rNajvečji slovenski dnernilT"^} ▼ Združenih državah B Velja, za Tie leto . . . $6.00 i
Velja za ne leto Za pol leta - -Nct
- .	$6.00
- .	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
List slovenskih. delavcev t Ameriki.
m
I The largest Slovenian Daily in B the United States.
a Issued every day except Sundays I
■	and legal Holiday«.
75,000 Readers.	lL
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 294. — ŠTEV. 290.
Entered as Second Glass Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELET ON: CHELSEA 3878
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 11, 1939. — SREDA, 11. DECEMBRA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
10 OSEB MRTVIH, 22 RANJENIH V GROZNEM POŽARU
KINEMATOGRAFSKI STUDIO, V KATEREM SO DELALI ZVOČNI FILM, JE DO TAL POGOREL
Kaj je povzročilio katastrofo, se zaenkrat še ni moglo dognati. — Unela se je težka žametna zavesa, in par minut kasneje je bil ves studio v plamenih. — Med igralkami, igralci in uslužbenci je nastala panika.
SENATOR JI I DEKLICA" SE JE ČETE PROTI NASPROTUJEJO j PRELEVILA V ŠTRAJKARJEM ODOBREN JU MLADENIČA1 VILLIN0ISU
Včeraj zjutraj ob devetih je izbruhnil v Manhattan Studio, Park Avenue in 1 34. cesta, New York City, požar, ki je zahteval deset človeških žrtev. Ranjenih je bilo nad dvajset oseb.
V plamenih so našle smrti štiri deklice v starosti od I 6 do 20 let in njihova trupla so bila tako naka-žena, da jih je bilo mogoče šele proti večeru identificirati.
Dasi so bili ognjegasci takoj na licu mesta, niso mogli dosti opraviti.
Požar se je širil s strahovito naglico in uničil poslopje do tal.
Vse je bilo pripravljeno za snemanje zvočnega filma "Black and White Review". Ravnatelj je dai, poklicati igralce iz garderob in jim je dajal zadnja j navodila. V tistem hipu je opazil neki elektrik pla-| men pri težki žametasti zavesi. Trenutek pozneje je i bila zayesa v plamenih.
Ena izmed igralk je zaklicala "Ogenj!".
Vse je začelo dreti proti izhodom. Toda bilo je prepozno. JVIalo pozneje je bilo vse poslopje podobno žareči peči.
Zaenkrat se še ni moglo dognati, kaj je pravzaprav povzročilo požar. Za katastrofo je odgovorna deloma kompanija, ker ni hotela uvesti takozva-nega "sprinker" sistema.
Med dvajsetimi poškodovanimi, ki se nahajajo v bolnici, je nekaj takih, o katerih so izgubili zdravniki vse upanje, da bi ozdraveli.
Gašenja so se udeležili gasilci z 25 ognjegaških
postaj.
Takozvani nespravl jvi senatorji se bodo obupno borili proti sklepu, da se Združene države pridružijo svetovnemu razsodišč^.
WASHINGTON, D. C., 10. dec. V senatu se pripravlja prcccj obširna opozicija proti sprejemu Roo-tove formule za svetovno razsodišče. Kakorhitro bo predsednik Hoover poslal senatu predlog v odobren je, bo naletel na velik odpor.
Stara skupina nespravl j ivih, ki je porazila predlog, naj vstopijo Zdr. držav v Ligo narodov, je še vedno aktiva te kontrolira senatni komi-tej za zunanje zadeve. Večina čla- ; nov tega komiteja se je izrazila javno in privatno proti sprejemu Roo- 1 tovega načrta.
V tej skupini so med drugimi tudi načelnik senator Borah, senator Johnson iz Californije in senator Moses iz New Hampshire. Proti predsedniku Hoover ju bo najbrž na stopil tudi republikanec Watson.
Vspričo tega odpora predsednik Hoover najbrž ne bo poslal senatu novih reservacij do prihodnjega zasedanja kongresa, ki se bo pričelo decembra meseca prihodnjega leta.
Fant je ž'vel < elih dvajset let kot deklica, slednjič je presenetil s svojo izjavo stariše in zdravnike.
OBLASTI SO MORILCU
NA SLEDU
Policija domneva, da je poslal bombo v Falzo-novo stanovanje isti človek, ki je umoril malega Marlowa.
Policija si na vse načine prizadeva izslediti človeka, ki je poslal v stanovanje Josepha Falzona bombo, ki je usmrtila tri otroke.
Strain! dogodek se je završil pre j par dnevi v Falaonovein stanovanju v Brooklyn«,
Policija domneva, da ima te tri ctroke na vest isti Človek, ki je dal usmrtiti malega Frankie Marlowa.
Policijski komisar Whalen Je prepričan. da gre v tem slučaju za nekega bogatega Sicllij&nca. ki ima dosti sokrivcev in katerega bo mogoče kmalu aretirati.
Detektivi ga zasledujejo, da preprečijo nadaljnt grozodejstva.
Brcoklynski Italijani so dali namreč policiji Informacije, ki bodo najbrž dove die do aretacije voditelja ter do uničenja tolpe Izsiljevalcev,
Policija je odvedla Josepha Falcone-*, njegovo ženo ln njegovi dva preživela otroka v skrivališče.
pred nadaljnimi
VIHAR SE JE __POLEGEL
Viharji so zahtevali ob angleški in francoski o-bali stošestinšestdeset žrtev. — Angliji preti povodenj.
LONDON, Anglija. 10. decembra. Vihar, ki je napravil ogromno škodo ob francoski in angleški obali, se je polegel, toda Angliji preti nova nesreča v obliki povodnji in pre^ plav.
Težki nalivi, ki so spremljali vihar, so že povzročili, da Je začela voda naraščati v Walesu in drugih delih Anglije.
Vihar je zahteval vsega skupaj 166 človeških žrtev.
Križarka Sutton, ki je bila odposlana, da išče preživele, je sporočila, da je 60 ribičev, katere so pogrešali na varnem.
VIHAR ZAKASNIL
KRALJEVSKI VLAK
LONDON, Anglija, 10. decembra. Prvikrat v zgodovini se je zakasnil danes neki kraljevski vlak. Radi vetrov in povodnji sta prišla kralj in kraljica na Charring Cross postajo devetnajst minut prepozno.
Ljudska množica je pozdravila z velikanskim navdušenjem vladarja ki sta dolgo čakala sredi velikega naliva. Angleška vladarja sta spremljala danskega kralja in kraljico, ki sta preživela konec tedna v gradu Sandringhamu.
FALL RIVER. Mass., 10. dec. — V tukajšnjem krajju živi povsem normalen mladenič, ki je bil ob rojstvu vpisan kot otrok ženskega spola ter so ga celih dvajset let vsi smatrali za deklico.
Zdaj je prišla resnica na dan. Tako fantovi stariši kot tudi zdravniki se zrlo zanimajo za ta slučaj.
Zdravnik dr. Frank Hubbard. ki je prisostvoval rojstvu otroka, je zapisal na certifikat, da je novorojenec ženskega spola.
Pred par dnevi je po moral izjaviti, da se je "deklica" izpremenila v fanta.
Fant je sin poročnika Swaseya iz Tautona. Mass. Prejšnji teden mu je sodnik dovolil, da sme izpreme-iti svoje ime iz "Mary" v Davida.
Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je imela "Mary" povsem moške kretnje in da se je zelo vdejstvo-vala v raznih panogah športa.
Ko je "Mary" preživela poletja pri svojih sorodnikih, so slednji ved no zatrjevali, da se obnaša kot moški.
Ko se je pred par dnevi vrnila iz neke dekliške šole. je presenetila svoje stariše z izjavo:
— Jaz sem moški. Star bom eno-indvajset let ter hočem živeti kot fant.
Presenečeni stariši so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je "Mary" res moškega spola.
ŠKOF KRSTIL AEROPLAN
GUAYAQUIL, Colombia, 10. dec. Škof iz Guayaquila je tekom velike cerimonije, katere se je udeležila ogromna množica, krstil aero-plan Santa Maria, ki ima tri motorje ter je last Pan-American Grace Airways kompanije. Aeroplan bo vozil med državama Ecuador in Peru ter je prvi aeroplan, ki je bil krščen tukaj.
Miličar je so pozvali proti štrajkarjem v Taylor- \ ville, ki prete z nasiljem. — Delavci se hočejo pridružiti novi delavski organizaciji.
TAYLOR VILLE, 111., 10. decembra. — Šeststo članov narodne milice je bilo danes pripravljenih, da stopijo v akcijo, če bi se zavr-šil spopad med stavkarkji in stav-kokazi.
Stavkarji so člani National Miner's Union, katero so ustanovili oni, ki niso bili zadovoljni z United Mine Workers.
Infanterija. kavalerija in oddelki strojnih pušk kontrolirajo mesto in premogarski okraj.
