135
Naši dopisi
Iz Rusije 5. aprila. —1\. (Dalje in konec.) — Dasi-ravno avstrijska ustava ni veliko vredna, so nas vendar sporočila zadnjega časa iz Avstrije jako razveselila, sporočila namreč o tem, da ministerstvo grofa Taaffe-a gre, dasiravno počasi, vendar gre naprej po poti, ki je v stanu pripeljati do pravega cilja: k porazumljenji in pravici. Dokaz temu je tudi to, da ste Slovenci vendar enkrat prejeli resničnega Slovenca za cesarskega namestnika. Skoda le, da Avstrija vsako kolikorsibodi dobro stvar začenja nekako prepozno. Pravično notranjo in unanjo politiko bi bila morala Avstrija, ker tega prej ni storila, vsaj 1876. leta začeti. Tako bi zdaj kakor avstrijski tako tudi drugi evropejski narodi najbrže vživali resnični mir. Al tadanja avstrijska politika, ki se k nesreči še zdaj nekako poddržuje, je kriva bero-linskega traktata, ki Evropi ni dal mini, temuč stvaril je pravi vulkan. Ppsledki tega traktata so javni: Rusija za svoje velikodušne žrtve ni prejela polne zadostitve in tega so bili najbolj krivi Bismark, Beakonsfield in Andrassy; to Rusiji se ve da ni moglo biti po volji. Avstrija je prejela za svoje potezanje za ,,turško celoto" dve lepi turški provinci; to pa ni prav nič po volji tistim slovanskim narodom, katere je želela Rusija osvoboditi tujega jarma, kakor tudi Rusiji in Italiji ne.
136
Anglija, ki se je podobno Avstriji potezala za „turško celoto1', si je tihotapski vzela prelep turški otok, kar se menda prav nikomur ne dopada. Italija, ki vidi, kako drugi tebi nič meni nič tuje provincije anektirajo, bi tudi rada kaj anektirala, kar se pa Avstriji nič kaj ne dopada. Da so se ljubeznjivi migljeji Francije Rusiji dopadali, spet Nemčiji ni bilo všeč; a to nadlogo je šel ruski Nemec = nihilist v Pariz popravit in on je svojo nalogo po neumnosti Francozov lepo izpolnil. Nemčija je uže hitela Rusijo objemati, al Rusija je vendar uže nekako hladna za nemške poljubljeje z imenom „zveze treh cesarjev", kakoršno jej dunajski in berolinski telegrami včeraj in danes ponujajo, in to po pravici. „Zveza treh cesarjev!" Pod to ličino sta Bismark in Andrassy z Beakonsfieldovo pomočjo skovala berolinski traktat, a ta traktat je podžgal poslednje razsajanje H art-man o v — nihilistov. Ko so namreč nihilisti videli, da je „zedinjena Evropa" Rusiji zakričala: „stoj!" so mislili, da zdaj je njihov čas, zdaj je treba rogoviliti in razsajati, zdaj bo „zedinjena Evropa" na Rusijo zakričala: „Daj jim konstitucijo!" Kaj bo ruska vlada od govorila na ponudbo „zveze treh cesarjev", nam ni znano; a med narodom se sliši le taka sodba: Take zveze, da bi naši zavezniki za našim hrbtom z našimi sovražniki kovali mahinacije proti nam, ni nam treba. Na prijazen pozdrav imejmo prijazen odzdrav, a pri tem svobodno roko.
