokalni oktet Gallus, Zagrebški solisti, simfonični orkester Slovenske filharmonije s solistom — trobentačem Tonetom Grčarjem in mladim dirigentom Urošem Lajovicem. Kvintet harf iz Gradca, Slovenski trio, Srbski godalni kvartet in Pihalni kvintet RTV Ljubljsma. Obeta se torej Izredno bogato koncertno življenje. Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Kopru načrtuje več gledaliških predstav na podeželju — v okolici Kopra. Poleg tega predvideva tudi več gostovanj koprskega moškega zbora «Simon Gregorčič» in baletne skupine — oba delujeta v okrilju Zveze — v istih vaseh in sicer: v Hrvatinih, Škofijah, Pridvoru, Šmarjah, Marezigah, Bertokih, Valdoltri in Slovenskem Gračišču; nekaj posebnih predstav pripravlja za večje kolektive, kakor so trgovsko podjetje «Soča», tovarna «Tomos» in drugi. Trenutno so v teku gostovanja dramske skupine, ki deluje pri omenjeni Zvezi, z delom Alda Benedettija «Dva ducata rdečih vrtnic» v režiji Andreja Jelačina.
Zabeležiti moramo tudi gostovanje pianistke Dubravke Tom-
šič - Srebotnjakove v Ilirski Bistrici in v Postojni. V načrtu ima za v prihodnje še nastop v Ajdovščini in kolikor bodo nabavili nov klavir, tudi v Novi Gorici. Sicer pa je na Primorskem izredno zanimanje za to umetnico, za katero je čedalje težje najti pravih besed, ki bi lahko izrazile vse tisto, kar ob njeni vse bolj razraščajoči se umetniški osebnosti doživljamo, ko nas njena igra na vsakem koncertu bolj navezuje s svojo sugestivno močjo. V njenih interpretacijah — celo istih de! — vedno odkrivamo nove vrednote ki se porajajo v sproščenem oblikovanju, prežetem z muzikalno iskrivostjo. Vsak skladatelj, pa naj pripada že kateremukoli stilnemu obdobju, zadobi svojo uverljivo podobo, vsako delo je v svojem bistvu globoko zajeto in umetniško izraženo plastično, oblikovano iz razsežnih doživljajskih vzgibov. V zadregi bi bili, če bi poizkušali dati prednost Bachovemu Orgelskemu preludiju v g-molu, Scarlattijevim Sonatam, Beethovnovi Sonati v d - molu, op. 31, št. 2 ali Chopinovima Scherzoma v b - molu in cis - molu, Debussyje-vima skladbama ah Tajčevičevim Balkanskim plesom ki smo jih pred kratkim poslušah v Postojni. Virtuozno obvladana klavirska igra in doživljajsko bogastvo, poustvarjalna moč, ki se pravzaprav že staplja v samo u-metniško ustvarjanje, uvrščajo pianistko med izredno visoke u-metniške osebnosti v svetu.
IVAN SILIČ
PISMO UREDNIŠTVU
O kritiki
V zvezi s člankom pod naslovom «Lep napredek večine slovenskih zborov napoveduje ponovni vzpon petja pri nas», objavljenim v Vašem cenjenem listu 30.9.1973, bi rad nekaj pripomnil. V glavnem se strinjam s piscem članka, sem pa precej razočaran, ker je Vaš poročevalec dal tako malo poudarka oziroma strokovno - pedagoške ocene našim zamejskim zborom. Zelo žal mi je, da se še enkrat in to se ponavlja že dve, ali tri leta, za zbor Vasilij Mirk sklicuje na to «kar je že prej napisal» (kdaj?).
Kot pevec omenjenega zbora sem tudi tokrat razočaran in prizadet in zato bi bil zelo hvaležen Vašemu kritiku, če bi v bodoče o našem zboru več poročal pa naj si bo kritika dobra ali slaba; dobra, ker nas bodri za bodoče nastope, slaba ker nas vodi k odpravljanju napak.
Mislim, da je to dolžnost poročevalca Vašega lista, saj je Primorski dnevnik postal priljubljen zamejskim Slovencem prav zato, ker stalno poroča o problemih in težkočah s katerimi se naši ljudje srečujejo vsak dan.
S tovariškimi pozdravi (sledi podpis) * v
Uredništvo:	Z vsebino pisma
smo seznanili našega glasbenega kritika. Dejal je, da je po predhodnem dogovoru glede časa in kraja, pripravljen na razgovor s člani zbora ali tudi le njegovega vodstva, o vsem, kar je rečeno
v pismu. Poudaril je, da bi v takem neposrednem razgovoru lahko pojasnil nekatere stvari v edini želji, da bi zbor napredoval in dosegel raven, ki jo vsekakor zmore tako zaradi svoje tradicije kot zaradi nespornih glasovnih kvalitet. Kot uredništvo smo lahko posredniki za tako srečanje.
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^11111111111111^111111111111111111111111111,11,imi,1111,1,1111111111,1,nnrummmmmiM
ZHORNIK RAZPRAV Z LANSKEGA ZBOROVANJA ZGODOVINARJEV
Elementi revolucionarnosti v slov. politični zgodovini
Od kmečkih uporov preko narodno • revolucionarnega gibanja TIGR in njegovih odnosov s KPI do narodnoosvobodilnega gibanja
Ko so se slovenski zgodovinarji zbrali lansko leto (4. - 8. oktobra 1972) na svojem XVI. zborovanju v Škofji Loki, so vsebino zborovanja posvetili tisočletnemu ju-
Mladinska godba na pihala iz Križa bo danes počastila 5-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila na pobudo domačega prosvetnega društva «Vesna» potem, ko je leta 1967 stara godba prenehala obstajati. Pod vodstvom Hermana Sulčiča se je mlada godba prvič predstavila leta 1968 in poslej redno nastopala ob raznih priložnost h v domačem kraju in tudi onstran meje. Tudi letos je dvakrat gostovala v Komnu. Godba šteje sedaj 28 godcev, ki so polni volje in vneme. Današnji koncert bo v dom»čem Ljudskem domu. Na njem bodo poleg jubilantov nastopili tudi godba iz Ricmanj ter pevska zbora «Vesna» in «Rdeča zvezda» iz Saleža. Domača godba bo zvečer igrala tudi za ples
bileju mesta ter petstoletnici kmečkih uporov na Slovenskem. Del referatov, prebranih na zborovanju, je nedavno v založbi Partizanske knjige izdalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo skupaj z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja v zbirki «Znanstveni tisk», serija D.
Problematiki kmečkih uporov je posvečena razprava B. Grafenauerja o programu kmečkih u-porov od leta 1473 do 1573, ki je nekoliko spremenjeno loško predavanje ter skrajšana objava razprave, ki jo je avtor objavil v zborniku «Kmečki punti na Slovenskem» (Narodni muzej, Ljubljana 1973). Grafenauerjevemu tekstu sledi 6 avtorjev, ki razpravljajo o problemu revolucionarnosti v slovenski zgodovini od 19. stoletja do narodnoosvobodilnega boja. Vasilij Melik obdeluje 19. stoletje, pravzaprav drugo polovico, Janko Pleterski med leti 1896 (ustanovitev Jug. socialdemokratske stranke v Ljubljani) in 1918, Miro Stiplovšek v obdobju po prvi vojni v okviru SHS, Alenka Nedog predstavlja Ijudsko-frontovsko gibanje v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Milica Kacin - Wohinz govori o narodno - revolucionarnem gibanju (TIGR) na Primorskem v luči politike in taktike KPI in končno France Škerl o revolucionarnem bistvu narodnoosvobodilnega boja.
Milica Kacin je k svojemu raziskovanju primorske preteklosti med vojnama prinesla nov dosežek. V razpravi je načela problem odnosa slovenskih primorskih komunistov, članov italijanske komunistične stranke, pred-
vsem z ilegalno narodno - revolucionarno organizacijo TIGR. Problem so dosenji memoarski in publicistični prispevki samo nakazovali, saj niso uporabljali listinskega gradiva, ki ga je imela avtorica na razpolago (Arhiv KPI v Gramscijevem inštitutu v Rimu). Seveda pa tudi razprava ni razgrnila celotnosti problema in je predstavila le enega izmed pogledov na problematiko, ki ni razčiščena in še danes deluje na sodobnika skrivnostno, kot da bi bilo njeno razčiščevanje nepremostljivo. Iz arhivskega gradiva je Kacinova ugotovila naklonjen odnos slovenskih komunistov na terenu do tigrovcev, drugače je bilo z osrednjim oz. pokrajinskim vodstvom, ki se je zbalo nevarnosti, da podležejo primorski slovenski komunisti nacionalnemu vplivu. Stališča so se nato menjala in po nekaj letih je sledil sporazum iz leta 1936 (KPI : TIGR), ki je vodil v Ijudskofron-tovsko akcijo. Za čas, ki je sledil se zdi omembe vredna sklepna misel Milice Kacinove, da se na Primorskem ni razvila tu rojena kontrarevolucija, ker se je narodnoosvobodilni boj pričel mnogo prej kot v ostalih predelih Slovenije («Specifičnost primorskega narodnoosvobodilnega boja je še v dejstvu, da se v tej deželi ni razvila avtohtona kontrarevolucija, kakor po drugih slovenskih pokrajinah, kar je mogoče pripisati dolgoletnemu iskanju rešitve narodnega vprašanja v povezavi z razrednim bojem, ki jo očitno potiskalo tudi meščanske kroge bolj v levo kakor drugje»),
BRANKO MARUŠIČ
OB LETOŠNJEM
PIRANSKE OBČINE
Najbolj turistična slovenska občina njeni uspehi in načrti za prihodnost
Piranska občina tudi letos slovesno proslavlja svoj občinski praznik v spomin na ustanovitev prve mornarske enote IX. korpusa. Ves teden so se vrstile številne prireditve, včeraj popoldne pa je bila slavnostna seja občinske skupščine. Kaj predstavlja danes Piran v regionalnem, primorskem merilu, kaj predstavlja v slovenskem, v jugoslovanskem prostoru? In kako žive Pirančani in okoliški prebivalci? To so bile glavne teme pogovora med našim sodelavcem Ljubanom Omladičem in predsednikom piranske občinske skupščine Ivanom Bažecom.
Tovariš predsednik, turizem in I letu povečala svojo floto za dve
iT'c+irrt	■Jo lota rtayai nro- * n rt rti Inrlii yn rnvoii-ii	c
pomorstvo sta že leta nazaj prevladujoči panogi v gospodarstvu občine. Tu ne gre samo za trenutne uspehe ali morda za neko vizijo želja. Znano je namreč, da obstajajo za obe panogi dolgoročni načrti razvoja, ki jih postopoma rešujete. Kaj je prineslo minulo leto med dvema praznovanjema pri uresničevanju teh načrtov. Pri tem mislimo tako na uspehe, kakor tudi na težave?
— Razvoj turizma v minulem letu je šel lep korak naprej, kljub temu, da minulo leto ni prineslo novih kapacitet v turizmu razen manjšega gostišča Valetta, ki ga bomo ravno danes odprli. Poleg tega pa je turizem v zadnjem letu zabeležil lepe uspehe. Saj je bilo v letu 1972 doseženih kar milijon 175 tisoč 341 nočitev, kar predstavlja 21 odst. vseh nočitev v Sloveniji. Če tu upoštevamo nočitve tujih gostov, je ta odstotek še večji, saj znaša 26,3 odst. Tudi podatki za leto 1973 kažejo pot navzgor, saj smo v prvih osmih mesecih dosegli že milijon 23 tisoč 92 prenočitev, kar je za 9,5 odst. več kot v lanskem letu. Pri tem imajo največji delež tuji gostje, saj je njihovo število nočitev naraslo za 20,4 odst. Kljub temu torej, da novih kapacitet ni bilo v tem letu pridobljenih, je turizem zabeležil lep uspeh, lep korak naprej na poti svojega razvoja. Poleg turizma pa je osnovni nosilec gospodarstva v naši občini še pomorski promet s Splošno plovbo, ki je v letošnjem
SKUPŠČINA
OBČINE
PIRAN
novi ladji za razsuti tovor in s tem povečala skupno tonato za 50 tisoč 400 ton oziroma 29 tisoč 400 bruto registrskih ton. Naše pomorstvo bi lahko doseglo še veliko boljše uspehe, če bi nekateri predpisi, predvsem zvezni glede pomorskega gospodarstva, bili nekoliko bolj elastični in dovoljevali malo bolj svobodno pot razvoja pomorskega prometa.
— Govoriva o turizmu in pred nami naj bi kmalu začel rasti turistični velikan v Bernardinu. Gre tu vse po načrtih glede investicij, priprave dokumentacije, začetka del. Že oktobra bi morali začeti graditi povezovalno cesto, preseliti ladjedelnico. Ste morda naleteli na težave, na katere niste računali?
— Pri naši nadaljnji poti v razvoju turizma je pred nami neposredna naloga, realizacija turističnega kompleksa Bernardin. Vse priprave za začetek gradnje tega kompleksa so dejansko že v končni fazi. Tako je že sprejet urbanistični načrt oziroma nivelacija glede prometnega omrežja. Zazidalni načrt je že šel skozi javno razpravo in ga bo prva seja skupščine verjetno tudi že potrdila. Vse priprave so dejansko že pri kraju. Začetek gradnje planiramo za spomlad 1974, do takrat pa seveda moramo zgraditi celotno cestno o-mrežje, ki predstavlja povezavo Portoroža in celotnega zaledja s
(Nadaljevanje na 10. strani)
PIRAN
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TER KRAJEVNE SKUPNOSTI
čestitajo
ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem v občini
SPIOSNA
PLOVBA
PIRAN
VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK!
2. OKTOBER
mmož
PODJETJE ZA POPRAVILO IN REKONSTRUKCIJO PLOVNIH OBJEKTOV
Kmetijska màlaga luci j a
(Poitoloi
Za občinski praznik želimo vsem občanom nadaljnjih uspehov
Zamejskim Slovencem pa prijetno počutje pri nas
smBmr
PORTOROŽ
ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARÀ BLACK JACK
v novih prostorih
GRAND HOTELA METROPOL
Dietični sladkor

sladek kot sladkor
sladilo za diabetike
BrkUilieiiiz na soncu <We koruzi
Čestitamo
vsem
prijateljem in odjemalcem za občinski praznik
j-oisogol
VELETRGOVSKO PODJETJE
M
anoó «
IMPORT - EXPORT
Trgovsko podjetje »NANOS« s svojimi enotami v občini PIRAN
ČESTITA
občanom za njihov praznik.
Za praznik občine PIRAN

...............................
čestita vsem občanom in izreka najlepse zelje vsem obiskovalcem turističnih objektov in prireditev v piranski občini
zavod za turizem in IGRALNICA * CASINO
* s/ss/rss. %
'/ '/srrsrr. fj
NEDEUA, 14. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	MASA
12.00	Nabožna oddaja
12.30	NEZNANA OBZORJA
Program pripravil Victor de Sanctis Peto nadaljevanje:
KUBANSKO MORJE 12.55 Canzonissima
Ob 12.55 bo na sporedu najava tega zanimivega glasbenega tekmovanja. Ob 18.10 pa se bo začelo zares, ko bo nastopila skupina novih pevcev in sicer Gilda Giuliani, Antonella Bot-tazzi, Franco Simone, Oscar Prudente ter trije ansambli in sicer’ Nuovi Angeli, Dik Dik ter Ricchi e Poveri. Gre za pevce in ansamble, ki se doslej še niso mogli uveljaviti v tem glasbenem tekmovanju. Nekatere pesmi, ki jih bodo izvajali pevci oziroma ansambli, so že dobro znane. Tako bodo Ricchi e Poveri ponovno peli pesem «Che sarà», ansambel Dik Dik bo zapel popevko «Storia di periferia», Gilda Giuliani pa bo zapela pesem «Frau Scholleff»
13.25 VREMENSKA SUKA
13.30	DNEVNIK
14.00	Kmetijska oddaja
15.00	NEPOSREDEN PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA
Ker gre za drugo nedeljo državnega prvenstva A lige, prihajajo v tej oddaji v poštev tekme najvišjega nogometnega prvenstva. Tokrat bi znale biti zanimive tekme med Napolijem in Juventusom, nadalje med Genoo in Fiorentino ter morda tekma med Temano in Catamzarom B lige
16.30	Program za mladino PROF. BALTAZAR
Slikanica jugoslovanske televizije, ki so jo napravili Zlatko Grgič, Boris Kolar in Ante Zaninovič
16.45	Veliki komik:
BUSTER KEATON Tiro a segno
Una settimana
17.30	Napoved programa za prihodnje dni
17.45	športni rezultati
in kronike nogometnega prvenstva
18.00	DNEVNIK
18.10	CANZONISSIMA 73
Vodi Pippo Baudo, ob sodelovanju Mite Medici
19.20	PRENOS POLČASA NOGOMETNE TEKME Športne vesti in vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	«IL PICCIOTTO»
Drugo nadaljevanje
22.10	ŠPORTNA NEDEUA
23.15	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
16.30	Neposreden prenos športnega dogodka
18.40 Prenos polčasa nogometne tekme
21.00	DNEVNIK
21.20	O ital. popevki od 1890 do 1938
22.15	Kdo, kje, kdaj:
BERNARD BERENSON
23.00	Napoved programa za prihodnje dni
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder:	«15-letni kapitan»; 12.00
Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah;
15.00	F. Benedetič; «Pravila igre»; 16.40 Glasba in šport; 17.30 Revija glasbil; 18.00 Nedeljski koncert; 18.40 Jazz; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
9.00 Deželna kronika; 9.10 Nove popevke; 11.00 Narodne pesmi;
14.00	Na športnih igriščih; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
10.00	Orkester; 11.15 Melodije;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.40 Mini juke box; 15.00 Popevke; 15.30 Pisan glasbeni spored; 16.00 Pevci lahke glasbe; 17.00 Veliki orkestri zabavne glasbe; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Iz jugotonovega juke boxa; 19.00 Ansambel Wunder-lich; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.30 Orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.15 Ritmi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne popevke; 14.30 Folk Jockey; 15.30 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.05 Pesmi izpred nekaj let; 20.25 «Andata e ritorno» z G. Cinquetti; 21.15 Orkestri;
21.45 Rog in klavir; 22.15 Turgenjev: «Dim».
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Joan Baez in ansambel La Nuova Idea; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel poletni spored; 12.00 Športna prognoza;
13.00	Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Neapeljski spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 športna nedelja; 18.10 «Canzonissima 73»; 19.15 Nedeljski ansambel; 20.10 Operni svet;