Miličar je so mobilizirali včeraj zvečer. Tozadevno proklam^cijo je izdal poslujoči governer Fred Sterling.
Včeraj so komaj preprečili prelivanje krvi, ko se je kakih 400 ob- 1 oroženih ljudi zbralo pred pisarno : Pea body Mine Co., ter prigovarjalo stavkokazom, naj se vrnejo domov.
Ženske so vihtele kuhinjsko posodo ter kričale: — Pridružite se stavki! Proč z United Mine Workers.!
Vste stavkarjev so se sinoči pomnožile za nekako tisoč mož.
Novoustanovljena NatiofcU Miners Unija zahteva šesturni delov -nik, peturni delovni teden, minimalno plačo $35,00, odpravo ckeck-off sistema ter enako pravico za zamorske delavce.
VSTAŠI OČITAJO BOJNE LADJE AMERIKANCEM POSLANE PROTI NESPOSOBNOST ŠANGHAJU
Križarka ' Pittsburgh" in več rusilcev je odplulo iz Manile, da zaščitijo Amerikance v Sangha-ju.
Zaprti dijaki izjavljajo, da so ameriški profesorji nesposobni za razmere na otočju, ker ne poznajo jezika.
PORT AU PRINCE. Haiti, 10. decembra. — Osebe, ki so naščuvale dijake k stavki, so večinoma vse zaprte. Ti ljudje izjavljajo, da so ameriški inštruktorji na Damien poljedelski šoli nesposobni za svoje delo, dasi dobivajo velike plače in polegtega še posebne nagrade. Ti inštruktorji niso zmožni francoščine ter so tudi v drugih ozirih nesposobni za svoje delo.
Inštruktorji dobivajo na leto od 4000 do 5000 dolarjev plače, poleg tega so jim pa plačani še razni drugi stroški.
Študentje nočejo več obiskovati ameriških šol, ker ne razumejo profesorjev. Študetnje govore franco-coski, dočim jim tolmačijo profesorji predmete v angleškem jeziku
Nezadovoljnost s profesorji da je d?.la povod dijaški stavki, iz katere se je razvila splošna vstaja na na otoku.
NAJVEČJI MOŽ V AZIJI
PET ŽENSK UBITIH
PRI EKSPLOZIJI
OVIEDO, Španska, 10. dec. — Pet žensk-uslužbenk neke tukajšnje smodnišnlce, je bilo ubitih danes tekom eksplozije. Dve ženski sta bili težko ranjeni. Zaenkrat bi še znano, kaj Je bil vzrok eksplozije.
BOŽIČNO DREVO ZA
TIMES SOUARE
Včeraj so postavili na Times Square v New Yorku božično drevo, ki je visoko 55 čevljev ter tehta nekako 15,000 funtov. Električna družba iz New Yorka nadzoruje vse priprave ter bo priredila tamkaj veliko božično slavij e.
MADŽARI BODO IZGNALI INOZEMSKE DELAVCE
BUDIMPEŠTA. Madžarska, 10. decembra. — Madžarska narodna fe-leracija, kateri načelje nadvojvola Franz, je sprejela resolucijo, ki >kuša izključiti inozemce, da bi do-oili delo na Madžarskem. Resolucija bo izročena vladi.
KONJI. KRMUENI S
KRUHOM IN PAJEM
EAST HAMPTON, Conn., 10. dec. Po petnajstih letih delovanja kot konjar je Ellery Flood sedaj dognal, da ni oves, seno in žito prava hrana za njegove konje. Izpremenil je konjsko dijeto ter daje svojim delavnim konjem po sedem hlebcev kruha na dan in drugim nekoliko manj. Kot dessert jim včasih ponudi kak pa j.
Ta hrana deluje naravnost čudovito. — je izjavil konjar. — Izgledajo boljše ter tudi boljše delajo
ROMUNSKI PRORAČUN
BUKAREŠTA, Romunska, 10. decembra. — Finančni minister je predložil danes poslanski zbornici budžet za nekako $210,000,000.
MANILA. Filipini. 10. decembra. Danes opolnoči je odplula odtukaj ameriška križarka "Pittsburgh ' z admiralom Charlesom MacVayem na krovu. Križarko je spremljalo več ameriških rušilcev.
Namen te ekspedicije je, zaščititi ameriške interese v Šainghaju.
ŠANGHAJ, Kitajska, 10. decembra. — Četudi je načelnik kitajsk-nacijonalistične vlade, general Čang Kaj-Šek danes izjavil, da je mojster položaja, ter da ni nankinška vlada v nikaki nevarnosti, se je zdelo raznim vladam potrebno pravočasno zaščiti svoje podanike v ameriške interese v Sanghaju.
Francoske oblasti, ki imajo tam posebne koncesije, so pričele dane.; graditi barikade iz bodeče žice pri vhodu na kitajsko ozemlje.
Angleško bajna ladja "Hermess", ki prevaža aeroplane, je danes odplula iz Hongkonga proti Šangha-ju ter ima na krovu 960 angleškin vojakov. S tem vojaštvom bo oja-čena posadka treh angleških bojnih ladij, ki se mude že tamkaj.
Položaj, ki je izgledal včeraj zelo resen, je bil danes nekoliko omiljen.
Nekako sto Amerikank in otrok je pobegnilo iz Nankinga. V Nanking sta dospeli dve diviziji nacionalističnih vojakov, da pomagajo vzdrževati red.
Ker inozemci neprestano odhajajo. je objavil zunanji min. Wantr, da bo obdržal na Nankingu svojo lastno družino. S tem hoče dokazati, da ne preti mestu nobena resna nevarnost.
Predsednik Čang Kaj-Šek je baje izjavil, da so sedanje vstaje potrebna faza revolucije nacljonalistov in da bi pognal deželo v še večjo zmedo in nesrečo, če bi sedaj odstopil.
V mesta Urgi je zaposlen pri carinskem uradu največji mož, kar jih premore Azija. Na sliki vidite njega in njegovo družino. . •
"MAH JONG" PREPOVEDAN NA ŽELEZNICAH
DARIEN, Kitajska, 10. decembra« Ker je bila resno ogrožena uspešnost na južni mandžurski železni-i, so prepovedali "mah jong" igro islužbencem železnice. Japonski islužbenci so pogosto po cele noči grali to igro ter zanemarjali posel.
BELGIJSKA KRALJICA BOLNA
BRUSELJ, Belgija, 9. decembra. Belgijska kraljica Elizabeta je zbolela pred dvema tednoma na in-luenci, in zdravniki so ji nasveto-vali, naj bo skrajno previdna pri bližajočih se poročnih slavnostih v Rimu. Njeno stanje pa ni vznemirljivo, in princ Leopold in prin-cesinja Astrid sta se včeraj vrnila v Ostende, da se pridružita mali prlncesinji ŠarlotL
.HHIIIIIIUII ■■■!■! Illlll IMIIMII
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Dim.
v Jugoslavijo			
800 ........	$ 9.80	Lir	10»
1,000 ........	| 18.40	M	too
M00........	$ 41.76	m	800
»,000 ........	$ »0.80	M	»00
10,000 ........	$180.00	M	1000
▼ Italijo

$11»
. **7.40 j . |5UI
Strank*, ki nam naročajo izplačila « ameriških dolarjih, op*-*ar jamo, da mo vtUd *poracuma 9 našim tvetam 9 tiar*m kraju v ttanu »nižati pristojbino m taka ispla&la od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; m $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
£a izplačilo večjih zneokov kot goraj navedeno, bodid v dinarju lirah ali dolarjih dovoljujemo fte bolji® pogoj«. Pri ▼•likih ■Sih priporočamo, da m poprej s nam apormtte gUd«
nakaifFa.
IZPLAČILA PO POtTl IO REDNO IZVftiCNA V BVKH DO TRM TIDNIt
WJJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO OABLM UST t MM JU
PRISTOJBINO 78a.
SAKSER STATE BANK
0 00BXLANDT 8TBEBT,	N9W ZOBJE, fe &



NEW YORK, WEQNESOAX, DECEMBER 11, 1929
LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. /k
"Glas Naroda"
]
Owned and Published by SLO VEN JC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sak#er, President
Waukeganske in druge novice.
Jože Zelene.
Od zadnjega poročila iz te naseli j bine se je pač nabralo že precej no-
Louls Benedlk, Treasurer J vlc- Da bi Pa kdo sproti poročal. je videti, da se vsak težko pri
Place cf business of the corporation and addresses of above officers:! pravi k pisaniu No pa saj tudi ni »16 w. 18th street, Borough of Manhatan. New York City. N. Y » zamere. Ko pride zvečer človek u-
ttrujen od dela, pogleda po večerji
** G L A 8 NARODA" < Vole« of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays*
ft celo leto yelja list
in Kanado £a pol leta ..