Ci9t zrak je vel le med Anglijo in Avstrijo, al še ta zrak ste si Anglija in Avstrija sami okužili. Avstrija je neki v nekem pogovoru Angliji rekla, da Gladston je poguben,  okužen  človek.    Angleški vladni časopisi, želeči politično ubiti Beakonsfieldu nevarnega Gladstona, so to avstrijsko obsodbo Gladstona razglasili,  Gladston pa je na to odgovoril na metingu pred volilci med drugim rekši,   da  „na   svetu   ni kotiča,   o  katerem bi se moglo reči: tukaj je Avstrija kaj dobrega storila."   To pa Avstriji sopet ni bilo po godu, in zrak se je še bolj okužil.    Beakonsfield,   želeč   razkužiti  anglo-avstrijski zrak, je ukazal Elliotu,  na eni strani potolažiti Avstrijo, na drugi strani pa preklicati tisto,   kar so Bea-konsfieldovi časopisi napisali. Beakonsfield je mislil, da tak preklic   bo Gladstona še bolj osramotil pred angleškim narodom.   Al kaj se je zgodilo?    Angleški narod je sodnik Beakonsfielda in Gladstona, in kakor telegrami iz Londona poročajo,  ima  Gladstonova stranka pri volitvah   nekoliko   zmago   nad   Beakonsfieldom:    „Vsi vladni Časopisi so soglasni v tem, da konservativna večina prejšnjega parlamenta   se je  raztajala in da Beakonsfieldovo ministerstvo bo po volitvah padlo."   Tedaj Gladston in Hartington bosta ministra.    To potrjujejo tudi telegrami iz Berolina in z Dunaja, ki objavljajo, da te novice iz Londona so avstrijsko vlado zel6 potrle, da telegraf med Dunajem in Berolinom dela noč in dan,   da bi  staro,   razvezano „zvezo treh cesarjev" zopet zvezal, pada se bojć, da „zveza z Rumunijo" (?!) jih je preveč „kompromitirala.ft    Kukaja begotnja! — dč ruski kmetic.    Kaj Gladston misli  o Avstriji, je znano.    Nič bolje ne misli Hartington, dasiravno so njegovi govori bolj olikani.  Smisel njegovih govorov je tak: „Tory-stranka ni hotela sprejeti berolinskega memoranduma,   ker je želela turško-ruske vojske v nadi, da bo Rusija po njej   silno oslabela,  ali   da  bo morda celo pobita.    Njihova nada se ni  vresničila.    Vojska je bila sicer draga, al njeni posledki so tehtni.    Rusija je popolno prekrižala vse posledke Krimske vojske,  a ne samo to,   ona  je  marveč  prejela izdatno priraščenje v mali Aziji z novo važno  luko na Črnem morji,  in kar je še bolj važno, ona je prebudila v novo življenje balkanske narode;  kristjanski narodi Turčije so zato hvaležni Rusiji   in njih  hvaležnost ne bo kmalu ugasnila.
Vso to korist na vshodu bila bi lahko Anglija žLla. Ce Whig-stranka prejme po novih volitvah vlast v svoje roke, bo Anglija drugače pogledala na Turčijo in na njene narode, ne pa tako, kakor je na nje gledala Bea-konsfieldova Anglija.