21.00	Operetna glasba; 21.25 Nove ital. popevke; 21.40 Italijanske opatije; 22.10 Plošče in skeči.
III.	PROGRAM
9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličiče iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Skladbe za orgle; 12.20 Odrska in plesna glasba; 13.00 Mozart in Ravel; 14.00 Ital. narodne pesmi; 14.30 Operna glasba; 15.30 Deklica sivih las (drama); 17.30 Plošče; 18.00 U-terama oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Frane Puntar: «Bobnanje od znotraj» — igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši... Ob tridesetletnici Zbora odposlancev slov. naroda:
10.05	V studiu 14; 14.05 Lukian: Resnična zgodba — humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri;
15.05	Nedeljsko športno popoldne;
17.05	Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Evald Flisar: «Ukradena hiša» — radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 «V nedeljo zvečer»; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — R. Desnos: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
Vir-
r im
12.30
13.00
13.25
13.30
17.00
17.30
17.45
18.15
18.45
PONEDELJEK, 15. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost:
Šport za vsakogar KOLESARSTVO To je moj svet
KAKO ŽIVETI Z ŽIVČNIM MAČKOM Vremenska slika DNEVNIK
Program za otroke DEČEK IN PAPIRNATI ZMAJ TV film za otroke DNEVNIK
Program za mladino SLIKE IZ SVETA KRAU TRINOG Tedenska knjižna oddaja
Tokratna oddaja o novih knjigah je izredno zanimva. V tej oddaji, v kateri bo Raoul Bozzi najprej govoril o javnih knjižnicah in o kulturni politiki, bosta predstavljena dva romana in sicer Fiore Vincenti je ve delo Utopia per flauto solo ter Mary de Rachewiltzeve deio Discrezioni. Gre za dve pisateljici, katerih dela so avtobiografskega značaja. Nadalje bo v rubriki o novi poeziji predstavljena zbirka Nella Risija z naslovom Polso teso
19.15 Poljudna antologija:
ARHITEKTURA
Oddajo so pripravili Stefano Ray, Francesco Falcone in Eugenio Thellung ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
Filmski umetnik Gerard Philipe GLI ORGOGLIOSI
Film je režiral Yves Allegret, glavne vloge pa igrajo v njem: Gerard Philipe, Michele Morgan, Victor Manuel Man-doza, Carlos Lo'jv? Montezuma, Michele Cordoue, Andre Tof-fel, Arturo Šoto Rangel '•Imske premiere DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in Športne vesti
DRUGI KANAL
21.00 DNEVNIK
21.20	TV razprave Pripravil Gaetano Favero
22.20	BALETI GISELLE
Romantični balet, ki so ga pripravili Vemoy de Saint Georges, Theophile Gautier in Jean Coralli. Glasba: Adolphe Adr n V glavnih vlogah:
Giselle — Carla Fracci Duke Albrecht — Erik Bruhn Hilario — Bruce Marks Mirthe — Tony Sander Baletni ansambel ameriškega gledališča Baletni mojster David Blair, orkester berlinske Opere. Tokrat je na sporedu dlrugi del baleta Giselle, ki je zanj pripravil glasbo eden izmed mojstrov prve polovice preteklega stoletja, Adolphe Adam, ki ga smatrajo kot odličnega umetnika in velikega humanista. Balet Giselle je pozvet po neki nemški legendi, ki jo je obdelal že Heine. Prvič so ga uprizorili 1841 v Parizu, naslednje leto pa tudi v Veliki Britaniji
19.45
20.30
21.00
22.50
23.00
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Za glas in orkester; 18.55 Skladbe za pihala: 19.10 Pravna posvetovalnica 19.20 Jazz: 20.00 Športna tribuna 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika: 15.10 Pisan spored; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30,
21.30	Poročila: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 10.15 Od melodije do melodije; 10.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek, 14.50 Mini juke box: 15.10 Glasbena galerija; 17.00 Glasbeni mozaik 17.45 športni pregled: 18 00 Izložba hitov: 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL;
21.00	Glasba v večeru; 20.40 Oner-na glasba; 22.00 Pesem sledi pesmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke: 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit Parade; 14.00 Pisan spored: 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Življenje Coco Chanel; 18.10 Veliki interpreti: David Ojstrah: 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama: 20.20 Andata e ritorno z O. Vanoni; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Ricchi e Poveri in Sergio En drigo; 8.40 Kako in zakaj?: 8.55 Melodrama; 9.50 Tristan in Izol-da; 10.05 Nove ital. pesmi; 12 40 Alto gradimento 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Nicolò Machiavelli; 15.40 Glas-geno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski Dogovori; 20.10 Opravljivci; 21.00 Plošče; 22.43 Jazz.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Baročna glasba: 12.20 Sodobna i-tal. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Nekdanji in sodobni interpreti; 15.30 Redke strani operne glasbe; 16.00 Mozart in Brahms: 17.20 Pianist S. Scopellitti: 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert: 20.15 Mozartove skladbe; 21.30 G. Arpi-no: Donna amata dolcissima.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19 30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pisan svet pravljic; 9.20 Paleta lahke glasbe; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.10 Slov. in dalmatinske narodne; 15.40 Odskočna deska - Nataša Kerševan - klavir; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, o-troci!; 19.15 Trio Franca Delčnja-ka; 20.00 Opera «Corregidor» Hu-ga Wolfa; 22.15 Za ljubitelje jazza;
23.05	Literarni nokturno - R. Šeligo: Proza; 23.10 Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 20. OKTOBRA 1973
NEDELJA, 14. oktobra
8.35 Skrivnosti morja; 9.25 Otroci naše šole in Enciklopedija živali; 10.10 Poročila; 10.15 Prenos iz Donje Stubice:	Proslava ob 400 - letnici
kmečkih puntov; 12.00 Kmetijska oddaja; 12.45 TV kažipot; 14.50 Pevski zbor Jadran iz Clevelanda; 15.15 Igre brez meja; 16.30 Radost Evrope — barvni posnetek iz Beograda; 17.35 Za konec tedna; 17.55 Poročila; 18.00 Jugoslovanski film: «štiri km na uro»; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik: 20.40 Iz libra Marka Udoviča; 21.35 Nova imena; 21.55 športni pregled; 22.35 Poročila; 22.30 Košarkarski turnir: finalna tekma.
Koprska barvna TV 19.45 Informativna oddaja: 20.15 Košarka: finalna tekma; 22.00 Skrivnost rdeče obale, film.
PONEDELJEK. 15. oktobra
9.10 Hibernetika; 9.40. 11.00, 14.50 in 16.10 šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina: 17.45 Pengov - Simončič: «Zlata ribica»; 18.10 Obzornik; 18.20 Enciklo-
pedija živali; 19.00 Zdravo, mladi; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.55 Dnevnik; L. De Vega: «Ovčji kal», nadaljevanka; 21.55 Kulturne diagonale; 22.35 Poročila.
Koprska barvna TV 20.00 Risanka ;	20.15 Poročila ;
20.30 Zabavno - glasbena oddaja; 21.20 Lov na mečarice — film.
TOREK, 16. oktobra 9.35, 11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 šola; 10.40 in 15.35 Ruščina; 17.45 B. čopič «Noge v zlatu, glava v blatu»; 18.00 Obzornik; 18.15 Od zore do mraka: najboljši vojaki; 18.50 V temnem onkraju: oblike samouničenja; 19.15 Pšenica v Sahari; 19.45 Barvna risanka; 20,00 Dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.35 Dostojevski: «Bratje Karamazovi»; 22.15 Poročila.
Koprska barvna TV
20.00 Risanka ;	20.15 Poročila ;
20.30 Andrej Rubljòv, II. del filma; 22.00 Ena žena, ena dežela: Jane Fonda (dokumentarec).
SREDA, 17. oktobra 8.30 in 11.00 Šola; 17.45 Otroci
naše šole ; 18.05 Obzornik ; 18.20 športna oddaja; 18.40 Arhitektura in družba: Izobraževanje; 19.10 Mozaik;, 19.15 Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 19.40 Kozmetično ogledalo ;	19.45 Barvna risanka ;
20.00 Dnevnik; 20.35 Kdor zna, zna (film); 22.00 Poročila; 22.05 Nogometna tekma Anglija — Poljska.
Koprska barvna TV
19.40 in 20.45 Nogometna tekma Angiija — Poljska; 20.30 Poročila; 21.30 Za kapljo olja (dokumentarec).
ČETRTEK, 18. oktobra 9.35 in 14.45 šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.35 in 15.55 Nemščina; 11.00 in 16.10 Francoščina; 17.35 A. Linhart: «Matiček se ženi»; 18.05 Obzornik; 18.25 Plazilci in dvoživke; 19.15 Delavska TV tribuna: TOZD; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam na oddih?: 20.40 Četrtkovi razgledi: Solzice za Vo-ranca; 21.45 Ingolič, Mladost na stopnicah: 22.00 Poročila.
Koprska barvna TV 20.00 Risanka ;	20.15 Poročila ;
20.30 Film s Femandelom; 22.00 «23. mož», film.
PETEK, 19. oktobra 9.25 in 14.35 šola; 11.00 In 16.10 Angleščina; 17.40 Mladinska oddaja; 18.25 Obzornik ; 18.40 Planinstvo ; 18.50 Za boljši jezik; 19.05 Naš ekran: 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Potovanje na dno morja, film; 22.15 XXI. stoletje; 22.40 Poročila.
Koprska barvna TV
16.30 Mednarodni turnir v košarki; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.35 Vojna in mir, III. del; 21.25 Velika senca, film.
SOBOTA, 20. oktobra 9.35 in 11.00 Šola; 17.30 Beneški fantje; 18.00 Obzornik; 18.15 Barvni film; 19.15 Igralec je igralec; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Lice ob licu; 21.25 Skrivnosti morja; 22.15 Starinarja; 22.45 TV kažipot;
Koprska barvna TV 16.30 Košarka — prenos iz Sarajeva; 19.45 Zabavno - glasbena oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 UNICEF; 22.15 Zadnji beg, film.
Ofenziva, ki traja
Dejstvo, ki močno vpliva na borbeno moralo Arabcev je to, da se borijo za osvoboditev lastnega ozemlja — Pomen pomoči arabskega sveta je velik
ZA »DELO« PIŠE PODPOLKOVNIK IVO TOMINC
Napovedovati končni izhod spopada na Bližnjem vzhodu v tem hipu bi bilo nerealno, še več: drzno. Toda na podlagi dosedanjih dogajanj in dosedanjega poteka vojne se, niti pri vojaški oceni položaja, — ali pa: še najmanj pri njej — ne moremo izogniti nekaterim splošnim političnim pokazateljem, ki se nudijo kar sami od sebe. Predvsem je treba poudariti sedanjo enotnost arabskih dežel, ki ima pomemben vpliv na borbeno moralo njihovih — tistih seveda, ki so na frontni črti, pa tudi drugih — vojaških enot; ofenziva, ki traja, prav tako pozitivno vpliva na moralno-politični dejavnik arabskih enot; te enote se, nadalje, borijo za pravične cilje — borijo se za osvoboditev lastnega ozemlja in ta misel jih bo gnala vse tja do severa Sinaja, do njihovega končnega cilja.
Tu in tam je slišati, da je ta ofenziva arabskih sil — gre, seveda, predvsem za egiptovske in sirijske — prepočasna, da nima dovoljnega zagona. Ta ofenziva se, nadalje, skuša primerjati z bliskovito ofenzivo, bliskovito voj no Izraelcev 1967. leta, da oi se pokazalo in dokazalo, ka ko se sedaj — po skoraj ted nu dni, v dobrem tednu pa je pred šestimi leti vojna na Bližnjem vzhodu bila konča na — arabska ofenziva izvaja prepočasi. Pri tem pa se zanemarja sposobnost in moč branilcev v tej in v junijski vojni: branilec — Arabci — so bili v junijski vojni presenečeni, Izraelci pa so imeli v šestih letih ne vojne in ne miru dovolj časa za to, da se utrdijo na štirih obrambnih položajih po globini Sinaja in da, domala iz dneva v dan, pričakujejo napad Izraelski poveljniki pa danes sami priznavajo, da se egiptovske sile sedaj borijo po vseh načelih vojskovanja, da so disciplinirane in hrabre in da znajo dobro izkoriščati vse možnosti sodobnega orož-ja, s katerim so oborožene Potemtakem je v sedanjem spopadu bila bolj presenečena izraelska stran — čeprav Je sama začela spopad — predvsem z načinom vojsko vanja in vodenjem operacij od strani egiptovskega vojaškega poveljstva. Nasprotni kovo priznanje pa je vedno več vredno, kot pa priznanje prijatelja — tako pravi tudi stari rek.
Torej: če ocenjujemo ofenzivo Arabcev, potem moramo ocenjevati vse činitelje, ki vplivajo na njeno izvajanje in na njeno vodenje. Ofenziva pa se bo nadaljevala vse dotlej, dokler bodo te, arabske sile, imele iniciativo v svojih rokah. Njena moč bo, seveda odvisna od dopolnjevanja vojaških moči na sinajskem po lotoku in od tega, k^ko,, se bodo izvajale vojaške opera
I cije na Golanski planoti. Očit no je, da na takšnem področ ju, kakršen je Sinaj — pretežno peščena puščava — Izraelci ne bodo mogli razsežnejše manevrirati s svojimi vojaškimi silami po takoime novanih notranjih smereh — gre za manjša ali večja pre-grupiranja vojaških sil z ene na drugo fronto, s severne na južno m nasprotno. Izraelci morajo imeti v tem spopadu dovolj vojaških mo či tudi po globini, da lahko na naslednjih položajih zamenjujejo utrujene enote s svežimi; Izrael mora, nadalje braniti in ščititi tudi lastno ozemlje, predvsem od napa dov iz zraka. Potemtakem se lahko zastavi tudi vprašanje o tem, koliko dolgo lahko Izrael zdrži v takšni m tako vodeni vojni, v kateri je iniciativa na strani Arabcev. Ce ob tem pokličemo na pomoč še številke, ki pa sedaj niso najpomembnejše — zaradi drugih dejavnikov, o katerih smo govorili in ki močno vplivajo na borbeno moralo arabskih enot — lahko vidimo, da tistih nekaj več kot 400.000 mož pod orožjem, ka tere lahko mobilizira Izrael zares ne bo moglo dolgo vzdr žati tudi takšne — nekateri jo imenujejo prepočasne ofenzive Arabcev.
V čem so rezerve
Pri vsem tem pa je, seveda potrebno upoštevati še možnost ene in druge strani za to, da hitro nadomešča ma terialne izgube na bojišču Kot je znano, se tudi ta voj na izvaja z dobrim delom ku pljenega orožja v tujini — na zahodu in na vzhodu. Svoj čas so že Američani obljubili Izraelcem, da jim bodo takoj nadomestili vsako izgubo orožja v morebitnem spopadu: glede na stališča Amen ke v Varnostnem svetu OZN do sedanjega spopada je pri-
čakovati, da bodo Američani to obljubo tudi izpolnjevali. Poleg orožja, ki ga dobijo od ZDA, pa lahko Izrael proizvaja precej lažjega orožja doma, saj ni nobena sknv nost, da je domala vso lastno industrijo preusmeril v izdelovanje vojaških in voj nih potrebščin. Toda vrnimo se spet k tistemu, kar smo omenili na začetku: k moral no-političnemu dejavniku, k človeku, k človeškemu dejav niku vojne. Očitno je, da je v tem oziru Izrael v veliko slabšem položaju, da so nje go ve človeške — kar tako jih imenujmo — rezerve omejene in da bo tudi na njih — na ljudi na fronti in v zaledju — postopno umikanje imelo svoj negativen odraz
Kratka analiza materialne ga — v vojaškem oziru, se veda — položaja Arabcev je drugačna. Znani so številni zapetljaji v dobavi vojaške tehnike predvsem Egiptu od strani Sovjetske zveze, toda po zadnjem srečanju med Brežnjevom in Sadatom v Moskvi je poudarjena pri pravljenost ZSSR za nadaljnje oskrbovanje Egipta z vo jaško tehniko za kropljenje egiptovskih oboroženih sil. 2e sama sposobnost, da presko čijo Suez in začnejo ofenzivo, govori o tem, da so egipmv ske oborožene sile dobro op remljene in da tudi dobro ob vladajo vojaško tehniko. (Naj ob tem zapišemo, da je ta tehnika — od raket do lovcev-prestrezalcev — izredno dobra.) Nadalje je potreb no imeti pred očmi dejstvo da so vse druge arabske de žele — ki v tem hipu niso neposredno vmešane v spo pad — pripravljene vojaško pomagati Egiptu in Siriji, pa se tudi v tem kaže njihova enotnost. Rezerve — materialne in človeške — Arabcev so, potemtakem, veliko večje in pomembnejše v tem spopadu, ki ima tudi svoje lokalne me je.
Vprašanje libijskega letalstva
Ob vsem tem se, kajpada, zastavljajo tudi druga vpra sanja, ki bi v tem hipu močno vplivala na odločilnejšo vojaško ofenzivo Arabcev Eno od teh vprašanj je tudi tisto, ki se nanaša na aktivnost libijskega letalstva — ali drugače: njegove aktivnosti v vojni. Spomniti pa se je treba, da so ta letala kuplje na pod pogojem, da ne bodo direktno vpletena v spopad na Bližnjem vzhodu, temveč da bodo uporabljena le za lastno obrambo Tudi neka tere druge arabske dežele so, skupaj z orožjem, kupljenim v tujini, prevzele nase še neke druge obveznosti, ki se nanašajo na uporabo tega orožja. Ob vsem tem pa gre še za rezervne dele, katerih verjetno nimajo veliko, vsa kodnevna uporaba vojaške tehnike pa, razumljivo, zahte va tudi hitrejše menjavanje posameznih delov, predvsem na letalih.
Torej — kakršnakoli ocena izhoda tega spopada bi, v tem hipu, še vedno bila nere alna. zapisali smo: drzna Dejstvo, ki močno vpliva na borbeno moralo enot ene in druge strani pa 1e v tem, da se Arabci borijo za to da osvobodijo lastno ozemlje Izraelci pa za to da obdržijo tuje ozemlje Znano je, po temtakem kdo vodi in kakš no vojno vodi To dejstvo no imelo močan vpliv tudi na vojaške enote enih in drugih
Zmago bo, torej, izvojeval človek s svojo odločnostjo za to, da doseže pravične cilje v tej vojni, ki je več kot šest let visela v zraku To priča kovanje pa je povečevalo on,o čnost. lahko smo prepričan v to. tistih, ki so leta tn lei.a prebili ob sueškem prekopu ali pa na Golanski planoti in ki so si, lahko verjamemo tu di v to. želeli trenutek, ki jih bo popeljal k njihovemu končnemu in pravičnemu ci lju.
Kako močan je ta vpliv, pa vedo samo tisti, ki se v vojni borijo za pravične cilje.
Zato je treba tudi pri vo jaškem ocenjevanju sedante ga položaja iz poročil, ki so si tako nasprotujoča in zmedena, ocenjevati tudi ta dejavnik.