Ameriko
.........$900
........93.00
-97.00
nekoliko časopise, če treba popravi j tudi kako malenkost pri hiši, pa je ! čas za k počitku. Včasih pride v
Za New York sa celo leto___... , , , tl . „ ,
Za pol leta	4&501obuk kak PnJatelJ ter s®- Pn ^ozar-
Za lnoaemstvo za cetoieto~L__*7.0o! ^ ^tožnjega pogovorimo kaj o
Z* Oetrt leta ......................$1.50 Za pol leU .
Subscription Yearly $6 03.
Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" lsliaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj
se bla-
proslmo. dfe se nam tudi prejšnje bivališče naznani.
naslovnika
i fcraJ* d#hiu
trejt najdemo
Ko
kongres družile
$3 50 Vrhnilci< Pa je pisanje spet odlo-, ženo; in tako se nabira gradivo, da se človek potem vsega ne spomni; vseeno pa bodem skušal napisati dogodke zadnjih par mesecev.
Zaposlenost je bila tu zadnje čase veiika. V tovarnah povprečna, temboljša pa v domačih kleteh. Kako tudi ne. Cena grozdju je bila letos nizka, obenem pa je tudi nevarnost, da se lahko sodi pokvarijo če ostanejo prazni. Sv. Martin ga je požegnal. sedaj naj pa še pazi, da ga ne bo nikjer zmanjkalo do druge jeseni.
Umrli so tukaj v tem času Mesec iz Stare Vrhnike, Tišlerjev, Čepon -	.	starejši, pionir iz Horjula pri Vrh-
liasmvil predsednik Hoover svojo poslanico na niki ter Mrs. Ana Tratar iz Doienj-
"GLAS NARODA", il€ W. ttth Street, New York. N. Y, Telephone: Chelsea 3978
AMERIKA. IN RAZSODIŠČE
naslednja slika — The most beautiful spot in Jugoslavia. In res se ie videlo jezero z otokom in cerkvico, v ozadju grad na visoki sivi skali, v ozadju pa se je dvigal stari očak Sto} z pobeljeno kapo.
Po livadi pri jezeru so prikorakali fantje in dekleta v narodnih nošah ter zapeli ono narodno, Regiment po cesti gre, napravili so krog ter zaplesali ob spremljeva-nju harmonike povštertanc z običajnim kušvanjem ter se je prav razločno slišalo, kako je krepak Gorenje brhko Gorenj ko prav po gorenjsko cmoknil. Le žal, da je ta prizor tako malo časa trajal, ker kaj takega je v Ameriki redkost.
Eno nedeljo je kazal A. Grdina, gl. predsednik K. S. K. J. v šolski dvorani film Katoliškega shoda v Lemontu in Jolietu. V firbcu da .se vidim v filmu, sem šel gledat tudi jaz. Spoznalo pa se je le nekatere posameznike v sprevodu in o-ne večje glave, katere je operater bolj od bližine "ustrelil". Film je bil namreč kazan na komaj 3 visokem in 4 čevlje dolgem platnu, aasi je bil Mr. Grdina gotovo informiran. da sc nahaja v šolski
jo tmli (»menil. <la SC bodo Združene države ]>ri" ' skega. Za spremembo in senzacijo dvorani po postavi predpisani in
svetovnemu razsodisH'ii.
je bil pa od neznancev ustreljen Peter Mohorič. Oblasti so mnenja, da od sovražnih butlegarjev. od katerih ni hotel jemati več pijače za svojo obrt. ljudje poznavši razmere v družini, pa so zopet drugačnega mnenja.	' samo "mušter".
Bilo je tudi nekaj porok. Ženito- J vanje John Meseca, managerja nogometne skupine od S. N. P. J. z Miss Ano Čuden se je vršilo v vseh rrostorih Slov. Nar. Doma.
Par dni zatem je pa že naročil ameriškemu zastopniku v Bernu, naj podpiše tozadevni protokol.
Hooverjeva akcija je vse precej iznenadiia.
To je ~elo važen korak, ki so j^a Združene države pod* vzele v tej smeri, toda podpisanje protokola še ne pome-nja vsega.
Priključitev Združenih držav k mednarodnem svetovnemu razsodišču se za more za vršit i le z dovoljenjem senata, dasi nekateri zatrjujejo, da to dovoljenje ni več potrebno.
Te#» mnenja pa ni predsednik Hoover, kajti v svoji	J . .... .
.....	,11,	n, JL	'ko predstavljamo, težko pa je pre-. so seveda hodili rakovo.
poslanici je izrecno rekel, da ho predložil Roootov načrt j računaU velikost posode za ^J pr kazaniu	mr
senatu V odobren je.	! sitev žeje toliko ljudi. Manjkalo
Zavezni senat ni privolil, da bi se Združene države ni ničesar
. v-i	,	.	—	.	. Obilo zabave je napravil prihod
pridružile mednarodnemu razsodišču, toda s petimi prr maškar v žcnltovanjskem sprcvodu držki.
Ostal pridržki.
Peti pridržek
Pismenih povabil je bilo razposlanih zelo veliko, ker je bilo čez •"00 gestev navzočih in vsi se gotovo niso odzvali povabilu. Zaposle-nje kuharic za tako število, si lah-
, v dvorano in ženitovanjsko pismo,
e države so sc z izjemo enega, zadovoljile z vsemi katere^a Je prečitai starešina a.
Mesec. Največ smeha pa je bilo. ko j so sneli po starokrajskih cerimoni-doloea, da ne sme mednarodno razSO"! J&h nevesti maškari venec iz glave.
d išče podati razsodbe v nobeni zadevi, ki se direktno ali Pred odhodcm so vsi svat'e ma"
,	škaro sneli maske in vsak se je ču-
mdirektno tiče Združenih držav.
Ta pridržek so vse dežele odločno zavrnile.
dil, da je J. Paisar tako izvrstno ; nevesto maskiral.
Razume se, da tudi '"povštrtanc" i
Na prošnjo bivšega predsednika Coolidge-a se je ude- ni izcstal Po vsem tem pa se Je vr"
v., . . v.	. • m -r>	•	silo običajno darovanje, kar prine-
sli bivši državni tajnik Hoot, ki je bil navzoč tudi pri ir j-e novemu paru lepo svotico.
stanovitvi mednarodnega razsodišča, konference juristov, Na poročno potovanje sta se poki *e je vršila lani v Ženevi.	'	daIa ncvoporočenca v -Detroit in
_	Niagara Falls.
Na predlog gospoda Roota je konferenca peti amerr ; Rojenice pa so se oglasile pri rod-
ški pridržek v toliko izpremenila, da bodo Združene drža"ibini Franka Furian, mi. ter pusti-„ . ,i. i. - •	,	•	-	| lo krepkega prvega princa. Pri rod-
ve v vsakem slučaju prej obveščene, oziroma vprašane za bini Tom* in Mici PMauser v Ke.
svet, če se strinjajo s kakim odlokom razsodišča ali ne.
Soglasno z Rootovo formulo, nimajo Združene države pravico vetiranja, pač imajo pa pravico prekiniti zveze 7 razsodiščem.
Svoj odpor proti priključitvi k mednarodnemu razsodišču (utemeljujejo nasprotniki z izjavo, da bi pome" njalo to prvi korak k vstopu Združenih držav v Ligo narodov.
To trditev je pa predsednik Hoover izpodbil z odločno izjavo, da priključitev k razsodišču še zdavnaj ne po* menja vstopa v Ligo.
Predsednik Hoover zavzema stališče, da se je svet z odobrenjem Kellogg-Briandove pogodbe obvezal, reišiti vse mednarodne spore mirnim potom, vsled česar pridobiva svetovno razsodišče vedno bolj na veljavi.
Izztf sprejema Kellogg-Briandove pogodbe je preteklo še premalo časa. da bi bilo mogoče preiskusiti njeno uspešnost.
Kakšnega mnenja je ameriški senat v tej zadevi, se bo pokazalo v najkrajšem času.
Jetika na Bolgarskem.