Iz vsega je vidno, da Whigi bodo skušali popravljati grehe Toryjev. Iz mojih prejšnjih pisem častiti čitatelji ved6, da v Rusiji tudi Gladstonu nič kaj preveč ne zaupajo; tudi on je Albion, le druge barve je. Rusiji prav hladnokrvno prešteva števila glasov Whigov in Toryjev pri novih volitvah. A ne tako lahka mora biti ta stvar za Avstrijo. Razen „begotnje", o kateri sem uže omenil, potrjuje dunajsko „potrtev" tudi dunajski dopisnik berolinske ,,Nat. Zeitung'. On pišer da na Dunaji prestrašeni čakajo posledkov angleških volitev, češ, da utegnejo zelo predrugačiti sklepe bero-linskega kongresa. — Take misli razvija dunajski dopisnik berolinskega časopisa! Ko bi bil pred enim mesecem v Franciji ali v Rusiji kdo tako pisal, bi ga bili na Dunaji in v Berolinu „roka ob roko" za norega in nevarnega panalavista razglasili. Ce v Angliji res Whigi pri volitvah zmagajo, ostane le še vprašanje: Kakošna bo vprihodnje vnanja politika, posebno politika glede balkanskega polotoka, „avstrijsko-jugoslovanskih patrijotov"? *)
Z Dunaja 27. aprila. [Parlamentarno gibanje) poslanske zbornice postaja od dne do dne živahneje. — Na eni strani levica na tihem zbira svoje moči ter poskuša skrivej in nenadno vladi in desnici katero priložiti , — na drugi strani pa se desnica in vlada bolj in bolj bližate, kolikor huje in strastneje se levičarji obema nasproti stavijo. — Preteklo soboto imela je zbornica tako živahno in nepričakovano prasko o priliki Gom-perz-ove resolucije, za katero si je levica celo moravske velike posestnike pridobila in ker tudi poslancev ministrov v zboru ni bilo navzočih, si je bila zmage uže po vse gotova. Al desnica, akoravno na leviški naskok nič pripravljena, je brez dogovora kompaktna stala kot en mož in brca, desnici namenjena, je tehtno in sijajno zadela levico samo. — Blizo taka se je godila v včerajšnji seji. Začetkom je poslanec J. Fuchs, strašanski kričač in kakor Nemec pravi „Frasendrescher", po svoji navadi razsajal zoper ultramontance, klerikalce, fevdalce, reakcijonarje itd., — slavo pevajoč svojemu „humanizmu" je po hlapčevsko udrihal po ministru Konradu in po knezu A. Lichtensteinu, kateri je pa še le za njem imel govoriti. Na to sta sledila odločna , a strokovnjaška in zmerna govora kneza Lich-tensteina in grofa Haracha , ki sta kakor toča padala na pleve Fuchsove. — Da so pri zadarski in kotorski nemški ljudski šoli, kateri ste se potem imeli obravnavati, levičarji nameravali silen vriš, se je uže naprej vedelo, ker so oglasili predlog svoj manjšinski* Nepričakovano pa jim je bilo to, da bo zdaj vlada sama umaknila to, kar je poprej Stremayer v bud-getnem odseku tako gorko zagovarjal, in ko minister Konrad po sklepu in v imenu vlade to res stori, je Herbst, ki je v tej zadevi še zmiraj pričakoval vladne podpore, kar zdivjal, svoj uže pripravljeni govor obrnil z vso ostrostjo tudi zoper vlado in padel je s svojim govorom res v tako melodijo, kakor se ob nedeljah večer navadno čujejo po ulicah tukajšnjega predmestja Lerchenfeld ali pa v Wurstelpraterji. Zdajci pa vstene najprej Klaić, in, akoravno nemški slabo govoreč, ga hudo, a možato in dostojno tako razmlinei, da vseh Herbstovih  sofizmov  in fraz ni dlačice več
*) Ostale vrstice smo izpustili, ker,  kakor mi   knjigo poznamo, je vendar misel prof. Citovičeva — prečudna!
Vred.
137
ostalo. Ker je pa Herb at v svojem besedovanji tudi budgetni odsek napadal, si ga je konečno privoščil tudi H o hen war t ter ga tako brez usmiljenja razdelal, da se mu bo več časa poznalo, kakošen pogorelec je nem-čurski kolovodja. — Danes zanesljivo sklene zbornica naučni budget in po sklepu desnice prične obravnavo vojne takse, o kateri sem ,,Novicam" uže poročal. — Sploh so levičarji zmirom divjiši, ker čutijo, da njihovo vedenje — po vsem, kar se zdaj more soditi — le desnici koristi in da čedalje jasnejše postaja, da pride zmerno pa po vsem desniško mi-nisterstvo na krmilo. — Pred sred maja ne bode konec zborovanja.