Ofenziva Arabcev, čeprav se nam zdi prepočasna, pa le traja.	°
Priznanje in nepriznan je
Dve novici sta •pritegnili pozornost. Sovjetska zveza je priznala Sihanukovo vlado kot edino zakonito predstavnico Kambodže, ter ji obljubila vso pomoč; skoraj istočasno so v Pekingu poklicali v zunanje ministrstvo Allen-dejevega veleposlanika Ar-manda Uribo in mu sporočili, da »ga nimajo več za preastavnika Čila«. Niso pa sporočili, (e ta ukrep pomeni, da Peking priznava vojački režim v Čilu.
Obe epizodi sta pomenljivi. Sovjetsko priznanje Siha-nuka odkriva, da je v Moskvi prevladala ocena, da kompromis v Kambodži ni možen in da bo Sihanuk prvorazredna osebnost jutrišnje Kambodže. Kriza, ki jo je v Phnom Penhu sprožil predsednik Lon Nolove vlade In Tan s svojim odstopom, je eden od elementov, ki napovedujejo razvoj v tej smeri. Iz Laosa pa so v sredo zvečer prišle vesti, da Pathet Lao če pošilja svoje oddelke v Vientian in Luang Prabang, kjer bodo, ustrezno sjxìrazu-mu z vlado Suvana Pume, zajamčile nevtralizacijo vladne m kraljevske prestolnice, kar kaze, da se uresničuje tudi tisti del pariških sporazumov, ki se nanaša na Laos.
Tako kot je dosedanja navzočnost diplomatskega predstavništva ZSSR v Phnom Penhu odražala hladno izračunani državni interes, tako tudi priznanje Sihanuka odraža isti interes na novih oce nah položaja.
Prav isto velja za kitajsko potezo, v Pekingu so odslovili Allendejevega veleposlam ka dobrih 14 dni pred priho dom ameriškega zunanjega ministra Kissingerja. ki je doslej prihajal v Peking samo takrat, ko je bil gotov, da bo mogoče storiti »korak naprej v kitajsko ameriških odnosih na novih osnovah«. Sam po sebi se ponuja ob čutek, da le pekinška epizoda z Uribo gesta »dobre volje«, ki so jo Kitajci izpričali neposredno pred prihodom Kis Singerja, ki je zaradi dogod kov na Bližnjem vzhodu od ložil potovanje v zahodno Ev ropo, ne pa tudi na Kitajsko!
Očitno je vsaj eno: v od nosih med velikimi je direktno konfrontacijo zamenjal dialog, ki mu ne dajejo tona »malenkosti«, pa četudi gre za globoka načelna vprašanja, marveč otipljivi globalni, interesi.
M. ŠUŠTAR’
Madžari so predebeli
Kmalu polovica Madžarov pretežkih — Splošna kampanja ne toliko za estetsko korekturo, kolikor za trdnejše zdravje — Shujševalne kure po TV in radiu
BUDIMPEŠTA, oktobra — Na Madžarskem so se vzele vkup zelo pomembne družbene in državne sile, da bi se čimbolj uspešno postavile po robu težavam, ki vse bolj nevarno ogrožajo državo — odvečnim kilogramom. Podatek, ki ga že nekaj časa vztrajno objavljajo, da je v državi približno 40 odstotkov ljudi, katerih telesna teža presega dovoljeno, je spravil na noge vse odgovorne dejavnike, še zlasti po zadnjih ugotovitvah, da se je izredno naglo povečalo število srčnih bolezni in bolezni krvotoka.
To, kar se zadnje dni dogaja na Madžarskem v zvezi z odpravljanjem odvečnih kilogramov, bi lahko razumeli kot kampanjo v pravem pomenu besede. Ministrstvo za zdravstvo. Rdeči križ, organi fronte, številne sekcije naravoslovnega društva in naposled tudi televizija in radio so se kar najbolj angažirali,
da bi uresničili akcijo »čim-prej stran s kilogrami«.
Spor okoli masti in olja
V državi se že vrsto let povečuje poraba živil, med drugim tudi mesa, in to ne le svinjine, kar je povsem razumljivo, saj so madžarska pojmovanja o standardu ne-
ločljivo povezana s predstavami o polni mizi. To, kar v zadnjem času vzbuja skrb, ni poraba mesa, zelenjave in sadja, temveč takih artiklov, ki so že od nekdaj na zdravstvenem indeksu: masti, sladkorja, moke-
Madžarska to najbrž zadnja država v Evropi, če že ne na svetu, ki bo pripravlja-
JJ NA VEJI
— Aghew, kako se ti je posrečilCKas^fiiifce prehitel?	• i
_________________jÉKiHA \ ^hicagr^	sy^fricago
la jedi na olju, se pritožuje neki znanstvenik; v slabo voljo ga je spravila nesodobnost madžarske kuhinje — ta še vedno vse jedi pripravlja na svinjski masti in prežganju, ki poleg maščobe terja še veliko moke in paprike. Taki protesti proti svinjski masti so danes veliko glasnejši kot pred nekaj leti, najbrž zaradi stalnih opozoril medicinskih strokovnjakov. Nasproti takim argumentom je vse manj odločno slišati glas tistih, ki so proti beljenju z oljem — kaj bo še ostalo oa specifičnosti znamenite madžarske kuhinje, če bodo svinjsko mast zamenjali s rastlinskim oljem?
Kampanja, ki poteka, in splošno razpoloženje očitno kažeta, da je v širši javnosti take dileme vse redkeje srečati. Tistim, ki so se odločili za hujšanje, se ponujajo najrazličnejše možnosti, od keksov »amolet«, ki so jih dali nedavno v prodajo in ki tj zagotovo odvzamejo kak kilogram (težave so le v tem, da je takih keksov malo v prodaji), pa do klubov, v katere prostovoljno stopajo vsi debeluhi in se vnaprej zaobljub-ijajo predpisani disciplini.
Hujšanj'e v klubih
Za takšne klube se zlasti ogrevata televizija in radio, ki sta ob sredah pripravila posebne oddaje, v katerih prikazujejo dejavnost takih skupin po 20 do 30 ljudi. Klubi niso edina oblika pripadnosti shujševalnemu gibanju, ki so ga organizirali v državi, so pa najbolj spektakularni. Vsi, ki so se včlanili vanje, morajo upoštevati naslednja pravila: se v vsem pokoravati nasvetom klubskih zdravnikov; izven predpisanega jedilnika ne smejo zaužiti ničesar; r vso svojo voljo se moraš odreči najbolj slastnim zalogajem tudi tedaj, ko vsi jedo okoli tebe ali ko te mami posebno priljubljena jed; obljubiti moraš, da ne boš opustil shujševalne kure, četudi se ti bo okolica posmehovala; upoštevati moraš pravila tudi v primeru, če to terja posebne telesne žrtve.
Članstvo v klubih, ki jih zdaj odpirajo po vsej državi, je predvideno za tri mesece. Namenoma si niso izbrali daljšega xpka, ker so bili mnenja, .da, tisti, ki bo vzdržal tri mesece, tudi pozneje ne bo zapadel v skušnjavo.
MILOŠ COROVIC
„Če bi zastali avtomobili"
Tri četrt zahodnonemških motorjev „žre“ arabsko nafto
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, oktobra — Tri četrtine zahodnonemških avtomobilistov je te dni izvedelo, da vozijo bencin, ki so ga dobili iz arabske nafte. Osemnajst milijonov voznikov se te dni spominja tistega poletja 1967, ko so arabske dežele začele bojkotirati zahodno Evropo zaradi izraelske agresije na Egipt in Jordanijo. Takrat je prišlo prvič po vojni do resne krize v preskrbi z gorivom na zahodnih bencinskih črpalkah. Ali se nam kaj takega lahko spet pripeti? — se zaskrbljeno sprašuje tretja najmočnejša trgovska, industrijska, posebej pa še avtomobilska dežela na svetu. »Za zdaj oskrba z nafto še ni ogrožena,« tolaži domačo javnost predstavnik bonske vlade. »Politični zapleti nas lahko prizadenejo,« pa opozarjajo naslovi na gospodarskih straneh zahodno-nemškega časopisja. Kajti: tri četrtine uvaža ZR Nemčija iz arabskih naftnih vrelcev.
Bonn se obnaša v bližnjevzhodni krizi silno previdno in pragmatično. Nikakršne izjave ne daje nihče. Brandt in vladni predstavnik ponavljata le zaskrbljenost m željo po miru.
Mislita pa oba na — nafto.
Ce bi se Arabcem prehudo godilo v tej vojni, bi in bodo gotovo vrgli na mizo tudi naftno karto. Prekinitev prodaje nafte zahodnim koncernom bi najprej in najbolj prizadela Američane, ki so direktno navezani na sredozemske vire za svojo šesto floto in atlantske enote v Evropi.
Zvezna republika Nemčija je tu v precej drugačnem položaju. Z glavnimi dobavitelji nafte ima sklenjene sporazume o investicijskih vlaganjih, pa ni vsakršna daljša zapora naftnih ventilov nujno prizadela same arabske dežele. Prav tako računa Bonn, da Arabci ne bi mogli dlje časa vzdržati bojkota, ker je Egipt le močno navezan na podporo iz naftnih sil, kot sta Libija in Saudska Arabija. Vse to sicer dovoljuje Zahodni Nemčiji, da ne izgublja živcev, zato pa tembolj temeljito izgrajuje svojo energetsko osnovo.
Nafta - osrednji vir energije
Bonn je ravno v zadnjih tednih izoblikoval svoj srednjeročni načrt oskrbe z energijo. Kakorkoli že namerava ZRN zgraditi do leta 1985 preko sto novih jedrskih elektrarn in povečati za tridesetkrat prispevek atomske energije, bo vendarle v letu 1980 šele 8 odstotkov vseh potreb pokrila jedrska energija, leta 1985 pa 15 odstotkov.
Delež nafte, ki je bil v letu 1957 zastopan le z 11 odstotki, lani pa že s 56, bo
ostal bolj ali manj enak, to je pri 54 odstotkih vseh energetskih potreb v letih 1980 do 1985. Kar pa je še posebej pomembno, je to, da se vloga nafte in njenih izdelkov še vedno veča in energetski načrtovalci računajo, da bo leta 1975 morala zadovoljiti 57 odstotkov vseh potreb.
Te potrebe pa so iz leta v leto večje. V desetih letih se Je potrojilo število avtomobilov na 18 milijonov, število letal pa povečalo za štirikrat na približno pet tisoč. Samo ti motorji požrejo zdaj več ko sto milijonov ton surove nafte oziroma njenih izdelkov.
Med najpomembnejšimi dobavitelji nafte še vedno dominira Libija, in to tako zaradi kvalitete (malo žvepla v nafti) kot na račun ugodnih, kratkih poti, saj jo je treba prepeljati le do Trsta, potem pa teče po naftovodu do rafinerij pri Ingolstadtu na Donavi. Libija proda zdaj več kot 28 milijonov ton ali 28 odstotkov vse uvožene naite v ZR Nemčijo. Njena izrazito prevladujoča vloga sicer rahlo upada (ker tudi Libija sama omejuje Izkoriščanje zalog), ostaja pa Bonn silno občutljiv za Gadafijeve ukrepe. Tako je morala vodilna zahodnonemška petrolejska kompanija Gelsenberg brez obotavljanja privoliti v nedavno nacionalizacijo v Libiji. Sicer pa odnosi med Bonnom in Tripolisom niso doživljali pretresov, razen politične krize po miinchenskem atentatu lani, ko je Gadafi demonstrativno podprl arabske atentatorje.
Drugo mesto med naftnimi velikani ima za Zvezno republiko Nemčijo Saudska Arabija, ki proda skoraj 19 milijonov ton ali več kot 18 odstotkov vsega zahodnonemške-ga uvoza. Preko 10 odstotkov uvoza nafte odpade še na Alžirijo, iz Kuvajta, Iraka in šejkatov ob Perzijskem zalivu pa je Bonn
kupil kakšnih 15,5 milijonov ton ali 15 odstotkov.
Ravno ko je prejšnji petek opoldne gospodarski minister Hans Friderichs zapustil po enoinpolumem pogovoru s perzijskim šahom Pahlavijem njegovo palačo, sta oba velika »naftnika« izvedela za izbruh vojne na Bližnjem vzhodu. Ce bi se to zgodilo eno uro in pol prej, bi morda Friderichs prišel manj zadovoljen, šah pa bi ostal verjetno bolj zadovoljen, domnevajo tukajšnji komentatorji.
Iran sicer za zdaj še ni vodilni oskrbovalec Zahodne Nemčije, lahko pa to postane, če se bodo skupni načrti uresničevali. Kot je znano, teži šah za tem, da bi čim več ali pa kar vso lastno nafto predeloval doma in jo (draže) prodajal kot polizdelek. Bonnu to nekako celo ustreza, saj je iranska nafta močno pomešana z žveplom in bi že tako velike težave pri povečevanju rafinerijskih kapacitet v ZRN samo še dramatizirala, poleg tega pa bi jo komaj lahko spravili pod streho izredno strogih zakonskih predpisov o čistoči zraka, ki jih uveljavlja bonska vlada.
Nemški kapital že sodeluje pri gradnji velike rafinerije ob Perzijskem zalivu za 10 milijonov ton, Iran pa želi zainteresirati zahodni kapital, posebej še politično neam. biciozno Zvezno republiko Nemčijo, za gigantsko rafinerijo z letno kapaciteto 25 milijonov ton, ki naj bi predelovala nafto izključno za izvoz v ZRN. Vsekakor pa Teheran povezuje povečano dobavo nafte s pove. čanimi investicijami v Iranu.
ZRN in Iran snujeta hkrati velike načrte za dobavo plina. Iranski šah in njegovi ministri so baje že predlagali prizadetim državam tri inačice za transport zemeljskega plina v Evropo. Po prvi naj bi ga plinovod pripeljal do tovarne za utekočinjenje v turškem sredozemskem pristanišču Iskende-runu, po drugem naj bi plinovod šel preko Grčije, Jugoslavije in Avstrije vse do ZR Nemčije, po tretjem (dodatnem) pa naj bi plinovod iz Irana dovajal energetski vir v Sovjetsko zvezo ter tako ublažil sovjetske dobave Zahodni Nemčiji.
Vreme je nevarnejše od Arabcev
Podobno kot vse države evropske gospodarske skupnosti, je tudi ZRN skoraj Izključno navezana na uvoz nafte. Bonn mora te dni spet občutiti, kako je kot najmočnejši gospodarski partner te skupnosti hkrati največja žrtev političnih grehov, ki so jih delali ali jih še delajo njegovi zavezniki v arabskem svetu. Edino enotna energetska pa v tem smislu tudi zunanja in gospodarska politika bi lahko zmanjšala ob-
čutljivost zahodne Evrope na krize v arabskem svetu.
Z 8 milijoni lastne proizvodnje nafte (v sevemonemški nižini) pokrije ZRN le kakšnih 7 odstotkov potreb. Skupne zaloge cenijo na 81 milijonov ton, proizvodnjo pa bodo povečali na kakšnih 10 milijonov ton na leto.
Nafta postaja predmet vseh pomembnejših državniških pogovorov, ki jih bonski politiki vodijo po svetu. Brandt in japonski premier Tanaka sta na primer pred dnevi razglabljala med drugim tudi o nafti. Oba sta v podobnem položaju: oba morata skrbeti za varen nakup in racionahen prevoz, to pa lahko dosežeta le z velikanskimi tankerji. Tudi bonski ministri morajo spoštljivo ravnati z arabskimi šejki. Državni sekretar v gospodarskem ministrstvu Rohwed-der se je pred dnevi potrudil v London, da bi srečal šejka iz Abu Daba.
ZRN in druge države EGS gredo na povečevanja obvezne zaloge nafte za 90 dni. Trenutno v Bonnu ocenjujejo, da lahko z zalogami preživijo dva meseca, za kakšen teden dni nafte pa je še na poti. Kriza v letu 1967 jih je namreč izučila, da ne smejo ostali brez zalog. Pač pa je lahko tokratna kriza še večja, ker je znatno večji delež nafte v splošni energetski oskrbi. Medtem ko je ZRN navezana s 56 odstotki na nafto, je v EGS povprečje še večje. V času prve izraelsko-arabske vojne pa je bilo na nafto navezanih le 40 odstotkov energetskih potreb.
Samozaupno in malce cinično zveni sicer krilatica, da lahko vreme bolj vpliva na oskrbo z gorivi in njihove cene kot pa morebitni bojkot Arabcev — ne gre pa prezreti bistveno drugačnih pogojev, ki danes vladajo na tem območju. Poleti 1967 Je bil Sueški prekop še glavna prometna žila — danes pride že 386 milijonov ton nafte v zahodno Evropo z gigantskimi tankerji mimo Rta dobre nade. Takrat, leta 1967, so se arabske države upirale najprej zahodnim petrolejskim kompanijam.. ki so jih izkoriščale — danes je skoraj vsa arabska nafta v državnih rokah in kot takšna bumerang za državno blagajno.
Da bi Bonn postal še bolj samostojen v svetu nafte, snuje svojo lastno, državno naftno kompanijo, in to z združitvijo sedanjih dveh velikih koncernov Veha in Gel-senkirchen. šele takšna močna družba bi se namreč lahko privoščila samostojnejše nastope na svetovnih naftnih poljih. Nafte toliko lačna Zvezna republika Nemčija tudi s strahom pričakuje sedanjo rundo pogajanj med organizacijo naftnih dežel (OPEČ) in zahodnimi družbami. Neenotni niso le Arabci, marveč ravno tako zahodni kapital, opozarjajo v časopisju. »Zahodne vlade morajo poskusiti, da bi prišle do skupne politike glede Bližnjega vzhoda, ki bi upoštevala tako odvisnost zahodnega gospodar-
stva od bližnjevzhodne nafte kot strateške interese zahodnih zaveznikov na Bližnjem vzhodu,« opozarja ugledni glasnik zahodno-nemškega kapitala — »Frankfurter Allge-meine Zeitung«.
Vsekakor v Bruslju vedo, da evropska gospodarska skupnost še zdaleč ni pripravljena na to, da bi z enotno politiko odgovorila na morebitni arabski bojkot. Ce nihče drugi, je tu spet Francija tista, ki bi že na začetku pokvarila skupno »igro«. Kajti na nobenem področju ni industrializirani
svet danes tako občutljiv in tako odvisen od včerajšnjih (arabskih) kolonij kot v energetiki, v nafti, šele preko ogroženih avtomobilskih motorjev počasi le prodira v zavest povprečnega Hamburžana in Miin-chenčana, da vojna na Bližnjem vzhodu ni več show za napeta televizijska poročila, marveč tragedija, ki bo prej ali pozneje morala prizadeti tudi njega. Ce pa zastanejo avtomobili, avtobusi in letala, je to že — mala tragedija.
ANTON RUPNIK
MATIJA GUBEC V STUBICI (detajl)
Veličasten spomenik, stvaritev Antuna Augusttnčiča, kmečkim uporom bodo
odkrili jutri
Zdrava družba se smeha ne boji!