Sofijski zdravnik dr. Radkov, ki je proučeval tuberkulozo v raznih dr-
v Bolgariji, kajti zahteva 18 od~ stotkov vseh smrtnih slučajev. Če-
žavah, priobčuje zelo zgovorne šte- prav je nje podnebje kaj ugodno, vilke o razsajanju te za vratne bo- j vendar se strašna bolezen nepre-lezni v svdjl domovini. Med vsemi j stano širi. Slabe, higienske in go-državami na svetu je Bolgarska v j spodarske prilike širokih ljudskih tem pogledu, na najslabšem. Dočim mas so ti* bolj nego drugje vzrok o-odpade v drugih <?ržavah na vsakih bdenja. Država prireja sicer poseb-orebivalt
100,000 prebivalcev 10 — 15 smrtnih slučajev zaradi jetike in se še to število stalno niža, jih Šteje Bolr garska ta Cfs 33 na 100,000 prebivalcev, TPo ' unofre vsako leto o-krog 20,000 j etičnih ljudi, v vsej državi je danes 150,000 tuberkulo-
ne proUtuberkulozne dneve, ob katerih skuša ljudstvo seznanjati s to boleznijo, njenimi vzroki in o-brarabo proti njej, vendar so uspehi te akcije doslej zelo dvomljivi. Ob koncu svojega, članka trdi. dr, Radkov, da pobere jetika po vsem
m mh- fctsp prpfe) lfl.miWwov lJyr
vni vzrok smrti
di.
bila sprožena ideja že več kot pred 10. leti, a Ljubljana mu na njego-j vo ime ni odkazala drugega, kot zanemarjeno nabrežje ob strugi Ljubljanice, kjer prodajajo stare obleke in staro pohištvo.
Pa nič zato: Ljubljana je postavila spomenik tujcu Napoleonu, za sina svojega naroda nima prostora in denarja.
Požrtvovalnosti rodoljubnih ameriških rojakov se je zahvaliti za prispevke v sklad za Cankarjev spomenik, kateri mu bo postavljen v drugem poletju v njegovem rojstnem kraju na Vrhniki.
Na prvem mestu z največjo pri-spevano svoto je slov. naselbina i Detroit. Mich.
i Ravno te dni se pripravlja velika i akcija v prid Cankarjevega spomenika tudi v Clovelandu, kjer ta-mošnji odbor, sestoječ večina iz agilnih Vrhničanov, zbira pridno prispevke, dramatično društvo Ivan Cankar pa priredi igro, katere čisti prebitek se odpošlje za spomenik Cankarja na Vrhniki in želeti je najboljšega uspeha.
Tudi po drugih naselbinah se je že precej agitiralo za to idejo, a odmeva je le malo. Chicago na pr. je često tiho.
Delegat Ko t ar je predlagal na letošnji konvenciji S. N. P. J., naj bi se prispevalo za Cankarjev spomenik primerno svoto iz fonda R. Z. Kako močan steber bi si postavili pri podstavku z izpolnitvijo tega predloga, posebno kot borci za pravice onega hlapca Jerneja, katerega pot je začrtal pokojni Ivan.
Tudi operni pevec Tone Šubelj je dolgo obetal, da napravi koncert v prid Cankarjevemu spomeniku, ko je imel tako uspešno turnejo tu v Ameriki. Morda ga priredi, ko pride drugič v Ameriko.
Zadnje mesece je bilo tudi precej pisanja o neki pohujšljivi plošči, za katero sta v New Yorku pela sem došla operna pevca Banovec in Ro-pasova. Pa tako hudo, mislim, tudi ni bilo. kot je bilo porečano. Malo špasa pa tudi mora biti.
Prve tedne po njih prihodu smo jih čuli iz Milwauke ko sta pela na radio. Prav prijetno jih je bilo poslušati in želeli smo, da jih slišimo tudi osebno o priliki njih skupnega nastopa v naši naselbini, ket je bilo porečano. Pred koncertom i v Waukeganu pa je bilo sporočeno" 1 da nastopi g. Banovec sam, ker je gdč. Ropasova glasovno obolela. Jaz in še marsikdo drug si je mislil: To glasovno oboljenje je le pesek v oči. Nastopiti hočejo posamezno ker na ta način so dohodki lepši kakor deliti fifty-fifty.
skih kot tukajšnjih slov. dnevni kih o spomeniku Napoleona, kate- Sedaj Pa sem zvede1' da je s" Ba" rega so mu postavili v Ljubljani. : novec P° Prihodu
Kot pove ustno izročilo naših |sovi skupno sodelovanje enostavno pradedov iz reda v rod, niso bili Na- i odpovedal, češ da se jima glasova ne poleon in njegovi vojaki nič kaj do- ' bro došli v naših krajih in postopanje Francozov napram našim t ljudem pred 120 leti ni bilo poseb- '
-avarovani prostor za predvajanje filma v normalni velikosti, kakor v mestnih glediščih. Rekel je, da ima Jednota pripravljen film tudi za tavelko platno, istega pa da pride o drugi priliki pokazat. To je bil
I G. župnik mu je v govoru tudi izrazil, da je pričakoval, da nam pokaže film v navadni velikosti, ne pa v tako majčkeni obliki, j Zelo neokusne so bile pri predvajanju filma tudi Grdinove opazke. da kdor se njemu zameri, ga pusti hoditi rakovo pot, ter je pri nekaterih osebah aparat obračal v nasprotno stran in ljudje na filmu

POZOR!
BLAZNIKOVIH P^ATIK
zaenkrat nimamo več v zalogi. Kakorhitro dobimo nadaljno pošiljatev Pratik iz Ljubljane, bomo objavili ▼ listu.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
N E W YORK, N. i*. 216 West 18th Street.
poslanika Dr. Pitamica na kolodvoru v Cleve-landu, so se gostje sedli v avtomobil, Tone pa je rekel, da tudi g. poslaniku lahko ukaže ven iz avtomobila, obračal aparat v nasprotno stran in gostje so res stopali iz avtomobila z hrbtom naprej.
Meni in še marsikomu drugemu se je videlo tako početje zelo neokusno in žal mi je bilo za čas onega večera.
V zadnjem mesecu sem videl tudi mnogo slik in pisanja v ljubljan-
Dopisu
Pittsburgh, Pa.
Tukaj je umrl rojak Ignac Magister. Bil je dolgoletni zastopnik Glas Naroda. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Poročevalec.
Clarksburg. W. Va.
Pozdravljam vas vse in vam želim vse dobro, posebno Petru Zgagi. Tako Peter, kar mahaj po svoji poti. ne oziraj se nikamor! Daj ti Beg. da bi dolgo živel. Dasiravno včasih tudi mene malo zadene nic zato. Živijo Zgaga!
Tudi pri nas so delavske razmere pod ničlo. Tukaj so samo tri tovarne, ki delajo samo 3 dni na teden. Premcporovi ravno tako. Mi delavski trpini nimamo strahu, da bi hitro milijonarji postali.
Pozdravljam vas vse skupaj in vam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
I. Sede j.
Peter Zgaga
OPICE NA STREHAH
nosha. Wis., istotako čvrstega prvorojenca, pri rodbini Johna in Mici Nagcde na Victoria St. v No. Chicago pa že tretjega sina. Z njimi prihaia tretji in četrti red naših prvih slovenskih pionirjev v Ame- ,
riki. Ti bodo pač že 100-procentni ^^Vecjemu Pisa*elju Jugoslavije, Amerikanci.
no prijazno.
Pred enim letom ni bilo še ničesar slišati o kakem spomeniku Napoleonu, danes stoji impozanten steber njegovemu spominu v Ljubljani.
Za spomenik Ivanu Cankarju,
Krasen prizor smo videli pred kratkim tudi tu v kinogledišču. namreč Blejsko okolico in ljudi v slo- j venskem zvočnem filmu.
Oznanjevalec je sporočil, da bode
katerega nekatera dela so prevedena že v vseh modernih jezikih, je
m
ADVERTISE GLAS NARODA"
i&liitil&U

Božična, darilo
trajne vrednosti.
ENAK, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži svojo Vrednost, tem1 več postaja neprestano Več Vredno. VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO za otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja,
Denar, ki ga naložitev naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po
--M f \r «•**	o«
/O,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	*
New York, JT. Y.

ujemata dovolj perfektno. Če je bi lo tako, bi jej to lahko povedal že v Ljubljani in ji s tem prihranil mnogo stroškov, ter to dejanje od rrtrani Banovca ni bilo posebno ka-valirsko.
Od Mr. ,in Mrs. Kozina, osebnih prijateljev gdč. Ropasove tu v Waukeganu, sem izvedel, da js g. Banovec po koncetrtu tukaj pripravil gdč. Ropasovo, da je napisala pismeno izjavo, da vsled obolelosti ne bo nastopala, dokler se popolnoma ne pozdravi. Pismo je g. Banovec prevzel, da ga odpošlje "Prosveti" v objavo. Izjava je bila objavljena, toda zadnji odstavek izpuščen. Kozinovi in gdč. Ropasova so se odpeljali v Chicago k uredništvu "Prosvete" ter pronašli, da je bil njen zadnji odstavek nečitljivo prečrtan. Uredništvo "Prosvete" je izjavilo, da je pismo v taki obliki sprejelo, ter za pomanjkljivo objavo ni krivda iste; zato si lahko predstavljamo, kdo je to storil.
Banovec ima res lep čist tenor. Slišal sem njegovo petje na koncertu v Waukegan ter ima sedaj lepe uspehe v slovenskih naselbinah in tudi gdč. Ropasova bi lahko imela lepe uspehe, da jej niso tako "štreno zmešali".