V Gorici 25. aprila. — Novi slovenski vitez gosp. Anton Kiodič je privzel priimek „Sabladoski". Znabiti da marsikomu ustrežem, če ta pridevek enomalo pojasnim.v Sablados ki je ime g. Klo--dičeve matere, rojene v Št. Andreži pri Gorici, kamor se je bi preseli njen oče — po rodu Poljak — po francoskih vojskah in kjer je pozneje na pusti groblji sezidal eno najlepših Št. Andrežkih hiš. Znan je bil v vasi kot gosp. „Sandro". Imel je krčmo s tobakar-nico in pisatelj teh vrst je hodil tje po „Drei-Konig-Rauchtabak" za očeta. Od prve žene je imel g. Aleks. Sabladoski širni duhovnika, ki je veliko let pastiroval v Livku nad Kobaridom (proti Benečiji). Bil vam je gosp. Jožef blaga duša, poštenjak prve vrste, prototip jovijalnega vikarija na kmetih. Ta gospod stric je bil vitezu Klodiču drugi oče in je, kakor vsem, ki so ga poznali, tako soaeboo gosp. Klodiču nepozabljiv. Temu svojemu sorodniku in dobrotniku na čast in v spomin si je izvolil gosp. nadzornik Kiodič vitežki priimek „Sabladoski" (kar je prav za prav Sabladovski). Čutil ee je dolžnega to storiti tudi za to, ker je po ranjcem g. vikariji on dedič zgorejv omenjene hiše in nekega zemljišča v Št. Andreži. — Še to-le anekdoto naj povem. Vikanj Sabladoski se je rodil v sedanjem oratoriji centralnega semenišča goriškega. Pa ne, da bi se kao namuznil! Kapela semeaiščna je bila namreč od francoskih časov do 1. 1818. vojaški magazin za seno in slamo in semenišče je imela tudi — prej francoska potlej avstrijska — vojaščina. Oče Sandro je opravljal tam ne vem kako oskrbniško službo in imel v sedanji mo-livnici sv« jo spavnico. Po vsem, kar sem povedal, tiči v gosp. Klodičevem vitežtvu Lekaj poljskega, nekaj beneškega (on je rojen med beneškimi Slovenci — ne daleč  od Livka)   in nekaj   goriškega.    Bog   živi
[»rvega narodnega viteza! — JNapovedani novi goriški ist „L7 Imparziale" je zagledal v čedni obliki v sredo beli dan. JSepristransk se sili biti — pravi „Eco" — pa se mu ni prav posrečilo. Sicer pa ni še mogoče soditi, kam prav za prav njego? „quodlibef* men, da si se nam pozdeva, kam pes taco moli. — V III. in II. volilnem razredu so (o dopolnitvenih mestnih volitvah) preteklo sredo in v petek zmagali „m a gist rat o vci**, in sicer posebno sijajno v 111. razredu, v katerem je bil kandidat tudi dosedanji župan dr. De-peris, ki je dosegel od 472 glasov 337. In njega bi bila menda nasprotna stranka najrajši odpravila. V II. razredu je za 15 glasov zaostal tudi dr. Tonkli, kand. „ekonomistov" za svojim nasprotnikom dr. Della-Bo-na-o (notarjem, bratom Tridentinskega knezo-škofa). Bomo videli, kako bo prihodnji torek, ko bo I. razred volil 2 odbornika. — Ravno je začelo zvoniti k pogrebu po Goriškem znanega poštarja in posestnika (iz Crnič) g. Andreja Fischerja. Umrl je včeraj 70 let star. Senožeče 24. aprila. (Javna zahvala.) Za pogorelce v Dolenji vasi je bilo meni poslano: od častitega gosp. Sim. Kosmača v Skofji Loki 5 gold., od častitega gosp.   Karola  Tedeschia,   župnika   v  Gorjah  12 gold.
Blagim gg. dobrotnikom zakličem v imenu nesrečnih pogorelcev: Bog stokrat povrni, in daj , da bi jih se mnogo dobrotnikov posnemalo!