Letošnji Pavlihovi nagrajenci, ki so prejeli priznanja in nagrade Janeza Kranjca: Frane Milčinski-Ježek, Viktor Plemelj, Slavko Pregl, Bogdan Sajovic in za posebne vedre zasluge v javnosti dr. Aleksandra Kornhauser
LJUBLJANA, oktobra — časopisno podjetje Pavliha je v torek, na obletnico smrti svojega nekdanjega urednika Janeza Kranjca, prvič' podelilo - nagrade in priznanje Janeza Kranjca, ki jih bo poslej podeljevalo vsako leto.
Nagrajence je izbrala posebna novinarska komisija s predsednikom Dragom Se-ligerjem in člani Slavkom Beznikom, Ludvikom Burgerjem, Božom Kosom, Mitjo Mejakom, Ivanom Renkom in Ireno Špenko:
Kateri so letošnji nagrajenci:
Najprej veteran Frane Milčinski-Ježek: 10.000 dinarjev prejme za pomemben prispevek k humorju in vedremu razpoloženju na Slovenskem.
Potem dobe nagrade Janeza Kranjca: Viktor Plemelj za okrogle pesmice in humoristične sestavke pa ideje za karikature — Slavko Pregl za krajše satirične sestavke — in Bogdan Sajovic za vsebinsko zamisel in žurnalistični prijem parodije na senzacionalizem in agencijo »Veritas« — vsi po 3.333,3 dinarja.
Priznanje Janeza Kranjca za duhovito obravnavanje javnih zadev v letu 1973 pa prejme dr. Aleksandra Kornhauser, in sicer z utemeljitvijo komisije:
Zakaj priznanje
»Duhovitost, ki presega ozke okvire zaključenih skupin in ni več sama sebi namen, prispeva k zbliževanju ljudi med seboj, k večji neposrednosti v obravnavi skupnih zadev in s tem k plemenitenju družbene klime, kar je tudi značilnost samoupravnega sistema. O tem je Aleksandra Kornhauser zapustila razločne sle-dove v javnih razpravah in v tisku, kar je po mnenju komisije zelo pomembno. Aleksandra Kornhauser tudi v zahtevnih tre-
nutkih ne izgubi smisla za dobro voljo. V urejanje skupnih zadev, v katerih sodeluje, ne vnaša le intelektualne svežine, temveč tudi človeško toplino. Kočljive situacije zna premostiti z izvirno duhovitostjo, zna pa se nasmejati tudi na svoj račun.
To priznannje ji podeljuje pravico, da soodloča na seji zbora delovne skupnosti Pavlihe ob podelitvi 10.000 dinarjev iz sklada Janeza Kranjca za tiste humane namene, kjer je dobre volje veliko, denarja pa manjka.«
Nagrajenka pove
Na Slovenskem se menda redko zgodi, da bi kak politik prejel javno priznanje za duhovitost. Zato je Pavliha vprašal podpredsednico IS: »Kaj vam pomeni Pavlihovo priznanje za duhovitost? Ali menite, da bi vam kdo utegnil to šteti v zlo?«
Dr. Komhauserjeva je odgovorila: »Kaj mi pomeni? Veselim se! Pa ne le osebno, še bolj zato, ker je dejstvo, da Pavliha lahko podeli tako nagrado javnemu delavcu, najlepši dokaz za resnično sproščenost odnosov v naši družbi, ki ne prenese sivih eminenc in nikogar ne želi delati za nedotakljivega! Vsak med nami je človek med ljudmi, s svojim kosom vrline in svojim oprtnikom slabosti, čemu bi jih skrivali v zatohlosti, ki pogojuje plesnobo? Zakaj se jim ne bi smejali, saj že od nekdaj smeh primerjamo s soncem! Morda kdo misli tudi drugače, morda šteje v slabo. Vendar je takih najbrž malo.
Končno nisem prvi javni delavec, ki Je prejel v naši domovini tako simbolično priznanje, a verjamem, da tudi zadnji ne. Sicer pa: naj ponovim besede, ki ste mi jih prav vi od Pavlihe povedali iz ust tovariša Šetinca: »Samo bolna družba se ne smeje, zdrava družba se smeha ne boji!«
O. R.
Sejalci
domačih
pšenic
V Vojvodini hite z jesensko setvijo — Prednost domačim sortam
NOVI SAD, okt. (Tanjug)
—	V Vojvodini hitijo s setvijo pšenice. Računajo, da jo bodo letos posejali na okrog 430.000 ha njiv. Trenutno pa še ni mogoče povedati, ali bodo ta načrt lahko v celoti uresničili.
Iz posameznih občin vse pogosteje sporočajo, da primanjkuje denarja za setev pšenice v kooperaciji na zasebnih kmetijah. Semena in umetnih gnojil imajo dovolj. Kmetovalci se najrajši odločajo za domače vrste pšenice sava, biserka in zlata dolina, s katerimi so že letos dosegli visok pridelek.
33.400 vagonov koruze iz Slavonije in Baranje
OSJEK, oktobra, (Tanjug)
—	Jesenska dela na slavonskih in baranjskih njivah se živahno nadaljujejo. Koruzo so pospravili na 30 odstotkih površin, pridelek pa znaša okrog 52 stotov na hektar. To je manj, kot so računali, toda letos je bila dolgo suša. Družbeni sektor bo letos pridelal okrog 33.400 vagonov koruze.
Beograd šteje s predmestji 1,2 milijona ljudi
BEOGRAD, okt. (Tanjug)
—	Na ožjem območju Beograda živi 775 tisoč prebivalcev, na širšem pa 1,2 milijona Našteli so tudi 343 tisoč stanovanj. To pomeni, da živi v Beogradu 3,8 % prebivalcev SFRJ.
Naši prikrajšani otroci
Vzgojni zavod Janka Premrla-Vojka v Vipavi že osem let varuje za svojimi mogočnimi zidovi duševno in telesno prizadete otroke — Med njimi so tudi žrtve prometnih nesreč in divjanja
Kakšno je življenje in prihodnost teh otrok, ki ob sprejemu v dom povečini ne obvladajo niti osnovnih življenjskih funkcij? Je mar mogoče, da tudi to tako humano ustanovo težijo finančni problemi? Žal je tako in posledica tega je prostorska in kadrovska stiska zavoda.
Dan, ki smo ga preživeli med nebogljenimi otroki, se nam je zarezal globoko v spomin. V domu je vladalo praznično vzdušje, pionirji so imeli svoj praznik. Tako boleče je bilo srečanje z njimi prav na ta dan, ki ga njihovi zdravi vrstniki proslavljajo čisto drugače. Ti malčki pa ... zakaj vse jih je prikrajšala neusmiljena usoda ali bolezen, katere posledice bodo imeli vse življenje. Kako rad bi jim človek dal nekaj svojega zdravja, da l ì tudi oni živeli normalno, delali, mislili, hodili.
Na začetku toliko težav
V sodobno urejeno pisarno, kjer smo se pogovarjali z ravnateljico zavoda Pelicono-vo, psihologom dr. Čukom, in socialno delavko Nardinovo, je prodiral hrup otrok, ki so
zapuščali podstrešno dvorano, kjer so imeli proslavo. V stavbi so bila prvotno oficirska stanovanja, kasneje so uredili v njej bolnišnico. Tovarišica Peliconova, ki je kot logopedinja delala v bolnišnici za predšolsko invalidno mladino v Stari gori, se je že tedaj posvečala vzgoji in izobraževanju otrok, ki so bili tam na zdravljenju.
Tako so osnovali tri razrede poskusne posebne šole, kar pa za otroke ni bilo preveč perspektivno, saj so potem večinoma odhajali domov, če je bilo zdravljenje končano. Ko pa se je bolnišnica iz Vipave preselila v Šempeter, so se namenili ustanoviti v teh prostorih zavod za šolsko invalidno mladino. Ko jim je končno uspelo zbrati sredstva za adaptacijo prostorov, so oktobra
1965 sprejeli prve otroke iz Stare gore. Kajpada so bili problemi v začetku raznovrstni, od kadrovskih do stanovanjskih in finančnih.
Osem let nežne skrbi
Danes je v zavodu 95 otrok, kar je 50 % preveč za njegovo kapaciteto. Ravnateljica Peliconova, ki je tudi republiška poslanka, je povedala, da za novogradnjo slabo kaže, čeprav so zajeti v republiški perspektivni plan. Pred njimi so še Dornava in Črna. Zaradi pomanjkanja prostora, ne morejo odpreti pripravljalnega oddelka, pa tudi prostori so ves dan zasedeni.
Otroci prihajajo v zavod iz vse Slovenije. Pogosto je otrok ob sprejemu popolnoma nebogljen. V osmih, oziroma desetih letih bivanja in
šolanja v zavodu, si prizadevajo otroka usposobiti kolikor se največ da. Ustanovili so tudi poseben oddelek za usposabljanje otrok po osemletnem šolanju, šolsko leto traja deset mesecev, otroci pa preživijo počitnice doma. S tem se neguje vez med starši in otrokom. Razen tega so dovoljeni v domu tudi obiski.
Kam pa potem?
Prihodnost teh otrok je največkrat zelo žalostna. Po končanem šolanju se vrnejo na svoje domove v oskrbo staršev, ali odhajajo v zavode za odrasle. Najmanj prizadeti se zaposlijo. Doslej se jih je zaposlilo šest m so na delu tudi ostali. Ce se tu med bivanjem otrokovo stanje izboljša, nadaljuje šolanje v popolni osemletki Zavoda za invalidno mladino v Kamniku. V obratnem primeru pa pošljejo otroka v Dornavo.
Po mnenju psihologa je vsak otrok v zavodu posebna kombinacija motenj. Prav zato je tudi potreben izbran strokovni kader — od fizioterapevta in delovnega terapevta do psihologa, socialnega delavca, vzgojiteljev, učiteljev, bolničark, zdravnikov itd. Nekateri od teh so v zavodu le honorarni sodelavci. Presunljiva so obdobja, ko se otrok začne zavedati svoje prizadetosti.
Neomajna, čudežna volja
Na področju celotnega posebnega šolstva je problem neurejenih oskrbnin zelo pereč. Potreben bi bil urejen sistem plačevanja. Denar v zavod doteka iz različnih virov. Tako npr. RIS prispeva sredstva za prosvetni kader, psihologa, socialnega delavca, logopeda in snažilko. Iz zdravstvenega sklada plačujejo
zdravstvene delavce, snažilko itd. Prav tako bi ob tem nastale razlike v osebnih dohodkih delavcev v enem zavodu.
Ko smo si ogledali prostore, nas je povsod presenetil čudovit red in racionalna izkoriščenost prostorov.
In vendar nas je zabolel pogled na dečka v invalidskem vozičku, ki je strmel skozi okno spalnice. Prelepo izvezeni prti in drugi izdelki v tehnični delavnici pa so potrdili vtis, kako neomajna sta vztrajnost in ljubezen do dela pri teh otrocih. Njihovi uspehi so hkrati tudi simbolično poplačan trud vseh, ki delajo z njimi.
Kako težko je bilo mimo gledati nebogljene otroke v invalidskih vozičkih ali premikajoče se ob oporah, ko so se na prostranem dvorišču greli na jesenskem soncu. Kako si je eden od njih na vse mogoče načine prizadeval doseči gugalnico, padel in ni mogel več sam vstati. Kot najhujša obtožba vseh tistih, ki brezglavo drvijo z avtomobili, so zazvenele Petrove jecljajoče besede: kako je bilo tistega dne, ko je šel v šolo in ga je nenadoma podrl avto, ki ga je zaneslo na mokri cesti. Pogled na veliko brazgotino na njegovi glavi in na njegove nemočne ude orosi oko.
Ko zapuščaš zavod, razmišljaš o tem, kako težko žive te žrtve nesreč in bolezni in kako rade žive. se veselijo in učijo. Ali pa jim dovolj pomagamo? Ne pozabljamo na svojo človeško dolžnost?
J. C.
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
E
Tudi pri rasti prebivalstva nam priporočajo stabilizacijo
t , v i - r.T»
en ibel ej [ |______________'____________
V Jugoslaviji nas živi 80 ljudi na kvadratni kilometer, kar je v primerjavi z vrsto močno naseljenih evropskih in drugih držav zelo malo. Nobena nevarnost nam ne grozi, da bodo — pri sedanji stopnji rasti — naše meje postale pretesne, da se nam bo življenjski prostor spremenil v preobljudeno mravljišče. Če upoštevamo podatek o sedanji naseljenosti našega prostora pod soncem, lahko sklepamo, da imamo možnost za ekspanzijo, se pravi, da lahko mirno povečujemo svoj naravni prirastek, ne da bi se nam bilo treba meniti za črnoglede napovedi demografov, ki slikajo za prihodnost najtemnejše podobe. Zakaj bi torej sploh premišljali o kakšni populacijski politiki, zakaj bi se trudili zavzemati stalšča do nje, kot so pred kratkm počeli najvidnejši strokovnjaki z vseh koncev Jugoslavije? Gre le za kabinetna besedovanja ljudi, ki se sem ter tja želijo pomeriti na kakšnem simpoziju?
Odgovor na tako zastavljeno vprašanje je na dlani: Jugoslavija res ni pregosto naseljena dežela, toda človek ne živi samo od prostora. Se marsikaj drugega potrebuje za življenje, kot samo kos zemlje, in prav ta »marsikaj« je treba upoštevati, kadar je govora o populacijski politiki. Z besedami enega od udeležencev posvetovanja lahko problem izrazimo takole: »Zal ne živimo v carstvu svobode, temveč v carstvu ekonomske nuje«.
Carstvo ekonomske nuje
Kakšna je pravzaprav rast prebivalstva, s katero mora računati jugoslovanska ekonomska nuja? Kot v marsikateri drugi
stvari, je tudi na področju gibanja prebivalstva Jugoslavija svet v malem. V nobeni državi ni stopnja rasti enakomerna po vseh njenih območjih, le poredko pa je moč znotraj kakih državnih meja srečati takšne ekstreme kot v Jugoslaviji.
Nekatere republike in pokrajine so v povojnih letih doživljale pravo eksplozijo prebivalstva v malem (ki traja še danes), vrsta območij pa se danes zaskrbljeno sprašuje, kam pelje tako nizek naravni prirastek. Povprečna nataliteta, se pravi število rojenih otrok na tisoč prebivalcev, je lani v Jugoslaviji znašala 18,4. V tem povprečju pa se skrivajo podatki, da je bila nataliteta v Vojvodini 13,1, na Kosovu pa 36,8. V okviru ene same republike se torej skrivajo številke, ki bi jih lahko primerjali s podatki iz najrazvitejših in.
ifu/ii	:	..... ••-o um
po drugi strani, s podatki iz najmanj razvitih območij na svetu.
V prvih povojnih letih smo v Jugoslaviji doživeli pojav, ki ga poznajo vse družbe sveta, ko se otresejo mòre vojne — izredno veliko število rojstev, ki se ga je prijelo ime »baby-boom«. Po letu 1952, ko se je ta povojni »boom« unesel, se je začela nataliteta v vsej Jugoslaviji zniževati, ponekod bolj, ponekod komaj zaznavno; na Kosovu, na primer, je od leta 1953 do 1970 padla le za 0,7 odstotka. Zaradi različnih »štartnih osnov« to upadanje ni prineslo bistvenih razločkov med posameznimi republikami in pokrajinami. Na tako imenovanih razvitih območjih, kamor štejemo Slovenijo, Hrvaško, ožjo Srbijo in Vojvodino, je stopnja rasti prebivalstva že zelo nizka, na nerazvitih območjih — na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Cmi gori pa je prebivalstva še vedno čedalje več.
Kaj to pomeni za »varstvo jugoslovanske ekonomske nuje«, postane jasno, če problema prebivalstva ne gledamo le s stališča prostora, ampak tudi v povezavi z gospodarstvom. V nerazvitih republikah lahko nacionalni dohodek še tako ugodno raste, a ker ga je treba vsako leto delitit z močno višjim številom prebivalstva, se še tako nagla rast spremeni v počasno. Visoka nataliteta tudi močno zvišuje število »vzdrževanih« ljudi, ki v nasprotju z aktivnim prebivalstvom za nacionalni dohodek nič ne prispevajo, pač pa iz njega veliko črpajo. Čeprav visoka nataliteta ni edini dejavnik, ki vpliva na stopnjo aktivnosti, ni nič presenetljivega tale lestvica: v vseh povojnih letih je največ vzdrževanih ljudi (na število aktivnih) živelo na Kosovu, nato v Cmi gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, sledijo pa jim Vojvodina, Hrvatska, ožja Srbija
I	"	i :i
in naposled Slovenija, kjer je ta stopnja — za razvoj gospodarstva -- najbolj ugodna. S tem pa se ekonomski razločki med posameznimi območji ne zmanjšujejo, kot je naš cilj, ampak še povečujejo.
Na pamet napravljeni načrti
Nihče med tistimi jugoslovanskimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gibanjem prebivalstva, iz teh podatkov ne dela kakšnih alarmantnih sklepov. Nihče nam ne slika mračnih podob prihodnosti, v kateri bosta z neusmiljeno roko gospodarili lakota in beda. Nobenega dvoma ni, da tem 21 milijonom, kolikor nas je danes, lahko dodamo še kakšen milijon, ne da bi se nam bilo treba bati za obstoj.
Mnenja o tem, kako naj bi — če sploh — uravnali naš naravni prirastek, se močno razločujejo in segajo od tega, da bi ga bilo dobro povečati, do prepričanja, da bi ga morali hitro zmanjšati. Vsi demografi pa se strinjajo, da bomo morali podatke o gibanju prebivalstva dosti bolj upoštevati, kot smo to počeli doslej, saj je brez tega vsak načrt na pamet narejen.
Da jih doslej nismo, priča vrsta primerov, in demografi, ki hočejo opozoriti na svoj prav, jih kaj radi navedejo. Začelo se je, tako pravijo, že leta 1948, s prvo petletko. Takrat smo se z vso zagnanostjo zavezali, da bomo imeli čez pet let toliko in toliko žita na prebivalca, pa toliko mleka, mesa in jekla in kilovatov. Pozabili pa smo upoštevati, da nas bo čez pet let nekaj več — ker smo bili priče »baby-booma«, celo veliko več.
Ce bi upoštevali, da bodo »rezultati« tega »baby-booma« nekega dne morali v šolo, bi lahko omilili hudo stisko s šolskimi prostori, ki je zavladala v drugi polovici petdesetih let. Nekaj let kasneje bi lahko omilili tudi stisko v srednjih šolah in morda bi nas danes manj presenečal podatek, da ljubljanski študentje ekonomije poslušajo predavanja tudi s tal, ker pride na vsak sedež šest ukaželjnih ljudi.