Kot čitam, bo imela gdč. Ropasova ta mesec koncert v. New Yorku, katerega jej aranžira tamošnje pevsko društvo "Slovan"'- Prav je tako, ker stroškov v Ameriki je imela že dovolj, zaslužka pa še nobenega, in tudi za šifkarto bo tudi treba, ko ji poteče termin bivanja v Ameriki.
Iz tega je razvidno* da Una vsak svoj "trubeVV najsibo bogataš, u-radnifc ali. umetnik. Največji trubel za, delavca pa je, kadar nima, dela iii zaslužka.
Kot vsako leta o veliki noči za pirhe in za Božič, smo se tudi letos spotnnili tukaj vrhniških najpotrebnejših reveže* z malim pri-boljškom za božične praznike, katere se pošlje brzojavno na Frank
Te dni je imela Bratislava zanimivo brezplačno predstavo, ki jo je nehote priredil znani cirkus "Kludsky". Ko je dospel cirkus na določeni kraj, so uslužbenci opazili, da je izginilo iz kletk 6 opic. Takoj so priredili lov za begunci, ki je bil zelo vesel. Opice so začele v mestu uganjati razne burke in mladina je drla od vseh sLrani. da si jih o-gleda. Cirkuški uslužbenci so ta1 čas prihiteli za njimi in pričel se j je lov. Uslužbenci so imeli težak posel. kajti opice so znane kot izredno spretne in urne živali.
Najzanimivejši prizori so bili na j strehah hiš, kamor so se opice za-! tekle. Skakale so po žlebovih, plezale po dimnikih in preskakovale s hiše na hišo. Vsa okna hiš na dru-| gi strani so bila polna radovednežev, pa tudi ulice so bile z rjimi tako zatrpane, da je obstal ves promet. Predstavo je trajala zelo dolgo. Čim so se cirkuški uslužbenci približali na strehi čepeči opici, je slednja skočila v velikem loku na sosednjo streho in radovedneži so se tako dobro zabavali, da niso hoteli domov, čeprav se je že mračilo. Še pozno zvečer so opice razposajeno skakale s strehe na streho.
DAROVI.
Za Cankarjev spomenik v Vrhniki, je daroval Jos. Zrimec, 2274 Monterey Ave., Detroit, Mich.. $2.
Denar sprejeli ter ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo. ■
Jesenkota v razdelitev med iste po njegovi prevdaraosti.
Dosedaj je nabranega 13 dolarjev. Srečna šteyilka in sicer so darovali po 2 dolarja: Frank Hodnik, Jože Zelene, Frank Opeka, Frank Petkovšek, 10" St., Janez Repe. Po 1 dolar: Pavel Bartel, Teme Cela-rec in Prank Orhar.
Obljubljene imam prispevke v ta namen tu od nekaterih dobrosrčnih vrhničanov iz Detroita, iz Cleve-landa ter celo daljne Montane, ter bi želel, da pošljejo obljubljene prispevke takoj, da dobe potrebni siromaki svoje deleže še pred prazniki.
V nadi, da bo.paš neodvisen list Glas Naroda objavil vse vsebino tega mojega poročila, pošiljam pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Neki rojak iz Clarksburga mi želi dolgo življenje in debelo paLco. ne glede po komu bi mahal, ne o-ziraje se, če tudi njega zadenem.
Tako se govori, prijatelj.
In sem sklenil, da bom mahal, kolikor pač znam in morem, dokler smrt po meni ne mahne.
Po dolgem času sc je zopet oglasil Ježe Zelene.
On bo rekel, da po kratkem času, toda jaz vem. kako vprašujejo čitatelji in čitateljice, če ni že vsaj vsakih štirinajst dni njegovega dopisa v listu.
H-
Zanimjve so njegove epom be -y pevcih, ki prihajajo iz starega kraja pet ameriškim rojakom.
Da Jože resnico poroča, ni nobenega dvoma.
Tisti, ki je storil krivico, naj da zadoščenje.
Kajti ameriški Slovenci so v splošnem straight in pravijo popu — pop. bobu pa — bob.
Kompromisov ne poznajo v takih ozirih.
Ker so že dolgo tukaj, se ne spominjajo cziroma ne poznajo razmer v starem kraju.
Toda zdi se. da je v starem kraju pridevek "umetnik" nekak plašč, za katerem je mogoče marsikaj početi. pa je umetnik navzlic temu nedotakljiv in sakresankten.
Tukaj v Ameriki pa mora biti vsak. ki hoče biti uvaževan, najprej človek oziroma gentleman. Gentleman mora biti. pa naj bo oblečen v overalls, v kuto. frak ai<
v slovensko narodno nošo.
.v.
Časopisje poroča o zanimivem slučaju, ki se je pripetil te c^i v nekem ameriškem salonu v Parizu.
Ameriški študentje so se kosali v pitju piva.
Pri tekmi so bile tudi ameriške študentke navzoče.
In glej čudo božje!
Ameriškega študenta, ki je imel že več zaporednih let rekord v pitju piva, je porazila sedemnajstletna ameriška študentka.
Ko je bilo treba izpiti dva kvar-ta piva na dušek, ga je ona izpila v rekordnem času in odnesla zmago.
Če hočejo ameriški suhači zapisati to stvar v svoje rekorue, naj zapišejo.
Toda posebne časti jim ne bo napravilo.
H-
Ameriški državni tajnik Stimson je pozval boljševike, naj se pobotajo s Kitajci.
S tem se je ameriški državni tajnik precej blamiral.
Njegova blamaža ni nič manjša kjet je bila papeževa blamaža. ko je bil med vojno pozval zaveznike, in Nemce, naj sklenejo mir.
H-
—	Mamica, kako dolgo trajajo medeni tedni? — je poizvedovala hčerka.
—	Dokler ne boš zahtevala od moža denarja.
*
Prvi čevljarski vajenec: — Čuj, prijatelj, zdaj pa vem, kakšna je razlika med našim mojstrom in pomočnikom.
Drugi vajenec: — No, pa povej!
—	Če je pomočnik bolan, pravijo, da je pijan, če je pa mojster
pijan, pravijo, da je bolan.
*
—	Zakaj imaš tega človeka tako na piki?
—	Zato ker je bil prvi ženin svoje žene.
—	No in?
—	In je razdrl svojo zaroko.
*
Nekdo je sprožil idejo, da bi vsako leto praznovali praznik Svetovnega miru.
Ideja ni napačna. Samo prej bi
bilo treba ustanoviti svetovni mir.
*
Prijateljica je rekla prijateljici: — Včeraj sem videla tvojega moža. On me pa ni videL
—	Da, mi je povedal, da te ni videl.
*
V West Pointu je kadetnica v kateri se vežbajo kadeti za vojaški oziroma oficirski stan.
Disciplina je jako stroga. Med drugimi določbami je posebno značilna tudi ta, da noben kadet ne sme biti oženjen.
Ko se je pred katk.im.nekl kadet oženil, so ga tako| godili.
Niso spodili največjega strahopetca.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER II, 1929
ARKADI J AVERČENK0:
PREBRISANI STRAŽNIK
Stražnik Zabogov v Jalti je prejel od svoje pristojne oblasti častni nalog, naj prehodi svoj ckraj in pogleda med tajnošnjimi Židi, d".-li se res vsi levijo s svojim rokodelstvom. kajti po carskih zakonih so se smeli samo židovski rokodelci naseliti ped sinje južno nebo. Pregled naj bi izvršil na sledeči način: Vsak židovski rokodelec bi moral izdeiati pred njegovimi o-(mi kakšno stvar po svojem poklicu in tako dokazati da ne vodi oblasti za nos.
"Pazi" je dejal stražniku policijski častnik, "drugače te ovijejo krog prstaf"
"Mene? Izključeno!" in s'ražnik sc je podal na pot.
"Dober dan,"' je dejal Zabogov in le stopil v delavnico mladega Abrahama Soldina. "Nu, kako gre? Ali Izvršuješ svoje rokodelstvo?"
"Zakaj ga ne bi izvrševal?" je vprašal Abraham Scldin začudeno. "Jem svoj kruh z maslom. Veste, fotografija je dober poklic. Če se dado ljudje fotografirati, pa si jaz lahko privoščim z maslom namazanega kruha. Ha"haha."
"Tako!" je vzkliknil stražnik. --"To praviš? In lahko dokažeš? Oblasti zahtevajo, naj se vsak iodo-delec izkaže, da svoj poklic res izvršuje."