J. Okorn,  župnik.
Iz Dol pri Št. Rupertu. — Pri volitvi županstva 12. dne u. m. je bil za župana izvoljen Martin Zupan iz Selc, — za svetovalca pa sta bila izbrana Marko Kovač iz Jelenj in France F a kin iz Dol. Vsi vrh narodnjaki !
Iz Ljubljane. — „Slovenci triumfirajo danes; borili so se in bitko dobili". Tako je pisala dunajska usta-voverska „Wien. allg. Ztg.", ko je bila dr. Vošnjakova resolucija, da se slovenski jezik uvede kot učni jezik za slovenske učence na srednjih šolah, nemški jezik pa bode obligaten predmet, s 158 glasovi proti 128 sprejeta. Slovenci smo sicer radostni sprejeli glas o zmagi pravične reči, za katero so se uže od leta 1861. borili naši voditelji v državnem zboru in v deželnem zboru, al hladne krvi smo ostali v pogledu na to, da slovenskemu narodu doide drob-tina ravnopravnosti še le po preteku toliko let vkljub §. 19. avstrijske ustave. Zdaj tedaj, ko se slovenskemu jeziku zagotovlja ravnopravnost v gimnazijah in realkah, po sprejeti drugi resoluciji pa tudi v učiteljskih preparandijah v Ljubljani in Mariboru, zdaj je „furor teutonicus" prikipel do vrhunca. Od „N. fr. Presse" pričensi doli do ljubljanskega „Tagblatta", kar je vseh judovskih časnikov, vsi divjajo, češ, da je zdaj konec nemštva! Tako ob pamet so vsi veliki in mali nemčurji, da zdaj straha trepetajo pred slovenskim narodom , ki so ga zmerom za-sramovali za „narodič", ki nič ne šteje v Avstriji itd., in da zdaj svetu prav očitno kažejo, kaj je njihova U8tavovernost, ki celo tega ne morejo strpeti, da ustava v §. 19. resnica postane! In gospoda vitez Schneid in Klun, ki sta pogumno zagovarjala ono „strašno" resolucijo, morata še posebno slišati, kako vlivajo ustavoverci svoj žolč čez nju. V očigled temu popolnem pravo trdi stara „Presse", katera včasih še ka-košno dobro reče, ko je o nemški „Staatssprache" pisala rekši: „Das Deutschtlmin hat in Oesterrcieh durch Hochmuth mehr gcsundigt. als es verant-
worten kana4* — in če beremo v 93. listu „Laibach. Tagblatta" članek, ki je od konca do kraja v napadu prave besnosti pisan, moramo res verjeti, kar se pripoveduje, da primarij bolnišnice dr. Bieiweis namerava deželnemu zboru predlog izročiti, naj se z ozirom na koterijo ,,Tagblattovih ' pisarjev in njegovih poma-gačev norišnica na Studencu vsaj za kakih 50 blaznih veča zida.
— Kako visoko spoštovan in res visocega spoštovanja vreden je naš c. kr. deželni predsednik gospod Winkler, kazal je govor Nj. eksc. groia H oh en-war t a pri banketu, ki so ga državni poslanci kranjski na čast deželnemu predsedniku na Duaaji napravili 22. dne t. m. V zdravici, ki mu j o je grof Hohenwart napil, je mei drugim rekel: „Mi Vam, prečestiti gospod deželni predsednik, čestitamo o velikem zaupanji, ki ga Vam je presvitli cesar s tem blagovolil skazat:, da Vam je upravo lepe kranjske dežele izročil, — pa tudi naši domovini čestitamo, da dobi na čelo moža, ki jej ni tujec in s katerim more v lastnem maternem jeziku govoriti, moža, ki si je v mnogovrstnih upravnih službah od najnižjih do najvišjih nabral bogat zaklad vednosti in skušenj, in ki nima samo popolne duševne zmožnosti za svoje sedanje odlično mesto, ampak tudi srce, vse, kar ve in zna, darovati blagru dežele, v katero ga je zaupanje Nj. veličanstva poklicalo." Tako spričalo iz ust moža, o katerem bode -— kakor je g. deželni predsednik   Hohenwartovo zdravico   odzdravil — zgodovina
138
avstrijska mnogočastnega vedela povedati, je tako častno za našega gospoda deželnega predsednika kakor je veselo nam, ki prihod njegov pričakujemo zdaj vsak dan.