Ce bi upoštevali te podatke, bi tudi že zelo zgodaj vedeli, koliko delovnih mest bomo potrebovali in za množično zaposlovanje naših ljudi v tujini ne bi krivili le apetita po večjem zaslužku in potrošniške miselnosti, kot pogosto počnemo. Prostora na zemlji imamo resda dovolj, prostora na delovnih mestih pa še zdaleč ne, zato ni nič čudnega, da je 5 odstotkov naših ljudi zaposlenih zunaj oziroma, ilustrirano z drugim podatkom, da nam je 10 odstotkov prirastka absorbirala tujina.
Seveda pa v sklop demografskih raziskav ne sodi le štetje prirastka, ampak tudi raziskovanje vseh drugih gibanj prebivalstva: od »staranja«, ki ga prinese čedalje višja življenjska doba m nizka nataliteta, do dobesednih gibanj prebivalstva, se pravi migracij, ki v Jugoslaviji nezadržno potekajo na poteh nerazvita—razvita območja, vas—mesto in navsezadnje domovina—tujina.
»Ko iščemo model družbe, ki jo želimo ustvariti,« opozarja dr. Miloš Macura, predstojnik Ekonomskega inštituta v Beogradu, »moramo upoštevati vse aspekte, od možnosti za preživljanje do možnosti za zaposlovanje, pa tudi za šolanje, stanovanja in za naseljevanje v najširšem smislu.«
Se bolj neposredno, brez vsakega ovinkarjenja, je izrazil problem neki drugi udeleženec posvetovanja, ki je takole razmišljal:
»Mi smo v naši ustavi deklarirali vrsto pravic. Vsak Jugoslovan ima po ustavi pravico do lepšega življenja, do brezplačnega šolanja, do popolne zdravstvene pomoči, pravico do dela, stanovanja in polnega želodca. Verjetno bi morali voditi takšno populacijsko politiko, ki bi nam omogočila uresničenje teh resnic, da bo, skratka, vsak med nami lahko živel od primernega dela in s primerno polnim želodcem.«
Nekakšno populacijsko politiko bi torej morali imeti, a kakšno in kako jo izvajati?
Do kod lahko družba, ki hoče biti socialistična, posega v posameznikovo prostost in mu ukaže: »Toliko otročadi pa ne boš imel, ker jih ne moremo vzdrževati,« ali pa, nasprotno: »Takoj je treba zvišati število rojstev, ker bo sicer naš narod izumrl«?
! .niòsmob />
Nasvet za pametno razmnoževanje
Tega seveda ne more storiti nobena družba in tudi ko bi si vzela to pravico, se ji verjetno ne bi posrečilo. Jugoslovanski strokovnjaki, ki poskušajo izdelati stališča do populacijske politike pri nas, so zvečine nasprotniki vsakršne direktne politike, ampak priporočajo nekakšno indirektno vplivanje.
Po eni strani, pravijo, bi bilo dobro znižati naravni prirastek tam, kjer je zelo visok, in doseči nizko stopnjo rasti, tako, »ki bi bila racionalna in ekonomična«.
In po drugi strani? Ta druga stran — se pravi zviševanje tam, kjer je stopnja rasti nizka — je neprimerno bolj zamotana kot prva. Ne samo zato, ker nihče ne pozna zanesljivega recepta, kako ta cilj doseči, temveč tudi zaradi tega, ker se ocene o samem položaju močno razločujejo. Ljudje, ki držijo v rokah popolnoma iste številke, dobljene v istih natančnih raziskavah, delajo iz njih popolnoma nasprotne sklepe. Eni s skrajno prizadetostjo ugotavljajo, da takšna pot pelje v izumiranje, in bijejo plat zvona, drugi na podlagi istih številk trdijo, da za takšen preplah ni nobenega razloga.
Ta paleta mnenj je, kot rečeno, zelo široka in presega okvir tega zapisa, v tolažbo nam Slovencem, ki o sebi menimo, da imamo daleč prenizko stopnjo rasti in’ da s tem izvajamo počasen, a zanesljiv samomor, pa zapišimo še tole: številke kažejo, da izumiranje — če komu — bolj grozi Hrvatom in Vojvodincem kot nam. Ali, povedano v nekoliko mešetarskem jeziku, ob katerem se nelagodno zganemo: naše rojevanje in umiranje velja za racionalno, ekonomično, tako rekoč za posnemanja vredno.
ALENKA PUHARJEVA
Odkritje s 3000 letno zamudo
Zdravilna vrednost ginsenga je dokazana
Danes vsi vedo, da ni čudežnih zdravil in da je bila panaceja samo mit o korenu lečenu. Vendar pa lahko danes vzamemo tableto, ki ublaži splošen pritisk industrializiranega okolja na naš organizem, ublaži utrujenost, poveča naše intelektualne in fizične zmogljivosti, pospeši presnavljanje, skratka, tableto, ki spodbuja naše življenjske upe. Ta novi farmacevtski proizvod, ki bo kmalu na evropskem tržišču, prihaja k nam z dva ali tritisočletno zamudo. Gre za ginseng, zdravilno sredstvo, ki je podlaga vse tradicionalne medicine in ki ga je moderna medicina na Zahodu šele začela z največjim začudenjem odkrivati.
Se pred nekaj leti so govorjenje o zdravilnih lastnostih ginsenga uvrščali med znanstveno domišljijo ali med šarlatanstvo. Da nes pa so številni poizkusi dokazali zdravilne vrednosti ginsenga. Pharmatron S. A. (Lugano, Švica), švicarska farmacevtska družba, je odkrila metodo, po kateri je mogoče na industrijski ravni pridobivati iz te kitajske rastline zdravilne elemente. Phar-
matron je v Južni Koreji na nekaj sto hektarih začel gojiti to čudežno rastlino, ki jo Kitajci označujejo z dvema ideogramoma, ki pomenita »človek-rastlina«. V Franciji so v laboratorijih Valda začeli serijo poskusov.
Na Kitajskem, v Tibetu, Indiji, Indoki-ni in na Japonskem so že pred dva ali tri tisoč leti uporabljali ginseng v raznih obli-
kah (čaj, tinktura, vino, tablete, mazilo) proti utrujenosti, glavobolu, impotenci, izgubi spomina in starostnim težavam. Vse te lastnosti ginsenga so zdaj potrdili poizkusi, ki so jih opravili v ZSSR, Romuniji, Bolgariji, Švici in na Japonskem, v najnovejšem času pa tudi v Franciji. Dolgi pohod ginsenga proti Evropi se je začel že z Marcom Polom leta 1274. Beneški popotnik je opisal lastnosti ginsenga, toda ni vedel, da je vzorec te rastline prinesel s seboj s kitajskimi špageti. Ginseng so leta 1910 prvi prinesli v Evropo nizozemski trgovci.
Znanstveno pa so se začeli z ginsengom ukvarjati šele pred dvanajstimi leti. Znan stvene raziskave so najprej začeli v ZSSR, kjer uspeva divji ginseng v vzhodnih obmorskih pokrajinah in kjer so ga nekatera azijska ljudstva že dolgo uporabljala.
Prvi se je začel s temi poizkusi ukvarjati profesor 1.1. Brekhman, direktor inštituta za biološko aktivne substance pri akademiji znanosti v Vladivostoku. Rezultati teh poskusov, ki so jih potrdile tudi izkušnje drugih znanstvenih raziskovalcev, obetajo
ginsengu lepo prihodnost.
Prvi poskusi, ki jih je profesor Brekhman opravil z mišmi in s podganami, so pokazali, da izvleček ginsenga povečuje sposobnosti za življenje in zmožnost, da se te živali prilagodijo različnim vplivom modernega okolja na organizem.
Profesor Brakhman in njegovi sodelavci so tudi dokazali, da ginseng povečuje delovanje možganskih celic. Miši in podgane, ki so jim vbrizgali ginseng, so hitreje doumele celovito zapletenost labirinta. Treba je bilo poskusiti še na ljudeh ...
To je storil znameniti sovjetski geron-tolog (raziskovalec starostnih pojavov in procesov pri ljudeh) M. A. Medvedjev. Za poizkus je izbral dve skupini vojakov (od 22 do 23 let), izurjenih v oddajanju šifrirnih poročil. Ena skupina je zaužila izvleček ginsenga, primešanega nekaj kubičnim centimetrom alkohola. Druga skupina je použila isto količino alkohola, brez gin-sengovega izvlečka. Potem je vsakdo od njih dobil dolgo šifrirano poročilo, ki ga je bilo treba kar najhitreje oddati.
Znano je, da se po treh ali štirih mi-
nutah oddajanja signalov, ki nimajo nobenega razumljivega smisla, število napak naglo veča. Poizkus je hotel ugotoviti tako hitrost oddajanja kakor število napak. Medvedjev je ugotovil naslednje: tisti, ki so dobili dozo ginsenga, so oddajali za spoznanje hitreje od tistih, ki ga niso prejeli m ki so popili samo alkohol. Toda vojaki, ki so dobili ginseng, so po treh minutah oddajanja šifriranega poročila napravili polovico manj napak od tistih, ki ginsenga niso dobili. Učinek je bil še bolj izrazit, ko se je oddaja po enournem počitku nadaljevala. Telegrafisti, ki niso dobili ginsenga, so po odmoru delali še več napak kot prej (28 odstotkov več), tisti, ki so prejeli ginseng, pa so delali še manj napak kot pred odmorom.
Vendar ginseng, ki ga je mogoče primerjati s kemičnimi poživili za živčni sistem, ni dražilo. Ne povzroča nespečnosti, ne razburjenja, ne nihanja v razpoloženju. V nasprotju z večino stimulativnih sredstev, ki jih proizvaja modema farmacija, ginseng nekaj ur ali nekaj dni potem, ko neha de lo vati, ne povzroča ne utrujenosti, niti ne zmanjšuje delovne sposobnosti.
Vrsta poizkusov je pokazala, da je ginseng učinkovit tudi v zdravljenju motenj, ki nastanejo zaradi stressa .(človekovo oko Ije modeme dobe, hrup, zastrupljeno ozračje, živčna napetost itd.). Stress je mogoče povzročiti pri živalih s popolno imobilizacijo. To je klasična metoda. Posledice so različne: čir na želodcu, skrajna živčna napetost, obolelost ožilja itd. Ce podgano imo-bijizirajo za en dan, se že pokaže večje izločanje notranjih prsnih žlez in žlez ščitnic, temu pa slede bolj celovite biokemič-
ne spremembe v organizmu. Ce podlagam pred imobilizacijo vbrizgajo ginseng, se ti patološki učinki imobilizacije zakasnijo. Ginseng torej nudi učinkovito zaščito proti boleznim, ki jih prinaša način življenja modeme dobe:
•	Skrajna napetost: ginseng na splošno zmanjša napetost arterij, če je le-ta previsoka. Ce pa je napetost prenizka, pripomore k normalizaciji pritiska.
•	Hiperglikemija: ginseng zmanjša količino sladkorja v krvi, če je ta prevelika.
•	Prehitro staranje: če živalim vse življenje dajejo ginseng, se njihova življenjska doba občutno podaljša. To podaljšanje življenjske dobe je tem večje, čim bolj je na postaranje vplivalo okolje.
•	Živčne in mentalne bolezni: izkušnje na tem področju so še omejene. Toda dr. A. D. Turova iz Vladivostoka in dr. V. Petkov iz Sofije sta dosegla ugodne rezultate pri zdravljenju centralnega živčnega sistema in depresije. V nekaterih primerih so dosegli tudi izboljšanje spolnih sposobnosti. (Pri nekaterih mentalnih obolenjih so ustavili zdravljenje, ker so po zdravljenju z ginsengom opazili pri bolnikih pretirano spolno razdraženost.)
Laboratoriji Valda v Franciji so v sporazumu s Pharmatronom pripravili tableto, za zdaj imenovano VA 37 (Geriatrie). Prve poskuse z njo je opravil profesor J. Savel, član farmacevtske fakultete v Parizu.
VA 37 vsebuje 40 mg suhega Izvlečka ginsenga, vitamine A, B, C, D, in E, bakrov sulfat, cinkov oksid, sulfate potasija in magnezija, železove sulfate in fosfate.
ALEXANDRE DOROZYNSKI
SPORT SPORT SPORT
PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH
Tudi Tolminci končno zmagali
V primorskih derbijih domačini osvojili le točko
*
Z vodečim neodločeno
Najpomembnejši tekmi sedmega kola v slovenski ligi sta bili v Kopru in Trbovljah. V Kopru je nastopila Slavija, ki je nepričakovano že tri kola na prvem mestu. Slavija ima morda najstarejšo ekipo v slovenski ligi. V njej sta naš rojak Mozetič in Kneževič že prava veterana, pa tudi več drugih je že precej «v letih». Vse to pa so izkušeni igralci, ki znajo igrati nogomet. žal za bodočnost nimajo večje perspektive. Že nekaj let komaj zberejo zadostno število igralcev (lani je moral enkrat vratar Mozetič igrati celo na levem krilu) tako da se starejši skoraj ne smejo posloviti. Klubske funkcionarje lahko preštejejo «na prste», pa tudi obisk gledalcev je v Vevčah zelo skromen. Kakšno protislovje! Pomislimo samo, kaj bi dali na Goriškem, če bi že imeli predstavnika v slovenski ligi in kaj šele vodečega na lestvici.
Sicer se pa povrnimo k nedeljski tekmi. Po neodločenem prvem polčasu je Koper v drugem dvakrat povedel z zadetkoma Dobrina in Morata. Obakrat pa so Vevčani izenačili po napakah v koprski o-
brambi, drugič celo dve minuti pred koncem. Kljub temu je tudi neodločen izid soliden rezultat.
V trboveljskem derbiju je drugouvrščeni Slovan doživel drugi poraz oziroma drugo katastrofo. Poraz z 0:5 seveda za Slovan ni niti malo časten, vendar so taki nasprotujoči si rezultati oziroma nihanje v formi zanj že značilni.
Izolčani so potem, ko smo že u-pali da so prebrodili krizo, ponovno razočarali. V tekmi z Ljubljano so bili sicer v prvem polčasu enakovredni nasprotniki in imeli tudi idealno priliko za gol, vendar so po odmoru povsem odpovedali in izgubili kar s 3:0.
Na lestvici ima Slavija še točko prednosti pred Rudarjem, Kladivar-jem in Slovanom, ki so doslej zbrali devet točk. Koper je z osmimi točkami peti, Izola pa zopet predzadnja. V osmem kolu se bo Koper spoprijel s Kovinarjem v Mariboru, Izola pa doma z Aluminijem.
Trojka favoritov prvič skupaj
Tudi v šestem kolu zahodne conske lige so novogoriška Vozila o-hranila dve točki naskoka pred Litijo. Prvič pa se je znašla skupaj
iHiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii*iniiiiiiiiiHiini*ii*miiiniHimiiiiiniiiiitiiiiiiiininnH*,m,,,|,mii,,,i
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
Nabrežinski Sokol letos dve ligi nižje
Oslabljena nabrežinska ekipa nastopanju v A ligi verjetno ne bi bila dorasla
Danes se prične namiznoteniško prvenstvo moške C lige, kjer bo naše barve branila ekipa nabrežin-skega Sokola. Do odpovedi A in B ligi, kjer bi naši igralci imeli pravico nastopati, je prišlo po daljši razpravi med igralci in odborom. Lanskoletna izkušnja med samo e-lito državnega namiznega tenisa je kljub zadovoljivi končni uvrstitvi prikazala krizo v vrstah naših ping-pongašev. Za odličnima Peterlinijem in Košuto je zevala večja praznina in nesmiselno bi bilo misliti, da bi vsaj enega teh igralcev lahko enakovredno nadomestil kak domačin. Poleg tega so se igralci, ki sp zrasli v naših vrstah, čiitili zapostavljeni, saj jim ni bila dana možnost braniti domače 6Problem zase pa je bila vključitev tujca (čeprav samo za eno sezono) v ekipo. S tem se nekateri odborniki (kot tudi člani) niso strinjali, kar je povzročilo še večje organizacijske težave v itak težkem društvenem udejstvovanju.
Zato se nam zdi pametna odločitev, da Sokol z izključno svojimi igralci nastopa letos v C ligi brez večjih ambicij, a trdno namenjen boriti se za vsako točko. Skupno z našimi predstavniki bodo nastopale še sledeče ekipe: CUS Trst, S. Michele Tržič, Montedison Porto Marghera, Winterthur Padova in Duomo Vicenza. Favorita skupine bi morala biti CUS in Montedison; za prijetno presenečenje pa lahko poskrbi prav naša skipa ki se je že večkrat izkazala s presenetljivimi rezultati,
Postava naših fantov bo slonela na Valterju Pertotu in Justu Fabjanu, poleg njiju pa bo kot tretji igralec nastopal Robert Milič ali mladi Sanna.
Že na prvi pogled opazimo torej nekaj novosti. Vrnil se je Fabjan, ki že eno leto ni nastopal in katerega smo prvič ponovno srečali na letošnjih SŠI. Fabjan bo s svojo izkušenostjo in z rednimi treningi gotovo kmalu enakovreden Pertotu, ki je v izredni formi in si je zlasti v A ligi nabral veliko izkušenj, tako da je brez dvoma najboljši mladi pingpongaš naše dežele. V ekipi pa smo opazili odsotnost tako Radoviča, kot Ukmarja, ki sta se, kot vse kaže, dokončno poslovila od zelene mize. Res, škoda
za ta igralca, ki bi lahko še mnogo doprinesla k dvigu našega namiznega tenisa in zamejskega športa sploh.
V prvi tekmi se bo Sokol srečal z glavnim favoritom CUS iz Trsta in sicer v nabrežinski telovadnici ob 10. uri, kjer bomo lahko že po prvih udarcih preverili pravo moč naše postave.
n. k.
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Renče vodijo
IZIDI .
Proleter — Hrvatini	0:3
. .Pji^n —»Bfanik	3:2
Transport - Komen	0:0
Cesta — Pivka	2:3
Vodice — Brda	3:0
Bilje — Vipava neodigrano Renče so bile proste.
Vsekakor največje presenečenje predstavlja poraz Proleterja iia domačem igrišču. Hrvatini so zaigrali kot prerojeni in so popolnoma zmedli domačine. Visokemu porazu Proleterja je botrovalo tudi dejstvo, da so domačini s tesnim kritjem najboljšega igralca Črnati-ča, ostali brez graditelja igre. _ Piran je doma z veliko težavo premagal borbeno ekipo Branika iz Šmarij.
Tudi Transport iz Ilirske Bistrice je po nekaj dobrih igrah v prvih kolih tokrat razočaral na domačem igrišču.
Komen si je z borbeno igro ustvaril tudi nekaj lepih priložnosti za dosego gola, a jih ni izkoristil.
Vodice so dosegle prvo zmago na domačem igrišču proti tokrat slabim gostom iz Brd.