Prosim," je dejal fotograf ljubeznivo. "Takoj bova napravila fotografijo, da se boste sami zaljubili vanjo. Prosim, izvolite sesti! Tako, slavo malo na resno, oči odprte, v obraz nekoliko zanimivejši izraz, ust ne smete zapreti, ne držite se tako, kakor da vas zobje bole. Ne vtikajte prsta v nos. Ko napravim posnetek, si ga lahko spet vtaknete. Sedaj pa držite roke k prsim. Prosim, ne gibajte se. Sed-tj izgledate kakor eleganten in kulturen človek. Pozor! Posnetek! — Končana! Hvala! Sedaj pa se vedite. kakor hočete."
Stražnik je vstal, iztegnil svoje mogočne ude in gledal z zanimanjem v aparat.
"Sedaj pa ven vzemi/
"Kaj naj vzamem ven?'
"To, kar si napravil!"
"Vjdite, to pa ne gre. Ni še končano. Treba najprvo v temnici napraviti še negativ."
Stražnik je sapretil fotografu s prstom in se nasmejal:
"Hahaha, star devtip. Ne, ne, moj dragi, pokaži ml sliko takoj. To oi lahko vsak naredil.*'
"Kaj pa govorite tu?" je vzkliknil fotograf nervozno. "Kako naj vam pokažem, če pa slika še ni razvita. Treba je v temaioo. kjer sveti rdeča luč...."
"Da, da," je menil stražnik in se ironično smehljal, "rdeča luč, temenica. TI si prebrisanec. Kje si se se pa tega naučil? Temnica! Takoj ml pokaži sliko."
"Če vzamem ven. bo plošča, čisto bela in svetloba jo v hipu pokvari."
Stražnik se je smejal: "No, to ste ptiči! Rdeča luč, temnica, neumnost, takoj vzemi ven."
"Pa dobro," je vzdihnil fotograf in izvlekel belo ploščo. Vidite! Tu je!"
Stražnik je vzel ploščo, pogledal in vzkliknil užaljeno: "Tako, tako! To sem jaz? Si imeniten fotograf. Sedaj razumem!"
"Kaj razumete?"
Stražnik je pomeril fotografa od noge do glave, potem je velel: — Slepar si. Jutri te izženejo iz mesta."
Stražnik je stal v litografski de-, lavmei Dayida Davidova. Njegove oči so švigale nezaupno po nena -vadnih ploščah, ki so bile po vseh kotih delavnice.
"Dober dan!" je dCjal lastnik vljudno. "Kake vam gre?
"Hm. da. Torej rokodelec si? — Kakšen rododelec?"
"Litograf sem. Izdelujem vabila in posctnice."
"Pokaži mi, kako to napraviš."
"Prosim, takoj izdelamo poset-nifo. Kako je vaše cenjeno ime? — Zabogov. Prosim, takoj napišemo na kamen."
"Da, in siccr takoj in v moji navzočnosti."
"Prosim! Tu na ta kamen." Litograf se je sklonil nad kamen in stražnik mu je gledal preko ramen:
"Kako pa pišeš? Ali je to prav?"
"Da," je odvrnil litograf. "Na kamen napišem narobe, a na po-setnici bo potem prav."
Stražnik mu je položil roko na ramo in dejal: "Ne. Brez goljufije. Piši pravilno od leve proti desni."
' Moj Bog! Kaj pa govorite. Potem bo odtis vendar napravilen!"
"Piši!" je velel stražnik osorno
Litograf je skomignil z rameni, se sklonil nad kamen in po desetih minutah je držal stražnik v roki posetnico, ,-la kateri je stalo njegovo ime narobe.
"Tako, tako! Rad bi iz oblasti norce bril? Si mi pravi rododelec, to si bomo zapomnili. V 24 urah zapustiš mesto."
stražnik neverne in opazoval čudni aparat.
"Kako? Tako pač. Tu vržem novec v aparat in tu se prikaže kos čokolade."
"Lažeš," je dejal stražnik. "To ni mogoče!"
"To boste takoj videli!" Starec je vzel iz žepa novec, ga spustil v odprtino in ko je spodaj skočil kos čokolade iz stroja, se je stražnik vesele zasmejal.
"Da, kako pa je to mogoče? Ti ljubi Bog. kako se je neki zgodilo?"
Njegov začddeni pogled je romal po avtomatu.
"Stroj," je skomignil starec. "Ali ne vidiš?"
"Stroj, nu, dobro — a kako se to godi? Novec je trd in čokolada le r.iehka in sladka. Kako da se trdi novec spremeni v tako okusno reč?"
Starec je pogledal stražnika, nato je povesil oči. "Elektrika in kislina. Kislina omehča novec elektrika ga predela, sladka snov ga osla-di in posebna priprava vrže izgo-tovljeno čokolado ven."
"Glej. glej," je vzkliknil stražnik in zmajal z glavo. "Česa si ljudje vsega ne izmislijo! Np, le delaj, čokoladni fabrikant."
"Saj delam, dragi prijatelj, tega dela ne zmore vsako."
"To verjamem," je dejal stražnik. "Do svidenja!" in stisnil je fa-brikantu roko.
Naslednjega dne sta morala fotograf in litograf z družinamo vred ostaviti Jalto. Stražnik ju je spremljal.
"Nimam nič proti vama." je menil dobrodušno. "So rokodelci, ki izvršujejo svej poklic, in drugi, ki so goljufi. Če bi resnično delala kakor fabrikant čokolade, bi ne imel nič proti vama. Toda kdor brije norce z manoi^ tega ne ne poznam pardona "
ZA 3500 LET RADIJA
Stari Lajba Buzkus je stal na vogalu mestnega vrta in si služil svqj kruh z izkoriščanjem čudovite iznajdbe. ki je bila v navdušenje vsem dečakom. To je bil nenavaden aparat z dvema odprtinama. V eno si vrgel denar, iz druge je padel kos čokolade v pisanem ovitku.
Stražnik je stopil k staremu možu in ga pobaral lakonično: —"No, rokodelec, kaj delaš?"
Starec je pomežiknil s svojimi prebrisanimi očmi in odgovoril veselo: "Delam čokolado!"
"Kako to delaš?" je vprašal
ZASTAVE
•VII-KNK AM e* 16KB, •t.OVKNVKC
in hiivaAkk
ftCQALUK. PREKORAMNICE. TftO-BOJ NI ČE. INAKi, UNIFORMS ITD
Sigurno 25% dMji kot drugod VICTOR KAVipfcBK,
881 QRESVE »T, CONBMAUQH, PA.
• !M®|i ^^JHmiCfffMiSUimi-tiMffHr*"rtimiEMlTinilBm— i
imajo velik
H
i

Danska se lahko ponaša med evropskimi državami, da se je preskrbela z radijem bolj neko vse ostale dežele skupaj. Nabavila je namreč 3 grame radija in je plačala za to količino 600 tisoč danskih kron. O radiju imamo pri nas navadno taksne pojme, da bi ga 3 grame vtaknili kar v žep. A tako misli le lajik. Ko so pa radij za Dansko nalagali v Bruslju so prevoz v Kodanj, so rabili za transport tri velikanske zaboje, okovane s težko pločevino.
Te tri zaboje so ves čas vožnje stražili stražniki, po številu 12 mož, ki jih je poslalo iz Danske v belgijsko prstolnico kodanjsko policijsko ravnateljstvo. Zaboje so naprej pregledali strokovnjaki, ki so ugotovili, da so pravilno zaprti in nedotaknjeni. Zakaj tudi na radij prežijo moderni tatovi, čeprav je nevarno krasti ga, ker zamre v nekaj urah sleherno vlakence našega tkaničevja, če pride v dotik z njegovimi žarki. V Kodanju so zaboje zopet izkrcali in jih izročili v varstvo danski Državni banki. S to pošlljatvljo radija bo Danska preskrbljena za lečenje vseh modernih bolezni za lep čas 3500 let — vsaj če se niso zmotili učenjaki, ki so Izračunali, da bo trajala e-mancija radija toliko časa.
NEMŠKA INDUSTRIJA
LAXUESX SLOim OUL1 t* C. 4,
-------- _
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
za leto 1930
so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za
91.
50
Slika nam kaže štiri ogromne insulaterje, katere jc izdelala neka tacr-linska tvrdka ter sc jih bodo posluževali v oljni industriji.
Peščeno zrno ~ dokaz nedolžnosti.
CEN
DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA.
Angleško-slovensko Bterifo
(ENGLISH tUVDII' KUpiSI
Stene nni Naročite ga pri
Mwfou&wmh'
tli w«t ifc št***,
New York City
Na Dunaju je imel te dni znani profesor dr. Štefan Jellinek nad vse zanimivo predavanje o krimi-nalistiki in elektropatologiji. Na ce -li vrsti skicptičnih slik je pokazal, kako napačno je običajno mnenje, da gre pri električnih ranah za o-pekline. Dostikrat se zgedi namreč to, da poškoduje elektrika raznovrstno blago, papir, les in kosti, ne da bi bilo opaziti le skled o kakšnem toplotnem učinku.