—  Gospodje izvedenci, ki so deloma z Dunaja, deloma iz Trsta in Laškega došli v Ljubljano, da nam svetujejo prihodnje temeljito obdelovanje ljubljanskega močvirja, so se danes zjutraj, spremljani od gospoda dr. Kozlerja, predsednika močvirskega odbora, in pa gosp. Feruzzi-a, podali na ogled ozemlja, o katerem pričakujemo dobrih nasvetov.    Prihodnjič več o tem.
—  Kakor slišimo, namerava prve dni prihodnjega meseca gosp. Gerbic s svojo soprogo dati koncert v dvorani naše Čitalnice.    Dobro došli!
—  (Dijaška „beseda") v deželnem gledališči v soboto na korist ubogim dijakom tukajšnje gimnazije in realke se je izvršila na občno pohvalo obilo zbranega občinstva. Vse, kar se je deklamovalo, pelo in godlo, bilo je delo talentirane in dobro podučene šolske mladine, tako, da gre njej velika čast in pa učenikom njenim.
—  Iz Trzina nam je ravnokar došel dopis, v katerem se gosp, župan zahvaluje vsem, ki so pripomogli, da sejeondi 25. dne t. m. nastali požar, ki je hipoma eno poslopje vpepelil, hitro zadušil.
—  (Vabilo udom narodne Čitalnice v občni zbor)} ki bode v soboto, to je, 1. dne maja, zvečer 72/2 uri v dvorani čitalnični. Edini predmet temu zboru je volitev odbora vsled novih družbenih pravil, potrjenih od si. deželne vlade z dopisom od 23. aprila 1880 štev. 2362., ki se v §. 10. glasijo takole:
,,Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka volijo v smislu §. 6. točka 4. vsi udje v občnem zboru za eno leto petnajst odbornikov, izmed katerih ima dvanajst pripadati plačujočim, trije pa izvršujočim društ-venikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja."                                               Odbor čitalničin.
—  (O Matičnem zborovanji. — Konec.) Za kritiko-vanje finančnega Matičnega gospodarstva so si nasprotniki izbrali dr. S t are t a, kateremu je nekoliko pri-kladai tudi dr. Tavčar. ,.Slov. Narodu je v svojem 88. listu vse na drobno priobčil, kar sta govorila, — kar pa je bilo v odborovo ubrambo in opravičen je povedano, se je jako skrčilo; nekatere prav važne stvari pa še celo zamolčale,po navadni taktiki stran-čarstva. Potrebno je tedaj, to reč na tem mestu pojasniti, da občinstvo in osobito udje Matični pravo izvedo.
Očitanje gosp. dr. S t are t a, da vsled društvenih pravil Matični odbor ni imel pravice brez občnega zbora od banke Slovenije kupiti hiše, je odbornik gosp. dr. J. Zupanec stem zavrnil, da mu je povedal, da je odborovi misli o nakupu te hiše občni zbor lani pritrdil, ko je razgovor bil o tem , kaj naj stori Matica z obligacijami, ki jih ima, da bode denar varno naložen. Matični odbor je tedaj v tej zadevi po želji občnega zbora, toraj pravilno, ravnal. Tega pojasnila, kije dr. Staretovo očitanje popolno podrlo, pa poročevalec v „Slov. Narodu" prav nič ni omenil, češ, naj ostane Matični odbor pred svetom na sumu nepravilnega ravnanja! A tudi zahvale za trud, previdno in uspešno ravnanje na korist Matici pri nakupovanji hiše „banke Slovenje", ki jo je občni zbor po predlogu gosp. Gras-eelli-a dotičnemu odseku izrekel, „Slov. Narod" odseku ne privošči, kajti nikjer je ni omenil. Se ve da, ako bi bil to omenil, bi bil moral tudi priznati, da je Matični občni zbor z nakupom omenjene hiše zadovoljen.