LESTVICA PO 6. KOLU
Renče
Proleter
Transport
Hrvatini
Piran
Pivka
Bilje
Branik
Cesta
Brda
Vodice
Vipava
Komen
5
5
3
3
3
3
2
1
2
2
1
1
0
16 6
16 8
19 8
14	12
15	7 9 17 9 2
12 13 6 16 9 17 8 9 8 19 3 10
Igor Varl
trojka najresnejših in bržkone tudi edinih kandidatov za prvo mesto: Vozila, Litija in Triglav. Najlepšo zmago je dosegla Litija ki je s 3:0 premagala tacensko Savo na svojem igrišču. Nič manj uspešna nista bila ostala dva, saj sta zmagala v gosteh, čeprav tesno. Triglav je slavil v Tržiču, kjer so domačini izgubili že tretjo tekmo, medtem ko so Vozila v Dekanih zabeležila že peto zaporedno zmago. Odločilni gol je padel že v 22. minuti (strelec Leban), saj se potem ni več spremenil rezultat. Jadran je posebno v drugem polčasu skušal izenačiti, vendar tega ni zmogel, čeprav so Vozila igrala brez izključenega Gorjana. V kritičnih trenutkih se je najbolj izkaza! novogoriški vratar Vuk.
V	Mirnu brez zmagovalca
V	tekmi med Adrio in Taborom sta se pomerili moštvi, ki sta prej dvakrat zaporedoma izgubili. Le v primeru neodločenega rezultata bi se obe moštvi znebili zaporedja porazov in ponovno prišli k sebi. Tako je tudi bilo. Derbi se je zaključil brez zmagovalca, s čimer sta obe ekipi lahko zadovoljni. Tabor se lahko veseli, ker je igral v gosteh, Adria pa zato, ker ji je po slabi igri in vodstvu Tabora v 60. minuti (strelec Živič), že zelo slabo kazalo. Mirenci so začeli tekmo spet oslabljeni, vendar tudi brez volje, kot da nočejo prekiniti slabih rezultatov. Tako so bili v tem delu boljši Sežanci, ki imajo solid-nejši del moštva v napadu s hitrimi igralci. Nekajkrat je dobro posredoval Bagi, ki je bil po štirih tekmah spet v vratih Adrie, en krat pa ga je rešila tudi vratnica. Šele po prejetem golu se je Adria malo bolj potrudila in nepričakovano že čez osem minut preko Černeta izenačila. Tudi potem je bila pobuda na domači strani, kljub temu pa bi v zadnji minuti obe moštvi lahko spremenili rezultat. Najprej Bezek ni zadel žoge iz neposredne bližine vrat Adrie, takoj za tem pa je po desnem krilu prodrl Saksida, vendar je slabo streljal, čeprav bi lahko poda! tudi na -.radino, kjer je bil v ugodnem položaju Beč.
Z obema Savama enako
Srečanje ajdovskega Primorja z drugo Savo, iz Kranja, se je končalo z enakim rezultatom kot s tacensko Savo: 2:2. Tudi goli so padali enako. Najprej je vodilo Primorje po golu Batagelja, nato je bilo 2:1 za Savo, končno pa je Bla-nuša izenačil. Seveda pa je uspeh s Kranjčani večji kot s Tacenci, saj so prvi močnejši od drugih.
Tolminci vendarle zmagali
V	šestem kolu je končno tudi Tolmin (kot zadnje primorsko moštvo) dosegel popoln uspeh, vendar je tudi z Usnjarjem zmagal z največjo muko. Vrhničani so kar dvakrat vodili, posebno nevarno pa je bilo ko so prišli po izenačenju Ceglina drugič v vodstvo (v 68. minuti). K sreči tokrat to ni bilo usodno in Leban je že čez štiri minute izenačil, Kar.aler pa pet minut pred koncem zmagovito poslal žogo v mrežo.
Primorj'e — Tabor 0:3 b.b.
Pred dnevi je zasedala tekmovalna komisija NZS, ki je med drugim ugodno rešila protest Tobara zaradi tekme s Primorjem, v kateri so sicer zmagali Ajdovci s 4:3. Ker eden od igralcev Primorja ni imel veljavnega zdravniškega pregleda, je Primorje za zeleno mizo izgubilo s 3:0. Izkušnje drugih klubov, ki so že na tak način izgubljali točke, kot kaže, niso izučile še vseh.
Tako se je Primorje, kljub temu, da je začelo spet solidno igrati, znašlo na zadnjem mestu s samo tremi točkami in slabšo razliko v golih kot Tolmin. Tabor pa je s sedmimi točkami četrti pred Jadranom in kranjsko Savo. Sedma je Adria, ki premore dve točki manj.
V	sedmem kolu bodo mikavna srečanja v Novi Gorici med Vozili in Tolminom, v Ajdovščini med Primorjem in Litijo ter v Sežani med Taborom in Tržičem. Adria gostuje v Tacnu, Jadran pa v Kranju pri Triglavu.
B. P.
SMUČANJE
ZA SEZONO 1973-74
SPDT je pričel« v četrtek sezone letošnjih predavanj s prikazom barvnih filmov s Krka in Velebita
Tudi letos na sporedu vrsta raznih tečajev
Letošnja tekmovanja bodo potekala v znamenju proslav. Ijanja 70 - letnice obstoja SPDT
13. SŠI: kvalifikacijska tekma med Bregom in tabornicami
Kot vsako leto, se že v jesenskem času prične atletska priprava smučarjev. Predsmučarski trening, za katerega skrbi SPDT je že v teku v raznih telovadnicah v mestu in okolici; pozornost organizatorjev pa je sedaj povsem posvečena vsakoletnemu smučarskemu tečaju.
Tečaj se bo pričel 2. decembra, seveda če bo snega dovolj; prvi ciklus bo obsegal 4 nedelje treninga, tj. 8 ur tečaja. Na razpolago bodo 4 učitelji trbiške smučarske šole, ki bodo poučevali na pobočjih pri Sv. Antonu otroke, začetnike in tiste, ki želijo trenirati prav tam: urnejši smučarji bodo imeli lekcije v Trbižu, vzdolž proge «B». Zbirališče izletnikov in tečajnikov, ki bodo vadili v Trbižu, bo v restavraciji «Nabucco» (nedaleč od križišča za Predel), ki jo sedaj o-skrbuje učitelj Nikolaučič.
Avtobusi bodo iz Trsta peljali izletnike mimo Rojana, Barkovelj, Opčin, Proseka, Križa itd. Društvo bo poskrbelo tudi za smučarje iz drugih vasi, če se bodo ti pravočasno prijavili.
Letos bodo v sklopu 70-letnice u-stanovitve SPDT tekmovanja tudi
v teku in sankanju, zato SPDT vabi zainteresirane obeh disciplin, naj se udeležijo izletov; za tekače je predviden tečaj, če bo dovolj prijav. Glede tekaške opreme naj se zainteresirani prijavijo v Ul. Ceppa za skupno in cenejše naročilo. Kdor se misli udeležiti tekaških tekmovanj v tej sezoni (conske tekme) bo nrejel društveno podporo.
Za zaključek še povzetek: prijave za tečaje 1973-1974 sprejemajo v Ulici Geppa 9 tudi telefonsko (31-119) samo v uradu Združenja športnih društev, ki je v 1. nadstropju. Plačila pa samo preko Tržaške kreditne banke (Ul. Filzi 10) ali pošte na tek. rač. 11/1214 (Kreditna Banka - SPDT).
Kdor je obiskoval smučarski tečaj že lani bo prejel po pošti vabilo in obrazce za plačilo. Predviden je avtobusni abonma za spremljevalce.
Vpisovanje za 1. ciklus tečajev se zaključi 31. oktobra.
DRUGE VESTI NA DESETI STRANI
																		
SPORT NA ZNAMKAH
VELIKA BRITANIJA
Gledano s filatelističnega vidika je Velika Britanija čudna dežela. Zakòn namreč pravi, da mora biti na vseh znamkah upodobljen vladar, ne glede na temo ali motiv, ki ga znamka prikazuje. Tako lahko vidimo kraljičino glavo nad atomskim reaktorjem, nad sodobnimi prevoznimi sredstvi, nad rožami.
Znamk s športno tematiko je Velika Britanija izdala kaj malo. Prva serija je izšla šele leta 1948 ob priliki prvih modernih olimpijskih iger. druga pa leta 1966, ko je bilo v Londonu na sporedu finalno kolo za nogometni pokal Rimet. O tem smo že poročali v naši rubriki z dne 2. 9.
Vsi se spomnimo, kako je leta 1967 Sir Francis Chichester na jadrnici Gipsy — Moth IV. preplul ves svet. Znamka, za 1/9 p., izdana istega leta, nam prikazuje prihod jadrnice na cilj.
Športni podvigi samotarjev so vedno zbujali v Veliki Britaniji veliko zanimanje, ki celo presega s?.ni-1 manje za množične ali ekipne športe. Leta 1919 sta pilota Akcoe-. in Brown prvič preletela Severn: A-tlantski ocean od St. Johnsa (Nova Fundlandija) do Clifdena (Irska), a Keith Ross in Smith sta istega ie-
Olimpijska znamka Velike Britanije (leto 1948) ter edina športna znamka Irske (50-letnica atletske zveze)
letnico ustanovitve rugbijske športne zveze. Znamka za 9 p. nam prikazuje akcijo iz igre, ki je v Veliki Britaniji zelo razvita.
6. maja letos so izšle tri znamke, ki prikazujejo tekmo v kriketu. Ta šport je v južni. Evropi skorajda neznan, zelo je pa priljubljen predvsem v Veliki Britaniji in na Irskem. Prvenstvo traja od začetka junija pa. do septembra , in je,.-razdeljeno- v Višjo In nižjo skupino. V višji skupini sta najbolj zagrizeni tekmi med amaterji in profesionalci in pa tekma med tradicionalnima nasprotnikoma, to je ekipama iz cambriške in oxfordske univerze. Do konca prejšnjega stoletja so se s tem športom ukvarjali le amaterji, sedaj je pa to postalo nemogoče: večkrat se namreč zgodi, da traja srečanje (z raznimi odmori, seveda) tudi po tri dni. In zanimivo je pri tem to, da sre-
ki je izšla 4. septembra, je posvečena slavni motociklistični dirki Man Grand Prix, ki je letos praznovala svojo petdesetletnico. Znamki za 3 in 372 p. sta izredno lepi in prikazujeta trenutke iz tekmovanja. Tudi barve so skrbno izbrane in se zlivajo v učinkovito celoto.
GIBRALTAR
Edina evropska kolonija Velike Britanije je ta mali rt na skrajnem jugu Hiberijskega polotoka in meri. samo 6 kv. km. Od leta 1886 izdaja Gibraltar svoje znamke. Leta 1966 sta izšli dve športni serijji
Keith Koss in nmitn sta istega ie-.	,
ta prvič preletela razdaljo London | Čanja vedno obiskujejo številni gle-— Darwin (Avstralija). Dve znam- i dalci, ki navdušeno navijajo. Kaj ki, ki sta izšli let« 1969 nam pri- \ takega b. bilo pri nas nepojmljivo, kazujeta pilote in pa stara letala, ji zdržijo nasi navijači na tek-Leta 1971 smo proslavljali sto- ! največ po nekaj ur. Ekipa je
! sestavljena iz enajstih igralcev. ! Branilec mora s palico, ki je podobna bezbolski, braniti svoja vrata. v katera skuša streljati nasprotnikov napadalec. Ostali igralci imajo pa vlogo branilcev, če branilec dovoli nasprotniku, da ta zadene, njegova vrata, mora iz , igre in na njegovo mesto stopi eden od preostalih desetih igralcev. Pravila smo tu. *eio grobo prikazali. Ta šport moramo predvsem poznati, da ga moremo vzljubiti.
Druga filatelistična posebnost Velike Britanije je v tem, da vlada priznava filatelistično samostojnost določenim pokrajinam. To samostojnost uživata od leta 1969 otoka Jersey in Guernesey ob francoski obali in pa otok Man.
OTOK MAN
SPDT
vabi na
SMUČARStCU TF.Č4J 1973 - 1974
v TRBIŽU in pri SV. ANTONU Tečaji bodo za začetnike, dobre smučarje, tekmovalce in tekače.
Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9/1. telefon 31-119 (urad ŽSŠDI) do 31. oktobra.
Prva (2 znamki za 2'/s in 6 p.) je bila tiskana ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva v Londonu. Prikazani so pokal Rimet, žoga ter svet. Druga serija pa je posvečena evropskemu prvenstvu v morskem ribolovu. Na treh znamkah za 4 in 7 p. ter 1 sh. so prikazane dragocene ribe in pa slavna gi-braltarska trdnjava.
IRSKA
Ta država je dosegla svojo neodvisnost šele leta 1922. Prve znamke je že istega leta izdala še začasna vlada. Poštna uprava te najmlajše evropske države se je spomnila športa samo leta 1934 z znamko za 2 p. zelo skromnega «formata» 15 x 14 mm. Tega leta je športna zveza slavila, 50Ietnico svoje ustanovitve” Na znamki je prikazan igralec kriketa, to je športa, ki je tudi na Irskem zelo priljubljen.
OBVESTILO
ŠZ BOR — Odbojkarska sekcija obvešča, da se bodo začeli treningi za začetnice in začetnike. Prijave na sedežu društva: za začetnice vsako sredo od 13. do 15. ure. za začetnike pa vsak petek od 19. do 21. ure. Vabljeni predvsem letniki 1959 in mlajši.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 14. OKTOBRA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku
Primorje — Edera
* * *
15.00 v Bazovici
Zarja — Flaminio * * *
15.00 v Dolini
Breg — Audax
* * *
15.00 v Križu
Vesna — Juventina * * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Olimpija — Bar Veneto * * *
15.00	na Padričah
Primorec — Virtus
* * *
9.45 v Trstu, stadion «1. maj*
Union — Libertas Prosek
* * *
MLADINCI
13.15 na Proseku
Primorje — CGS * * *
9.05 pri Sv. Sergiju
Libertas Sv. Sergij — Gaja
* * *
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — CGS
* * *
13.15 v Dolini
Breg — Cremcaffè
* * *
10.00	v Farri
Pro Farra — Juventina
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
13.30	v Vicenzi
Nastopa tudi Adria
* * *
DRUŠTVENA DIRKA
9.30	v Zgoniku
Nastopa tudi Adria
ATLETIKA
13. SŠI
8 00 na Kolonji
prireja BOR
ODBOJKA
13. SŠI ČLANI
20.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor B — Škamperle
, * * *
21.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor A — Bor B * * *
.- 22;00 v Trstu, stadion «1. maj»
Škamperle — Bor A * * *
9.00	v Gorici, Dijaški dom
prirejajo SOVODNJE
KOTALKANJE
-----13. S Š I
9.00	na Opčinah
prireja — POLET
NAMIZNI TENIS
Moška C liga
10.00	v Nabrežini, občinska telovadnic»
Sokol — CUS Trst
ÒÌ MAV T«
m
Prva špurinu serija Otoka Man (50-letnica slavne motociklistične dirke)
Ta otok, ki leži med Veliko Britanijo in Irsko je dobil svojo filatelistično samostojnost šele letos. Do danes so izšle že tri serije. Druga,
Kolesa rstvo je bilo letos prvič na spore du SŠI

SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Čuvaj je potegnil žaluzijo navzgor, da bi prišel ven, v tem pa je nastala strahotna eksplozija. Dva človeka, peka Tesaura in čuvaja garaže Canizzaro je eksplozija raznesla. Drugi pek, ki je bil malce oddaljen, je bil ranjen. Eksplozija je bila tako strahotna, da od onih dveh ni ostalo ničesar. Eno izmed koles je odletelo preko strehe garaže in so ga našli na polju 300 metrov daleč. To je bilo samo prvo dejanje.
Medtem ko je preiskava še trajala o tem dogodku je samo petnajst ur kasneje, popoldne 1. julija, šel po svojem polju Francesco Pestdfilippo. Posestvo je imel nedaleč od Villalbate, prav tako malo izven Palerma. Zagledal je avtomobil, prav tako giulietto, toda modro, na neki stezici, med limonami in pomarančami. Vrata avta so bila odprta. Slišal je bil že za oni strašni dogodek. Ni se hotel niti približati, temveč je takoj telefonsko poklical karabinjerje in dejal, da sumi, da gre za podoben atentat. Prišel je karabinjerski poročnik Mario Malausa, star 24 let s skupino karabinjerskih podoficirjev in karabinjerjev.
Ena izmed gum avtomobila je bila prazna. Na zadnjem sedežu je bila dolga železna bomba, v kateri prevažajo tekoči plin. Iz nje je izhajala zlatorumena vrvica, dolga nekaj metrov, njen konec pa je bil malce ožgan. Poročniku je bilo takoj jasno; to je vžigalna vrvica, ki so jo prižgali, a je ugasnila. V
plinski bombi je bil dinamit. Avtomobil naj bi raznesla eksplozija, toda ko so banditi odšli, je vžigalna vrvica slučajno ugasnila.
Omenjena skupina karabinjerjev ni bila strokovno usposobljena, da bi znala ravnati z tako nevarnim dinamitom. Poklicali so strokovnjake iz vojske. Prišel je topniški narednik Nuccio z vojakom. Zelo zlahka in zanesljivo sta izvlekla plinsko bombo, polno dinamita iz avtomobila in jo hotela odnesti. Karabinjerski poročnik Malausa je tedaj začel pregledovati giulietto. Ugotovil je, da je zadnji prtljažnik zaklenjen. Vzel je železno palico in hotel na silo odpreti prtljažnik, toda v tem je nastala strahotna eksplozija, še strašnejša od eksplozije pred garažo 15 ur poprej. Ubit je bil poročnik karabinjerjev Malausa in še šest ljudi okrog njega, skupaj sedem.
Karabinjer Salvatore Gatto, ki je bil daleč proč, da bi preprečeval dostop radovednežem mahaje z rdečo zastavo, je bil vržen na tla, toda bil je samo laže ranjen. Pričal je in povedal:
«Videl sem rdeč blisk in visok ogenj. Nekaj me je zadelo v rame in vrglo na tla. Nikoli še nisem videl takšne strahote. Eksplozija je raznesla avtomobil na drobne delce. Telesa oficirja, podoficirjev in vojakov je razneslo prav tako na drobne kosce. Ostanke smo zbirali ure in ure v premeru 300 metrov. Povsod so bili drobni deli uniform, jermenov, listnic, oznak činov ...»
Obe eksploziji s strahotnim učinkom sta bili početje istih zločincev. Samo slučajno sta se pripetili v presledku 15 ur in na dveh različnih krajih. Obe giulietti, bela in modra, bi se morali znajti skupaj v garaži Giuseppa Di Perij a. Na poti proti garaži je modri počila guma, pa so jo zato odpeljali na tisto posestvo med limone in pomaranče ter jo pustili tam s prižgano vžigalno vrvico, ki je bila ugasnila, če bi obe giulietti prispeli v garažo, kot je bilo v načrtu, bi eksplozija raznesla garažo in vse nad njo. Nad njo pa je stanovanje Giuseppa Di Ferija, starega 70 let, ki se ne more gibati in ni šel ven že sedem let. Leta 1956 so mu v nekem mafijsko - gangsterskem
obračunu krogle prebile noge. Nad garažo stanuje z družino tudi njegov sin Giovanni. Atentat je bil namenjen njim. Zakaj?