Elektrika učinkuje panircč v prvi vrsti mehanično.
Seveda se marsikdaj p* i tem raz- ? vijejo tudi silne temperature, tako ! da se je n. pr. peščene zrno cb neki priliki, ko jc treščila strela, spremenilo v steklen kristal in se pri-1 lepilo na neko žico. kakor je pokazal oredavatelj tudi na platnu. To zrnce so našli v razvalinah pogore- ( le hiše in je služilo kot izberen dokaz. da se je hiša vnela zaradi strele. sumili so namreč hlapca na do-tičnem posestvu, da je on podtaknil ogeni iz maščevalnosti. Ožga-* ne rane se pojavljajo večino teca^.' kadar pride tela v nepopoln kontakt z elektrike. Tc se zgodi n. pr.. če se slučajno detaknemo veda vi- i soke napetosti, iz katerega švignejo iskre in plameni še pred pravim dotikom. Električni tok ostavlja "^e drugačne sledove. Tako se telesni deli ali drugi predmeti prevlečejo s tenko kovinasto kožico, kadar da so bili galvanizirani. To so kovine, ki so se v silni vročini razplinile in se sesedle na mesto, ki ga je zadei tok. Ob zelo tesnem kontaktu, ki nastane recimo tedaj. če smo stis- ! nili z elektriko nabito .elo. so rane j podobne praskam. V sodni, praksi sklepajo po raznih oblikah teh ran na marsikatero važno podrobnost. V Haugsdorfu so našli n. pr. pred nedavnim človeka, ki ga je ubila elektrika. Njegove rane so naliko-vale ranam, ki jih povroča oster nož ali britev. To je dokazovalo, da je držal v roki železno žico. ki jo je potem z drugim koncem vrgel čez vod visoke napetosti. Šlo je torej za samomor in ne za umor, kakor so menili v prvem hipu. Pri Hei-ligenkrezu sta izvršila podoben samomor mlad fant in njegova zaročenka. Fant je ostal živ in so ga obtožili umora. Natančna preiskava pa je ugotovila na njegovem sre-
dincu drobno rano posebne vrste, kakršne povzroča elektrika, in s tem je bil podan dokaz, da je šlo v res- j niči za poskus dvojnega samomo- ( ra. Če bi ne bilo te majhne rane. bi ga obsodili kot navadnega morilca.
Čudna nesreča se je pripetila na Angleškem. Nekega pacienta b? morali v narkozi operirati z dia-termičnim aparatom. Zaradi isker so csistentu nasvetovali kot uspa-vilo namesto etra kloroform. Ker je pa klorcfom učinkoval presilno, ga je asistent pri ponovnem poskusu uspavanja zamenjal vendarle z etrom. Nastala je eksplozija, ki je vrgla operaterja na tla, njegovega tovariša pa skozi okno. Pacient na operacijski mizi je zgorel. Kirurg je nekoliko tednov pozneje umrl zaradi poškodb, na da bi komu povedal, kaKo se je zgodila nesreča. Tudi njegev tovariš je molčal. Ker so pa pacientovi sorodniki tožili kliniko za odškodnino, se jc morala vršiti preiskava. Proces se je zavlekel in šele po nekoliko letih je lahko dokazal prof. Jellinek sam po sledovih na oblekah ponesrečencev, da se je nesreča zgodila zaradi električnega toka. To se sploh čestokrat dogaja, aa kaže sledove elektrike obleka ponesrečenčeva, njegovo tele pa ne.
Ob koncu je predavatelj ponovno j opozarjal na znano dejstvo, da je električna smrt vedno navidezna smrt. tako da je ponesrečenca lahko rešiti, če mu nudijo pravočasno pomoč. Kvečjemu tedaj je pomoč brezuspešna, če so mehanične ali druge poškodbe pretežke in bi moral pacient zaradi njih umreti, tudi še bi jih ne bila povzročila baš elektrika.
KNJIGE SO NASLEDNJE:
VODNIKOVA FRATIKA
vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragoccnr nasvete za hiš« in dom.
V BORBI ZA JUGOSLAVIJO
Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker jc v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo.
LECTOV GRAD
— je zanimiva povest mladega pisatelja J L* Š A KOZAKA.
ZGREŠENI CILJI
bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko iz življenja.
Za
pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in
SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1930
ki je letos izredno zanimiv.
KNJIGARNA GLAS NARODA
n
21 6 West 1 8 Street
New York. N. Y.
ZNAMENITI PORTRET MARŠALA GALL1ENUA
TELEFONSKA CENTRALA— REŠITELJICA
I KANADCI!
NAJNOVEJŠE I SLOVENSKE 1 I GRAMOFONSKE
PLOSCE |
g Cena plošči 75 centov.
N3XAKE POŠTNINE; NIKAKE CARINE g Cenik gramofonov in plošč j
pošljemo brezplačno, i Če živite v Kanadi, naslovite i 1 vsa naročila in vprašanja na: g
1 MOMCHUO V1CHBR0S. 1
1550 Tonge St., J Toronto, Ont., Canada g
j§ Če živite v Ameriki, pa na — B
I M0MCHH0Y1CH BROS, 1
J 1420 S. Broadway z St. Louis, Mo. |
Dunajska telefciska centrala in rešilna postaja sta rešili te dni mlado človeško življenje na uprav mojstrski način. Na rešilni postaji je zabroel telefon in slaboten glas se je javil: Na pomoč! Rešite me! — Nič drugega Fazen slabotnega hro-penja. Hitro se je obrnil dežurni u-radnik na telefonsko centralo in prosil .da bi mu povedali, od kod je poklical skrivnostni glas na pomoč.
Na centrali so naj prvo ugotovili, da je šlo za avtomatični aparat, pri katerih je veliko težje dognati kli-catelja. Vendar niso popustili in za četrt ure so dejantfto ugotovili, da se je bil javil neznanec iz delavnice nekega zlatarja. Nekoliko minut pozneje so vstopili možje z rešilne postaje v delavnico, ki se nahaja v petem nadstropju. Tu so našli mladega človeka nezavestnega na tleh, ki je držal v roki telefonsko slušalko. Soba je bila prepojena s svetilnim plinom. Z umetnim dihanjem so sravili mladeniča do zavesti, na kar so ga odpeljali v bolnišnico.
Preiskavo je dognala, da je bil vajenec v tem zlatarskem obratu in da je hotel izvršiti samomor, ker j ga je gospodar ostro prijel radi nekih goljufivih dejanj.
Znani pariški slikar Rigger de Valero je pred vojno razstavil sliko, predstavljajoče tip imovitega moži v najlepši moški dobi. Ob kon^u razstave je bil slikar prijetno presenečen. ko mu je razstavni odbor javil, da je to sliko kupila država in plačala zanjo za tedanji čas vsekakor lepo vsotico 1000 frankov Več kakor denar, je slikarju zaleglo priznanje javnosti, na temelju katerega je dobil obilo naročil. Slike same ni avtor videl nikoli v kaki javni zbirki, kajti medtem je izbruhnila vojna in vlada je imela vse druge skrbi, neko kam bi postavila kupljeni portret. Nedavno ] 1 je slikar Valedio prejel častitko od svojega prijatelja častnika, ker se pri najboljši volji ni mogel spomniti, da bi bil kdaj portretiral slavnega maršala. Šel je zato pogledat v vojno ministrstvo, katero delo pripisuje javnost njegovem čopiču in ni bil nič manj presenčen nad hvalo in priznanjem s strani visokih go -spodov vojnega ministrstva in ministra samega, v čigar pisarni je na odličnem mestu visela slika junaškega maršala. Spoznal je. da je delo res njegovo, toda predstavlja "tip imovitega moža v najlepši možici dobi", ki ga je slikar našel med
svojimi prijatelji. Ker so v vojnem ministrstvu splošno naglašali. kako izvrstno je de Valerio pogodil maršala, je umetnik enemu izmed navdušenih generalov pojasnil. kij je prav za prav na stvari. General pa ^a je rotil. naj za božjo voljo nikomur ne pove tega. da ne bla-mira nekoliko ministrov, ki so občudovali ta tako posrečeni portret maršalov. Umetnik je obljub molčečnost, toda stvar se je kljub temu nekako raznesla in slika vrlega maršala ima čedalje več občudovalcev.
Tragična smrt.
Radi zadnjih nalivov so Kuipa in vsi njeni pritoki močno narasli. Pri selu Dužice je potok Kalinovič narasel na 5 metrov. Te dni sta se hotela logarja Franjo in Ivan Gjura-kovič. rodom brata in zaposlena na vlasteiinstvu grofa Thurn-Taxisa. s čolnom prepeljati preko potoka Sredi vode se je čoln nenadoma prevrnil in oba sta padla v vodo. Posrečilo se jima je sicer oprijeti »e prevrnjenega čolna, vendar je starejši brat Franjo. ki je imel hudo srčno napako, utonil, dočim se Je mlajši rešil Franjo je zapustil vdovo in šest nepreskrbljenih otrok.