Dr. Staretovo drugo očitanje, da se je Matično Imetje, ki je 1. 1878, po izkazu „Letopisa" 58.083 gld. 80 kr. znašalo, v društvenem letu 1879. pa, in sicer v gotovini 41.500 gold. 76 kr., v obligacijah pa 12.760 gold., tedaj skupaj 54.260 gold. 76 kr. znaša, v enem letu za 3823 gold. 13 kr. manjšalo, tudi ni resnično. To se iz sledečega razvidi: Po sklepu računa za leto 1878. je znašalo Matično premoženje: v gotovini 1473 gold. 89 kr., v obligacijah 39.510 gold., v vrednosti hiše 11.400 gold., v vrednosti inventarja 5700 gold., skupaj 58.083 gold. 80 kr.
Obligacije se v računu nahajajo v nominalni, ne pa v efektivni (kurzni) vrednosti. Sploh je pa znano, tedaj ni treba dokazovati, da med nominalno in efektivno vrednostjo obligacij je velik razloček, ker se ta ravna po tem, kakor se na dunajski borzi za obligacije cena od časa do časa določuje, in to ceno spremenljivo dela. Po sklepu računa za 1879. leto, ki se je razdelil udom, ki so došli v občni zbor, se je pa leta 1879. Matičnih obligacij nominalne vrednosti 26.750 gold, prodalo zato, ker je za nakup hiše „baoke Slovenije" bilo odboru gotovine potreba. — Omenjeni sklep računa pa pri zaporedni številki 7. na dalje kaže, da se je za prodane obligacije koncem leta 1878. bile manj vredne 4483 gold. 22 kr.
Ce se tedaj od zgoraj omenjenih 58.083 gld. 80 kr. odbije teh 4483 gold. 22 kr., ostane po takem koncem leta 1878. Matičnega premoženja 53.600 gold. 58 kr., — in ako se temu primeri premoženje koncem leta 1879. v znesku s 54.260 gold. 76 kr., se iz tega razvidi, da se je Matično premoženje leta 1879. povekšalo za 660 gold. 18 kr., ne pa zmanjšalo za 3823 gold. 13 kr., kakor „Slov. Narod" trdi.
„Narod" se na dalje spodtika tudi nad tem, da, ker po proračunu za leto 1880. za izdavanje knjig sme društvo le 3549 gold, potrositi, lansko leto pa se je v ta namen 3945 gold. 23 kr. potrosilo, bode za letošnje leto manj ko lani 396 gold. 23 kr. se za ta namen obrnilo, in zato ironično vpraša: „je li tudi to napredek?" — Ta trditev „Narodovega" poročevalca je prav s trte zvita. Ako bi bil primerjal letošnji proračun z lanskim, prepričal bi se bil, da je v letošnjem proračunu dotični znesek za 177 gold. 38 kr. viši od lanskega, tedaj očiten napredek, kajti lansko leto stoji v proračunu znesek s 3371 gold. 62 kr. izkazan, letos pa s 3549 gold.
Kakor se pa je leta 1879. za izdavanje Matičnih knjig 573 gold. 61 kr. več potrosilo, kakor je v proračun za to rubriko postavljeni znesek znašal, ravno tako se bode letos ravnalo, če Matičnemu odboru o pravem času doide zadosti za tisek pripravnih rokopisov. Čemu tedaj dlake v jajci iskati, kjer je ni? Je li to pošteno? Matica ne pozna „doppelte Buchhaltung", kakor jo „pro usu" svojem rabijo „Mladi".