Motivov ni lahko pojasniti. Ne zato, ker bi ne bili znani, temveč zato, ker je to neka, mnogo let dolga zgodba, v kateri se dve bandi preganjata in iztrebljata in je bilo do tega strahotnega pokola že najmanj 18 mrtvih. Morali bi navesti nešteto imen, datumov in razpletati strahotno krvavi klobčič, v katerem se mešajo gangsterski elementi tako sicilijanske kot ameriške mafije. Poskušali bomo vse povedati čim bolj sežeto.
Nedvomno gre za mafijo. V preteklosti je mafija vladala nad Sicilijo in terorizirala pretežno veleposestnike in vasi, toda bila je enotna pod enim samim vodstvom in ni bilo spopadov med raznimi strujami ali vrstami mafije. V novejšem času se je mafija urbanizirala, deluje čedalje bolj v mestih in okrog njih, ni pa več čisto enotna, ima več skupin, te pa se med seboj iztrebljajo. Razne mafije v Palermu se bore za nekaj velikim monopolov.
Zelo pomemben in donosen je monopol nad sadnjem in zelenjavo. Mafija kontrolira proizvodnjo in tržišče pomaranč, limon in drugega sadja in zelenjave. Od nje je odvisno, ali bodo sadovnjaki ostali nepoškodovani ali pa jih bodo posekali, da pa bi tega ne bilo, je za to treba mafiji drago plačati. Mafija določa, oziroma dopušča ali pa ne dopušča, ali bodo tone sadja in zelenjave prišle na tržišče v Palermu. Veletrgovci izvažajo na tržišče Italije in sveta pod terorjem ali pa v dogovoru z mafijo. Mafija določa cene in jemlje velik odstotek. Kdor ne plača — temu gre glava.
Pogosto omenjajo mafia dei giardini (mafije vrtov). Le-te se bore za posamezna območja okrog Palerma in druga drugo hoče izriniti od tod, ne da bi pri tem izbirala sredstva. Toda to je samo eden izmed vzrokov boja. Mafija ima kontrolo nad vodo. Ona odloča, ali bodo gradili vodovod za Palermo ali ne. V Palermu ni moč prodati niti kilograma mesa, da bi pri tem ne imela ta ali druga mafija svojega deleža. Mafija kontrolira
tudi promet, na primer, podjetje avtotaksijev, avtobusov itd. Poseben business raznih mafij je v tihotapstvu, še posebej donosno pa je tihotapstvo inozemskih cigaret (iz Tangera itd.) Ničesar se v Palermu ne dogaja, kadar se obrača denar, bodisi da gre za veliko javno delo ali gradnjo kake zasebne industrije, za tihotapstvo ali prostitucijo, da bi ena ali druga mafija, včasih pa tudi druga za drugo, ne vsiljevale svojih gangsterskih zakonov.
v Turinska «Stampa» je ob tem slučaju pisala:
«Mafija je v zadnjem času dobila nov obraz, kar nas spominja na najbolj črne podvige čikaškega podzemlja. Ni več a-grarna, temveč mestna, iz fevdalne mafije je postala moderna mafija, iz otoške postaja čedalje bolj celinska. Prej so v notranjosti Sicilije streljali iz kratke puške, medtem ko danes po mestih operirajo z brzostrelkami in dinamitom.»
Iz Villabate, palermskega predmestja, kjer se je 1. julija pripetil omenjeni pokol, je doma Giuseppe ali Joe Profaci, eden izmed najzloglasnejših ameriških gangsterjev. Bil je adjutant Al Caponeja, kasneje pa Luckyja Luciana. Toda svoj krak je razpotegnil tudi do Palerma. Tu je imel svojega adjutanta Antonina Cottene)a. Vrsto let je s pomočjo Cottoneja kontroliral Palermo. No, sčasoma je prišlo do upora in ločitve. Nastali sta dve gangsterski mafiji, eno je vodil Cottone, drugo pa «odpadnik» Giuseppe Greco.
Prej omenjeni Giuseppé Di Peri, danes zelo bogat človek, lastnik garaže, velikega posestva in poslopij, barov m trgovin, ja bil v začetku eden izmed malih eksekutorjev bande Profaci -Cottone. Tudi on je odšel med bandite, pa je postal adjutant Greca. Bil je nekaj časa v jetnišnici, toda to ga ni ugonobilo in je nadaljeval z bando Greca. Medtem pa je bil Cottone ubit v nekem obračunu. Di Ferija pa so prerešetali in ostal je paraliziran. Profacijev eksponent v Palermu je postal Salvatore La Barbera.
(Nadaljevanje sledij
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir - vnaprej; polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revij'a «Dan» i ".Jon Posarrlezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno.180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 10	14. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljublj'ani 50101-603-45361
«ADIT» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
Skrivnostna smrt treh Afričanov pri Borštu
(Nadaljevanje z 2. strani
Herpelje. Tu bi skupina (morda pa jih je bilo več?) morala počakati na «vodiča». Zmenek naj bi bil ob svitu. Traore je verjetno opazil, kaj se je zgodilo, kajti vrnil se je v Dolino in stopil na avtobus št. 23 in se vrnil v mesto. Z njim je bil drug črnec, verjetno vodja skupine, ki je bil priča smrti tovarišev. V mestu, pri postaji, ju je čakala tretja oseba, prav tako Afrikanec. Po kratkem pogovoru je trojica stopila na avtobus, namenjenem v Bo-Ijunec, k tovarni GMT. Tu so se — kot vse kaže — razkropili, ko so si razdelili naloge. Traore se je skušal približati kraju tragedije, a so ga karabinjerji opazili. Zaslišali so ga v Miljah, kjer je najprej tajil vse, nato pa začel priznavati. Rekel je. da je «funkcionar pariške prefekture», kar verjetno ne drži, pač pa je povedal, da je prebil noč v hotelu «Roma». Orožnikom ni bilo težko dognati, da je v hotelu živel z njim še drug Afrikanec, ki so ga pozneje prav tako prijeli, medtem ko je tretji izginil. Ujeta dva so sinoči zasliševali v karabinjerski postaji v Skednju.
Kako so umrli? Kdaj? Naravne dva, ki sta očitno le manjši kolesci večje organizacije, ne moremo vedeti. Morda bo prav njuno pričevanje, kakor tudi pričevanje ozdravelega Tidia Danfanga, če si bo upal spregovoriti, vsaj delno osvetlilo zagonetko smrti troje Afričanov nad Borštom.
Kako so umrli? Kdaj? Naarvne ali neprostovoljne smrti? Tega preiskovalci zaenkrat še ne vedo. Na truplih ni bilo znakov nasilja, nasprotno, mladeniči so bili očitno zdravi in čvrste postave. Tudi jedli niso ničesar, kar postavlja na laž trditve, da so zaužili pokvarjeno hrano v motelu na Kozini, kjer naj bi bili v petek zvečer pred odhodom preko meje.
Tudi prva hipoteza, da so umrli zaradi mraza in burje, se zdi čudna, saj so bili toplo oblečeni (zimski suknjič, volnene majice, dvojne srajce) in ni vidnih znakov, ki spremljajo zamrznitev. Res je sicer, da je temperatura prejšnjo noč padla na tri, štiri stopinje Celzija in da je pihala ostra, mrzla burja, toda fizična kondicija umrlih mladeničev bi to lahko prenesla.
Seveda bo dokončni odgovor dal le zaključek obdukcije, ki so jo z dr. Nicolinijem začeli včeraj popoldne. Pri tem naj bi, baje, našli na trup-
lu enega izmed Afričanov amulet in usnjen pas, v katerem je bilo pismo z arabskimi znaki. Morda je to le verz iz korana, saj so mladeniči bili verni, ( s seboj so — razen nekaj denarja — imeli samo perilo in koran), morda pa pismo, iz katerega bodo lahko preiskovalci izcimili kaj zanimivega.
Hipotez je trenutno, če izključimo zmrznitev, dvoje: zastrupitev, o čemer bi lahko pričal prašek ob ustih enega izmed umrlih, ali pa zadušitev z izpušnim plinom avtomobila, če jih je kdo tja pripeljal in če niso prišli preko meje peš, kot sedaj domnevajo.
Govori se namreč, da so na cesti proti Jezeru, prejšnjo noč, opazili dva avtomobila, v katera je stopila druga skupina Afričanov. Res je tudi v mestu, na ulicah, videti več ! čmopoltih mladeničev. Gruče afriš-| kih mladeničev so baje opazili tu-j di v Divači, kamor so se verjetno pripeljali tudi člani ponesrečene ekspedicije.
Le-ti so namreč dospeli v Evropo po morju (ali z letalom) do Splita, od tod pa so bili namenjeni preko naših krajev.
Kako so umrli, torej? Morda bomo to izvedeli iz ust zaslišanih, sicer pa bodo dale odgovor laboratorijske analize po obdukciji trupel. In vendar ostaja odprto glavno vprašanje: zakaj so umrli? Ali gre za «nesrečo na delu», ali pa
za likvidacijo zaradi upornosti, nediscipline «sužnjev», ki jih je organizacija vodila v zahodnoevropska mesta?
Tragična je, za sedaj, prva ugotovitev: da teče skozi Trst, poleg vsega, tudi pot tega umazanega posla, prekupčevanja s črno delovno silo, za katero nismo vedeli vse do včerajšnjega dne, ko se je v mehanizmu tajne in strah vzbujajoče zločinske mreže tihotapcev s «črnim mesom» nekaj zataknilo.
I
Solidarnostna akcija ob tatvini v umobolnici
Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v skladišče oddelka «PQ» psihiatrične bolnišnice in ukradli vse osebne predmete in prihranke bolnikov. Denarja so odnesli nad 600 tisoč lir, pa še 5 hranilnih knjižic, pet pokojninskih knjižic in nekaj zlatih predmetov, za skupno vrednost nad poldrugi milijon lir. Policiji do sedaj še ni uspelo, da bi zasledila krivce.
V zvezi s tem dogodkom je skupščina bolnikov in bolniškega osebja izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da se tatvina postavlja v okvir mnogih napadov na napredno vodstvo bolnišnice. Ker bolniki niso bogati — nasprotno, marsikateri konča v umobolnici zaradi težkih gmotnih problemov — so napovedali javno nabiralno akcijo, da bi pomagali prizadetim. Prispevke zbirajo v oddelku «PQ» psihiatrične bolnišnice in za akcijo odgovarja Valnea Albanese.
Danes pokrajinski kongres UDI
Članice UDI so se v okviru priprav na IX. vsedržavni kongres zbrale danes na pokrajinskem kongresu.
Kongres se prične ob 9. uri v dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pon-dares 8. Uvodno poročilo bo prebrala Novella Murgia, zaključno besedo bo imela članica vsedržavnega vodstva Vania Chiurlotto.
Giu vanni Mari, železničar, ki stanuje v hiši, pred katero so umrli Afričani
Vodstvo ACEGAT javlja, da bodo od ponedeljka dalje vozili na progi št. 19 avtobusi z avtomatom za listke. Samo v jutranjih urah bo vozilo nekaj trolejbusov s sprevodniki.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA
Roma - Via G. B. Martini, 3
OBVESTILO IMETNIKOM OBVEZNIC
Na podlagi žrebanja, ki je bilo 8. oktobra 1973 po zakonskih predpisih in pravilniku, bodo od 1. januarja 1974 vnovčljive naslednje vrednotnice in nagrade.
Vnovčljive vrednotnice
Posojila	Vse vrednotnice v «serijah» s številkami:
6% 1965 - 1985 I. emisija (Galvani):	17 - 57 - 61 - 67
6% 1966 - 1986 I. emisija (Pacinotti);	43 - 47 - 79 - 89 - 90
6% 1967 - 1987 (Righi):	11 - 56 - 62 - 91
6% 1968 - 1988 I. emisija (Marconi):	25 - 49 - 60 - 77 - 104
6% 1969 - 1989 L emisija (Ampère):	49 - 51 - 52 - 69 - 79 - 93
7% 1970 - 1985 (Faraday):	9 - 16 - 33 - 37 - 98 - 107
7% 1972 - 1987 I. emisija (Edison):	72 - 95 - 128 - 142 - 143 159 - 183 - 197 - 220 - 236 244 - 264 - 179
	
Posojilo	Vrednotice
6% 1965 - 1985 II. emisija:	po 500 obveznic oštevilčene od 11270 do 11369 in od 12666 do 13431
	po 1000 obveznic oštevilčene od 99815 do 104796
Pri predložitvi v izplačilo, mora biti obveznicam od 1. julija 1974 dalje. Vrednost kupona, ki bi morebiti izplačljive na račun kapitala.	priložen obrestni kupon z zapadlostjo manjkal, se bo odtegnila od vsote
Denarne nagrade
Posojilo 7% 1973 - 1993 za L. 400 milijard
osemsto nagrad po L. 3.000.000; nagrade pripadajo obveznicam
štev. 156931 in štev. 760646
Nagrade bo izplačal ENEL, Servizio	Titoli, Via	G. B.	Martini,	3	- 00198 Roma, po
predložitvi odrezkov «A» vrednotnic,	ki vsebujejo	številke	obveznic	v	vsaki izmed 400 serij
posojila. Odrezki se lahko predložijo neposredno ali prek banke.
Posojilo 7% 1972 - 1987 za L. 300 milijard - I. emisija šeststo nagrad po L. 2.500.000; nagrade pripadajo obveznicam
štev. 409628 in štev. 935856
Nagrade bo izplačal ENEL, Servizio	Titoli, Via	G. B.	Martini,	3	- 00198 Roma, po
predložitvi odrezkov «B» vrednotnic,	ki vsebujejo	številke	obveznic	v	vsaki izmed 300 serij
posojila. Odrezki se lahko predložijo neposredno ali prek banke.
Smrtna prometna nesreča na cesti pri Portorožu
Sinoči se je pri Portorožu pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta umrli dve osebi. V tržaško bolnišnico so prepeljali 30-let-nega Bruna Bicchierija iz Ul. S. Davis 166, kateremu so ugotovili zlom obeh nog in desne roke. Ozdravel bo v 40 dneh. Ranil se je, ko je fiat 124, v katerem se je peljal proti Trstu in ki ga je šofiral 28-letni Giorgio Stergar iz Ul. Industria 5, trčil v avto. ki je privozil iz nasprotne smeri.
Po neuradnih vesteh kaže, da sta pri trčenju umrli dve osebi, ranjenih pa je več. žal nam z Uprave javne varnosti v Kopru niso nudili nobene vesti, zaradi česar v poznih nočnih urah nimamo teč-nejših informacij.
Slovesno odprtje «Disco kluba»
Nova sezona Mladinskega krožka se je začela z nadvse pomembno pobudo. Sinoči so ob številni u-deležbi mladink in mladincev slovesno predali svojemu namenu novi Disco klub z vsemi sodobnimi aparaturami za glasbeno izobraževanje in družabne prireditve. Slovesnost, ki so se je udeležili nekateri vidni predstavniki našega javnega življenja kot konzul SFRJ Marinko Kosor, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalec Dušan Lovri-ha, ravnatelj Glasbene matice Goj-mir Demšar in ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab, je odprl predsednik Mladinskega krožka Radojko Starc, ki je pozdravil prisotne ter orisal to pomembno pobudo. O pomenu glasbene vzgoje je nato spregovoril skladatelj Pavle Merku nakar je sledila družabna zabava.
• Jutri ob 20.30 se bo v občinski izpostavi na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras, ki ima na dnevnem redu preučitev petletnega načrta.
SPORT SPORT SPORT
ODBOJKA
V OKVIRU 18. SŠI
Ženska šesterka Brega finalistka na tržaško-brežanskem področju
Slaba igra v finalu - Poslovilno srečanje Pečarjeve v piavera «dresu»
Tudi odbojkarice tržaškega in bre- trto mesto tega področnega tekmo-žanskega področja 13. SŠI so kon- vanja sta se srečala Cankar in čale z izločilnim tekmovanjem. Skup- ; Breg B. Tekma je bila izredno ize-
iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI„,i1iiillill„ililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiilTliii
NAJBOLJ TURISTIČNA SLOVENSKA OBČINA
(Nadaljevanje s 6. strani)
Piranom. Tako bomo v prihodnjem letu dejansko zastavili lopato, kot temu rečemo, za izgradnjo tega kompleksa, v tem času pa bo tudi preseljeno podjetje - ladjedelnica «Drugi oktober», pri katerem trenutno ni več nobenih težav glede preselitve.
— Zastavil bi obrobno, vendar za turističnega popotnika zelo pomembno vprašanje kako ste zadovoljni s turistično informativno službo, ki je sicer pokazala določen napredek, vendar turistični delavec, kjer si bodi, ne zna postreči obiskovalcu s kopico podatkov o prenočišču, ceni, zgodovinskih spomenikih in še o čem.
To področje prav gotovo ni rasilo vzporedno z rastjo turističnih kapacitet, vendar v zadnjem
— Kako gledate na trenutni položaj glede izvajanja koncepta enotne slovenske obale?
— Mislim, da je sedanji trenutek glede izvajanja koncepta enotnosti slovenske obale dokaj ugoden, predvsem izhajajoč iz tega, da nova ustava s svojimi načeli daje vse možnosti, da se na obali ustanovi posebna družbeno - politična skupnost, ki naj bi posredno reševala vse tiste zadeve, vse tiste probleme, za katere se bodo vse tri občine dogovorile in določile, da so skupnega pomena in da jih je nujno skupno reševati. Mislim, da je sedanji trenutek ugoden in da bomo dosegli dogovor, s katerim bomo prenesli probleme, ki so skupni, dejansko v skupno reševanje za blaginjo naših ljudi.
Še vprašanje za konec: popreč-
čZu prm gotovo beležimo korak ] ^ bral“	Pravzaprav tež-
naprej tudi tu, saj je želja «seh ,k° Tfd-?tavlJa ka' Pomen, oprav-
turističnih delavcev in tudi naša,1 ljatl .f.unkcii° PrldseKdl?lka občmske
skupščine. Zato bi bilo morda za
da bi bila ta injormativnost dejansko na višini, da bi lahko vsak gost dobil vse podatke, kaj lahko pri nas vidi, kaj lahko doživi in s čim mu lahko postrežemo. Tu zastavljajo vse svoje napore vse turistične delovne organizacije, Zavod za turizem. Turistična zveza, tako da ne moremo reči, da uspehi niso vidni, prav gotovo pa je treba tu še veliko storiti in to bo skupna naloga celotnega našega turizma.
— Pomudiva se nekoliko pri vprašanju piranskega podeželja. Znano je namreč, da občina načrtno rešuje ta problem, vendar so še odprta vprašanja: asfaltiranje cest, podpora kmetijstvu, skrb za ostarele kmete, morda še kaj drugega. Kaj bi naj, po vašem mnenju, prišlo v prioritetni plan in kako naj bi ta plan kar najučinkoviteje uresničili?
