—   18   —
Narodno-gospodarske stvari.
Od kod bankovci in sploh papirnati denar?
„Novicam" je došlo sledeče pisemce iz Koroškega: »Bankovce in sploh papirnati denar vsak pozna; al večkrat slišimo, da je veliko preveč tega denarja pri nas in da to dela azijo ali višo ceno srebru, za ktero nekdaj se vedeli nismo} bankovcem pa jemlje vrednost Jaz nisem nikoli mogel pravega zvedeti, kako je s papirnatim denarjem, zato prosim drage »Novice" — in gotovo tudi mnogim drugim vstrežete — da bi nam to stvar nekoliko razjasnili.6''
Gosp. dr. Gršak je v svoji »Čitalnici" od 1865. leta, ktera je žalibog le v premalo rok prišla, to stvar prav jasno in obširno popisal; zato, ker je ne moremo bolje povedati, povzamemo z onega lista toliko, kolikor je treba, da odgovorimo na prejeto vprašanje.
Banke in bankovci so postali le počasi, ko seje začela razvijati trgovina. Naj pred so se banke izcimile v talijanskih mestih v Benetkah in Genovi, pa tudi v Amsterdamu, Hamburgu itd. Bankovci so dobra pomoč kupčijstvu; dokler je srebra ali zlata toliko, kolikor bankovcev, je njih vrednost srebru in zlatu enaka, ker so bankovci le namestniki srebernega ali zlatega denarja; zato tudi ni čuda, da so bili časi, ko so trgovci radi spečali srebro za bankovce in še celo na-davek (agio) za-nje plačevali, kakor se zdaj v našem cesarstvu plačuje na srebro in zlato. Zdaj je vse polno papirnatega denarja, malega in velicega, in veliko veliko več kakor je sreberne^ ali zlate zaloge, in to jemlje vrednost papirju. „Citalnicaa našteva pravila, ki imajo veljati, ako država ali bankar si hoče zdržati zaupanje, tako-le:
1.    Treba je, da papirnat denar ima up no podlago, to je, zlata in srebra mora zmirom toliko biti, da se plača lahko ves papir, ki priroma nazaj k denarnici. Res, da so bili časi na Angležkem, ko v shrambah ni bilo ni krajcarja ne, ko je boj bil z Napoleonom I.; pa vendar je papir imel zmirom svojo veljavo. Al to je le za kratek čas mogoče. Treba bi bilo jako jako zvestih opravnikov in nesebičnih ange-ljev, kterih pa žalibože posebno v denarnih stvareh pričakovati ni. Zato bo zmirom treba gotove zaloge, da nezaupno ljudstvo se zmirom lahko prepriča, da papir lahko zmenja za srebro.
2.   Da se papir popolnoma zmenja za srebro, to je papirna zmenljivost. Je že res, da ves papir ne bo spet prišel nazaj; vendar ni vedeti, kaj pride. Zato je zmirom treba paziti. Pravijo pa, da tretji del papirja v srebru že krije vse potrebe (Drittelbedeckung); toraj bi za 300 milijonov goldinarjev papirja treba bilo zmirom   imeti   za 100   milijonov  gold.   srebra   priprav-
-----    19   -----
ljenega, da zadostuje vsem potrebam. Al ta tretjinina varnost ni pravilna. Bili so časi, da je nektera banka hude čase pretrpela le s šestim delom gotovine, pa tudi so prišli viharji nad banko, ki je onemogla s polovico gotovine; propadla je. Iz bankinih zgodovin se vidi, da se zaupanje ne ravna samo po srebru in zlatu v kletih, temuč tudi po drugih rečeh, posebno po politi-ških razmerah.
3. Je treba gledati, da ne pride premalo papirnatega denarja med narod, to je, da se ne glasi na male iznoske, p. na 1 gold., 2 gold., že 5 gold. je med mali denar šteti; lahko se bi tej lastnosti reklo dokolikost papirnatega denarja (Appointirung), ker kaže, do koliko goldinarjev doli gre papir. Pri nas se ve, da imamo celo desetke papirnate. Na Angležkem pa še le začne papirnat denar pri 5 L, to je okoli 50 gold., za manj papirnatega denarja ni. Mali papirnat denar lahko čisto izpodrine srebro in zlato , veliki pa ne. Ce pa, postavimo, pride nesreča, da so žetve slabe, da v naši državi ne bi bilo nikjer dobiti živeža, kaj bo, če ni srebra? Trgovec sosedne države nam žita ne bo hotel dati za papir, ki pri njem ne velja nič, srebra pa imeli ne bi. Zato je dobro, da se zdrži srebro v deželi, da ga v hudih časih lahko porabimo. Iz več vzrokov toraj ni dobro, da se papir stavi na male goldinarje ali cel6 krajcarje.