— V zadnjem času, predvsem pa po sprejetem akcijskem programu, je naše podeželje postavljeno v novo vlogo. Akcijski program predvideva, da je treba v najkrajšem času pristopiti k zmanjševanju razlik med mestom in vasjo. Tu je bilo že v minulih letih precej doseženega, vendar ravno letos bomo odprli novo asfaltirano cesto od Dragonje do Ravna, kar predstavlja nedvomno velik korak na poti uresničevanja te naloge. Seveda tu se ne smemo ustaviti, ampak moramo in naša naloga in želja je, da v prihodnjih nekaj letih prekrijemo celotno cestno omrežje podeželja z asfaltom. Tu je pred nami realizacija višinskega vodovoda, s katerim bo dobil prepotrebno vodo predvsem Raven, kot edina vas, ki danes še nima vodovoda. Poleg tega pa ima naše podeželje tudi določene pogoje za razvoj kmetijstva, tako da bo z novo ustanovljenim skladom za pospeševanje kmetijstva tudi zakorakalo naprej na poti razvoja, in se bo verjetno vključilo tudi v turizem, ker smatramo, da moramo turizem iz Portoroža prenesti nekoliko na podeželje, v obliki kmečkega turizma.
— Znano je, da človekovo zdravje iz dneva v dan ogroža onesnažen zrak in biološko vedno bolj umazano morje. Turizem pa je še kako zainteresiran prav za zdravo o-kolje in še posebej za zdravo morje. Zanima me, kakšne konkretne akcije ste napravili v tej smeri in kakšni so načrti na tem področju dela?
— Prav gotovo je res, da je za turizem bistveno, osnovno, lepo čisto morje in čist zrak. Tudi do sedaj je bilo na tem področju veliko storjenega, vendar mislim, da bo treba v bodoče še bolj smelo reševati te probleme, pred nami že zastavljeni načrt uresničitve oziroma izvedbe kanalizacijske mreže vse od Seče do Piranske punte z dvokilometrskim izpustom v morje preko čistilne naprave, kar bo prav gotovo vplivalo k čistemu morju. Poleg tega pa skušamo zainteresirati vse dejavnike, da skrbijo za čisto obalo, povečali smo skrb, pa tudi sredstva za urejanje obstoječih parkov, za nove parke, za vzdrževanje zelenic, poleg tega pa je zelo razmaknjena dejavnost, ki jo opravljajo predvsem društva: turistično društvo, hortikulturno društvo, Delavska univerza, da preko predavanj osveščajo, vzgajajo ljudi v smeri, da je lepo, čisto okolje, zeleno, edino primerno in edino vab Ijivo za turiste.
nimivo, da bi izvedeli od česa je pravzaprav odvisen uspeh njegovega dela: od njega osebno, od dobrih sodelavcev, od enotnosti, pripravljenosti na sodelovanje vseh občanov.
— Vprašanje je nekoliko težko, vendar bom poskušal tudi nanj na kratko odgovoriti. Delo predsednika je tako obširno, odgovornost tako velika, pestrost problemov, ki jih rešuje, pa tudi taka, da je dejansko to delo res naporno. Treba je angažirati vse lastne sile, vključiti zraven vse sodelavce, poskušati z njimi doseči enotnost delovanja in le tako so mogoči uspehi. Vendar pa mislim, da je uspeh predsednikovega dela oziroma sploh življenja in dela v občinski skupščini odvisen od enotnosti in pripravljenosti vseh delovnih ljudi v občini na sodelovanje.
no je nastopilo pet šesterk, kar je dober uspeh. Vse odbojkarice pa so članice naših dveh vodilnih o-snovnih organizacij v tej športni panogi, Brega in Bora. Dolinčanke so branile barve lastnega društva z dvema šesterkama, Bor pa je uradno nastopil samo s prvo postavo. Ostale igralke so nastopale pod imenom tabornikov RMV in prosvetnega društva Ivan Cankar.
Ekipa Bora se je v svoji izločilni skupini pomerila samo s Cankarjem in je po pričakovajnu razmeroma lahko odpravila svoje nasprotnice. Mlajše igralke z Vitezovo in Roge-Ijevo na čelu, niso mogle preprečiti nastopa svojim klubskim tovarišicam v finalu.
V	skupini, ki je igrala v Dolini, so nastopile tri ekipe. Najprej je Breg B premagal RMW po dveh setih igre. Tabornice so v prvem nizu zbrale enajst točk, v drugem pa tri manj. V drugem spopadu te skupine sta si stali nasproti prva in druga šesterka Brega. V prvem setu je Breg A razmeroma lahko izbojeval zmago. V nadaljevanju sre Čanja pa ni šlo več tako lahko. Mlajše nasprotnice so se enakovredni merile s svojimi bolj izkušenimi klubskimi kolegicami in so celo povedle z 12:10. Do konca tekme so osvojile še točko, kar pa predstavlja gotovo lep uspeh.
V	malem finalu za tretje in če-
načena in zanimiva, še posebej bojevit je bil prvi set, ki je pripadel zastopnicam Cankarja potem, ko je bilo treba igrati na razliko. Drugi niz je bil spet izenačen, toda samo do osmice. Potem so prevzele pobudo domačinke in stanje izenačile, odločilni set je bil podoben prvemu, a s to razliko, da so v začetku gostje zadele štirikrat zaporedoma v črno. Po tem kratkotrajnem vodstvu je prišlo na igrišču do ponovnega velikega izenačenja. Na koncu pa so cankarjašice po zaslugi izredne Vitezove le izbojevale končno zmago.
Veliko zanimanje je vladalo za sklepni spooad med tradicionalnima nasprotnikoma Bregom in Borom. V zadnjih nastopih se je sreča vedno nasmehnila varovankam trenerja Jurkiča.
Vprašanje je bilo ali sta bili letošnji dve zmagi le plod trenutnega boljšega razpoloženja ali pa sad resnično boljše igre. Tudi to pot so zmagale zastopnice iz Doline, ki so se pokazale v boljši luči kot nasprotnice. Njihova igra je bolj konstantna in linearna ter brez večjih napak (kot jih delajo zadnje čase Tržačanke). To je tudi razumljivo, saj nastopajo letos v močno spremenjeni postavi. Po vsej verjetnosti letos ne bodo branile barv Bora naslednje igralke: Gabrovčeva, Hrovatinova, Zavadlalova, Artačeva, Švag-
IllliliiiiliiiiiiiiililliiiiiiiiiiiliilliliiiliiiiiiifjiiiiiiiiliiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
1. DAN V OKVIRU 13. SSI
SLABO VREME MOTILO ATLETE
Najuspešnejša je bila Marija Dell’Anno
Na stadionu v Kolon ji v Trstu se je včeraj začelo atletsko tekmovanje v okviru 13. SŠI, katero je precej oviralo slabo vreme, zlasti hud mraz.
Rezultati nam povedo malo. Na tekmovanje, ki naj bi bilo izrazito propagandno, lahko gledamo z grenkobo na talente, ki bodo nekajkrat nastopili, nato pa izginili med nešportniki ali pa se posvetili drugim športnim panogam, kjer je njihov potencial slabši.
Najuspešnejša je bila Marija Del-
Veljaven od 14. do 20. oktobra 1973
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite kar se da pozorni v odnosih do poslovnih sodelavcev. Tekma in konkurenca se ne ozirata na prijateljstvo. Računajte s pomočjo sorodnikov, predvsem ljubljene osebe. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neko prijateljstvo vam bo tokrat zelo koristno. Z njim si boste utrli pot v nove kroge, ki vam bodo koristni za uveljavitev. Razlikujte med dobrim in zlom. Ljubosumni boste in utrujeni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Z odločnostjo in pogumom boste pretrgali neko zvezo, ki vam je bolj v škodo kot korist. Ne silite se v še nepoznane ljudi, ker bi vam moglo kdaj kaj spodleteti. Pazite na zdravje.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Pazite na to, da ne razgaljate svojih šibkih točk. Doživeli boste kritične trenutke, kjer se bo izkazala vaša iznajdljivost. Neka oseba, ki ji niste verjeli, bo dokazala, da ima prav. Nervoza.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z novimi poznanstvi in novimi možnostmi si boste utrdili položaj. To vam bo koristilo za daljšo dobo osebnega uveljavljanja. Vaša ljubezen bo preživela kak kritičen dan. Prehladili se boste.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dosegli boste tiste cilje, ki ste si jih tako želeli. Ne bodite prenagljeni v ocenjevanju tujih potez. Ne razburjajte se nad pomanjkljivostmi ljudi, s katerimi morate živeti. Motnje v prebavi.

TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Mimo kri in veliko potrpežljivosti in vse bo prav Doživeli boste tudi ne ko priznanje, ki ga ni ste	pričakovali. Pomoč v trenutni
težavi	vam bo prišla s strani
svojcev. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zaman se ubadate s problemom, ki bi ga bilo treba rešiti pred časom. Zamudili ste priložnost.	To vas bo veliko stalo.
Potreben vam je krajši počitek, da boste imeli več miru zase in za svojce.
STRELEC (od 23. 11. do 20.	12.) Priprav-
ljali se boste na pot ali delali račune o daljšem potovanju. Ne računajte z naglimi rezultati in velikimi zaslužki. Pomirite svoje okolje, ker vam bo to še najbolj koristilo. Preveč se naprezate.
KOZOROG (od 21. 12. do	20.	1.)	Vaši	inte-
resi se prepletajo z interesi sodelavcev ali tekmecev. Bodite zato smotrni in previdni. Ne zaupajte svojih težav in svojih uspehov nepoklicanim. V ljubezni vse prav. In tudi v zdravju.
VODNAR (od 21. 1. do
19.	2.)	Skušajte	najti
i rešitev	za	tiste	deli-
' katne probleme, ki ste
jih pustili nerešene. Z mirom in prištevnostjo boste več opravili kot z naglico. Naj se vam tudi drugje ne mudi. Zdravje perfektno.
RIBI (od 20. 2. do
20.	3.)	Na	gospodar-
skem področju velike možnosti naglega vzpona. Ne bo pa tako v vašem zasebnem živ-
ijenju, kjer boste naleteli na veliko ovir in težav, ki vam bodo zagrenile že itak nič kaj veselo razpoloženje.
0

l’Anno s tremi prvimi in enim tretjim mestom. Njeni rezultati v skoku v višino, v daljini in v teku so taki, da bi jo lahko dali na dražbo med tržaškimi atletskimi klubi.
Pri fantih ni bilo posebno do brih rezultatov, če izvzamemo pred-tek v 9”9 na 80 metrov kasnejšega zmagovalca Marka Ferluge. Nekoliko nerazumljiv je njegov čas 10”4 v sklepnem teku.
Tekmovalno je bil najzanimivejši troboj. V svojo korist ga je z dobrim metom krogle odločil Borov košarkar Robert Klobas. REZULTATI Krogla — mladinci:
1.	Košuta Edi (RMV) 10,65 m
2.	Bitežnik Darko (Kras) 10,46 m
3.	Lisjak IJenrik (Kontovel) 9,80 tn
4.	Rismondo Marko (Gaja) 9,50 m,
5.	Pegan Bohis (Kras) 9,29 m, 6. Starc Ivo (Kontovel) 6,25 m.
Višina — mladinke:
1.	Dell’Anno Marija (Kras) 126 cm
2.	Mazzarolli Rosana (Ad.) 123 cm
3.	Mahne Bruna (RMV) 100 cm Daljina — mladinci:
1.	Lasič Andrej (Bor)	4,89 m
2.	Štoka Sergij (Kontovel) 4,80 m
3.	Bitežnik Marko (Kras) 4,42 m
4.	Košuta Edi (RMV) 4,40, 5. Malalan Mauro (Adria) 4,30, 6. Fran eia Mauro (Adria) 4,15 m.
Višina — mladinci:
1.	Kodrič Iztok (RMV)	155 cm
2.	Siega Boris (Skavti)	130 cm
3.	Malalan Mauro (Adria) 120 cm
4.	Košuta Edi (RMV) 120 cm Krogla — mladinke:
1.	Stubelj Majda (Kras) 7,99 m
2.	Vesnaver Silvana (Kras) 7,94 m
3.	Dell’Anno Marija (Kras) 6,93 m
4.	Milič Dorica (Kras) 6,57 m, 5. Žigon Anica (Kras) 5,84 m, 6. Stubelj Vlasta (Kras) 5,78 m.
Daljina — mladinke:
1.	Dell’Anno Marija (Kras) 4,02 m
2.	Mazzarolli Rosana (Ad.) 3,87 m
3.	Mahne Bruna (RMV) 3,82 m
4.	Stubelj Majda (Kras) 3,47 m, 5. Vesnaver Silvana (Kras) 3.45 m, 6. Semec Lori (Kontovel) 3,20 m.
80 m — mladinci:
1.	Feriuga Marko (Breg)
2.	Štoka Sergij (Kontovel)
3.	Bitežnik Marko (Kras)
4.	Rismondo Marko (Gaja)
5.	Malalan Mauro (Adria)
6.	Košuta Edi (RMV) 10”7.
80 m — mladinke:
1.	Dell’Anno Marija (Kras)
2.	Mahne Bruna (RMV)
3.	Mazzarolli Rosana (Adria) 12"4
4.	Stubelj Majda (Kras) 12”6, 5. Milič Dorica (Kras) 12”6, 6. Stubelj Vlasta (Kras) 12”6.
1000 m — mladinci:
1.	Rismondo Marko (Gaja) 3T6”0
2.	Lisjak Henrik (Kontovel) 3T7”3
3.	Kralj Darko (Primorec) 3’2r’l
4.	Francia Mauro (Adria) 3’29”1
5.	Košuta Edi (RMV)	3’29”4
6.	Starc Klavdij (Kontovel) 3’33”6 Troboj — mladinci:
1.	Klobas Robert (Adria) 1817
2.	Kuret Ivan (Skavti)	1801
3.	Grmek Mario (Adria) 1686
4.	Guštin Egon (Polet) 1680, 5. Koren Leo (Adria) 1534, 6. Kralj Mauro (Primorec) 1500, 7. Grgič Ivo (Zarja) 1350, 8. čač Robert (Adria) 984, 9. Grgič Dušan (Zarja) 786.
k. b.
10"4
10”5
10”6
10”6,
10”7,
11”4
11”8
ijeva iz zdravstvenih razlogov zaenkrat še ni mogoče računati niti na Kufersinovo in Furlaničevo. Poleg tega pa je bilo to srečanje poslovilno od «plave» majice za Pečarjevo. V Dolini Pečarjeva ni zaigrala v začetni postavi. Glede na vse te odsotnosti so borovke v tem nastopu zadovoljile.
Sam spopad ni bil tako zanimiv kot nekateri prejšnji. Brežanke so tudi to pot nastopile brez poškodovane Križmančičeve. Napak je bilo na pretek od začetka do konca srečanja. Le tu pa tam sé je prikazana odbojka dvignila iznad poprečja. Vsekakor pa je bilo treba odigrati tri sete. preden je bil znan zmagovalec.
IZIDI POSAMEZNIH SREČANJ Bor - Cankar 2:0 (15:6, 15:4)
Breg B - RMW 2:0 (15:11. 15:8) Breg A - Breg B 2:0 (15:1, 15:13)
MALI FINALE
Cankar — Breg B 2:1 (17:15 8:15,
16:14)
FINALE ZA PRVO MESTO Breg A - Bor 2:1 (15:12, 10:15,
15:10)
Ekipe so igrale v naslednjih postavah:
BOR: Pernarčič, Bolčina, Prašelj, Bezeljak, Jevnika;; Pečar in Kalan.
BREG A: Olenik, Hmeljak. Klab-jan, Slavec. Kofol. Pavletič in Trenta.
BREG B: Zobec, Manin, Kofol, Barut. Sancin. Ludvik in Meneghetti.
CANKAR: Rogelja, Vitez, Mesesnel, Purič, Nadlišek, Glavina, Kodrič, Jazbec, Nibrandt in Batič.
RMV: Rauber, Bizjak, Božič. Ota, H. in F. Sisti ter Škerlj.
G. F.
Danes v Doberdobu Mladosl-l. Tržič
Danes ob 15. uri bo na občinskem nogometnem igrišču v Doberdobu nogometna tekma 3. amaterske lige med Mladostjo iz Doberdoba in Libertasom iz Tržiča.
Danes ženski odbojkarski turnir 13. SŠI v Gorici
Danes zjutraj bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici tekme ženskega turnirja članic (1955 in starejše) in naraščajnic (1958 in mlajše).
I. K.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ljubljani je Olimpija premagala Radnički s 95:75, Jugo-plastika pa Ignis s 77:72.
COMO, 13. — Belgijec Merckx je zmagal na mednarodni 67. kolesarski dirki po Lombardiji. 266 km dolgo progo je prevozil v 7.03’27” s p.h. 37,051 km na uro.
Drugi je bil Gimondi po 4’15”. V njegovem času je prispelo še 12 tekmovalcev.
Od 144 tekmovalcev, ki so star-taii, jih je prispelo na cilj le 25.
IZLET V ZAGREB na nogometno tekmo Jugoslavija — Španija
Potovalni urad Aurora sporoča, da ima za nogometno tekmo Jugoslavija — Španija, ki bo v Zagrebu 21. oktobra, na razpolago, še nekaj mest v drugem avtobusu.
Cena potovanja, vstopnice na tribuni in kosila znaša 10 tisoč lir.
Prijave in informacije pri Aurori, Trst, Ulica Cicerone 4, telefon 29-243.
ŠD Primorje čestita svojemu članu Giorgiu Rebuli in njegovi soprogi Maji ob rojstvu njunega prvorojenca Kristjana.
ŠD Primorje čestita predsedniku svojega nadzornega odbora Dariju Husuju in njegovi soprogi Nevenki ob rojstvu njunega prvorojenca Erika.
Danes šport na Radiu Trst A
V ospredju pozornosti oddaje «Šport in glasba», ki bo na sporedu od 16.30 do 17.30, bo nogomet. Predviden je neposredni prenos tretjeligaškega deželnega derbija med Triestino ter Udine-sejem in prenos zadnjih minut slovenskega drugoligaškega amaterskega derbija med Vesno in Juventino v Križu. V oddaji bodo vključena tudi poročila z rezultati in komentarji o italijanskih nogometnih prvenstvih ter seveda ostali športni dogodki na Tržaškem in Goriškem. Posebna pozornost bo veljala 13. slovenskim športnim igram, o tekmovanju v ateletiki, kotalkanju in odbojki. Med drugim omenjamo tudi prvo kolo tretjeligaškega nar miznoteniškega prvenstva, s tekmo med Sokolom in tržaškimi vt-sokošolci.
Druge novice dneva bo radio posredoval v poročilih ob 20. In 22. uri.