90
wimmBktvm
»Sič i in
ADVERTISE GLAS NARODA*
liilM—
Pozor Rojaki!
Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma sa list —
* "GLAS NARODA"
216 West 18tR Street New York
Vsa denarna nakazila ▼ stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa —
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
da tako Vala naročila ne bodo vsled odda-


i.-' S
"O
'te
NEW YORK, WEDNESDAY. DECEMBER It. 1929
LARGEST ILOTDTB DAILY k V. ■. A
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
8888 Francoski spisal Georges Obnet.1
Za Glas Naroda priredil G. P.
v; liram
(Nadaljevanje.)
—	In če bi mi rekla potem, ko bi pela: — Tako, to je moja plača! Kakšen obraz bi napravil nato?
—	Ah. moj dragi Andrej, če je dama tako stara kot si mi jo naslikal, se boš že znal potegniti iz zanjke, — je pripomnila Anina hudobno. Jaz ti slepo zaupam.
Gotovost Anine je razkačila vicomta. Ni bil namreč vajen, da bi ga smatrali ljudje tako nedolžnim.
—	Kako zaupanje imaš v mene? — je vprašal.
Oče Anine so se zaiskrile in njen glas se je tresel, ko je odgovo-rila: S 1-1
—	Kaj bo postalo iz naju če si ne bova mogla več popolnoma zaupati, ker sva se vendar udala drug drugemu? MoJe življenje je le mogoče pod domnevo, da ne dvojim o tebi. Če bi imela le senco nezaupanja v odkritosrčnost tvojih čustev napram meni, bi ne mogla prenašati te negotovosti ter bi takoj napravil vsemu konec.
—	In na kakšen način, če smem vprašati? — je vprašal s smehljajem človeka, ki je svest samega sebe.
—	Odšla bi proč, ne da bi vrgla pogled nazaj ter se za vedno ločila od tebe.
—	To bi bila zmožna storiti?
—	Umrla bi na tem, kajti izdajstva bi ne mogla prenesti. Pred vsako krivico, katero bi lahko storil napram meni, bi ne obstajalo za to krivdo nikako odpuščanje. •
—	Kaj, Anina, ti bi me zapustila? — je vprašal Andrej z najbolj očarujočim smehljajem.
—	Da, prijatelj moj, brez pomisleka, brez notranjega spora. Tako velika je moja groza pred lažjo in hinavščino.
Zrla je nekaj časa predse, nakar je dostavila:
—	Če sem zapustila svojo hišo, da uidem sramoti dvojne delitve, ki je proti moji naravi, ne bom istotako prenašala, da bi mi dajal mož, katerega ljubim, priležnice.
Vicomte, kateremu je postajal ta preobrat v pogovoru nadležen, ga je prekinil. Rekel Je, da je ura že deset in da se ne počuti dobro pri Anini. Vzel je klobuk in suknjo ter odšel v klub.
Potem, ko se je nekaj časa potikal po dvoranah, je konečno stopil v sobo. kjer so igrali bakarat in kjer je avstrijski grof z naravnost občudovanja vredno hladnokrvnostjo neprestano jemal ljudem denar. Lord Chelmesford, kateremu je že stopila kri v glavo, je zaklicali Andreju, ko ga Je zagledal:
—	Vi, pomagajte nam zlomiti to nezaslišano srečo!
Kot da mu reče neki notranji glas, se je obrnil Andrej brez pomisleka k služabniku kluba ter mu rekel:
—	Prinesite mi tisoč Louisov!
Prvikrat, odkar je bil v Niči, je sedel za igralno mizo ter pričel napadati banko z ulogami po sto loidorjev. Kot da je čakala sreča njegovega prihoda, je bankir kmalu izgubil svoje mesto. V teku dveh ur je moral plačati grof Zethiani dvestotisoč frankov, od katerih jih je pripadlo Andreju osemdeset. Ob eni uri ponoči je prišel, povsem prevzet od svoje zmage, domov najbolj nežnega razpoloženja. Konečno je čutil pod svojimi nogami zopet trdna tla. Sreča je prenehala srditi se nanj in v svoji fantaziji je stala Cortazzi zopet pred njim, vsa polna prednosti.
V praznoverju igralca je delal Italijanko izključno odgovorno za ta preobrat sreče, dočim je na tajnem že šest mesecev dolžil Anino, oa Je ona kriva njegove nesreče. Pevka je dobila za tega oboževalca fe-tišev pomen nosilke sreče in ko se je naslednjega jutra pripravljal v svoji sobi, si je mislil Andrej:
—	Če me bo ta Cortazzi gledala s svojimi temnimi očmi vsaki dan, kot včeraj, bom prišel kmalu iz zagate.
Osmo poglavje.
Valancon je bil zaposlen s svojim delom s krasnim portretom neke Miss Crawshaw iz Philadelphije. Dan se je nagibal k zatonu in globoka modrina se Je pričela svetiti zelenkasto, dočim je solnce zahajalo za Lorenskimi otoki. Vstopila je Geraldina, napravila par opazk, katere Je našel umetnik za upravičene ter se spustila nato na nizko pručico.	.
—	Tako presenečena sem, kot le morem biti. Ves dan mi šumi po glavi, kar si mi povedal danes zjutraj, vendar pa ne pridem do nikake-ga sklepa. Kaj pa misliš o tej stvari ti sam?
—	Ah. otrok, to je strašno kočljiva zadeva! Poročilo, katero so mi podali glede tega grofa Zethiani-j a. je mogoče neresnično, vendar pa s' Je človek nakopal na vrat sitno stvar! Konečno me prav nič ne briga, če Je ta človek Madžar, Grk ali kaj drugega! On slepari lahkover-neže, ki igrajo proti njemu. Kdo pa jim nagovarja, naj igrajo? Vicomte de Preigne je eden njih. Za njega nimam niti najmanjšega sočutja. Če bi ne mogli domnevati, da igra za denar gospe Trelaurier, bi mu prav dobro privoščil, če bi ga štrli.
—	Če gre le za denar, me prav nič ne briga, — je posegla vmes Geraldina. — V igri pa Je tudi neka Italijanka, s katero tiči skupaj že celi teden. Kakšen lopov je ta človek!
—	Velja natančno!
—	Vilancon odloži konečno paleto ter se ozri name. Le če ti gledam v obraz, vem tudi, kaj v resnici misliš! Kaj bi storil na mojem mestu?
—	Ne vem.
—	MoJ Rog, ti si neznosen. Nekaj moraš storiti!
—	Jaz ne uvidim pravzaprav, zakaj.
—	Ti misliš, jaz naj pustim stvari za vršiti se same po sebi? Nato pa se lahko pripeti strašna nesreča!
—	Kakšna nesreča?
Valancon je konečno odložil paleto, se obrnil proti Geraldini, si prižgal cigareto, ki ga je kmalu o vila v oblak dima.
—	Kakšna nesreča? — Je ponovila ml^da žena. — Če bo Anina Izvedela, da jo Preigne vara, ostudno vara. ..
—	Varati Je vedno ostudnq!
—	S Cortazzijevo...
—	Kaj veš ti o tem? Tebe vendar ni bilo poleg.
—	Kako neumnega se delaš! Ali misliš res, da je ta štirid^etletna oseba »vabila k sebi lepega fanta, da razpravlja ž njim o muzi kalnem preobratu italijanske pevske šole? Ali misliš zares kaj takega
—	Jaz bi želel to prav Iz srca. Hotel bi, da bi potegnila tega mladega tneža za nos ter ga posadila na cesto!
—	Da. nesrečnik, kako pa si predstavljaš čustva Anine? Anine, najine prijateljice, žene Trelaurierja?
—	V položaju, v katerem se nahaja, bi se ji ne moglo pripetiti ničesar bol Jšega.	9 9	1
—	In če si vzame življenje?
—	To ji bodo zabraniil.
—	In če se jim to ne posreči?
—	No. potem jo bomo objokovali, — je odvrnil Valancon zelo mirno. — To bi bilo še vedno boljše kot pa jo zaničevati, kot bi morali storito s padlo. Razumi me prav. Geraldina, če se Anina sedaj spre i v i com torn, ter se vrne v pravi tir, jo Je mogoče še rešiti ter zopet vrniti njen slates. Če pa bo še nadalje brodila po tem blatu, ki je pravzaprav resnični element tega lopova, bo konečno izgubljena in Feliks, kajti dobro ga poenam, se ne bo nikdar večč potolažil glede tega. Naj-
večja sreča, ki se more zgoditi Anini, bi bila, če bi prišla do spozna-! nja nečednosti, katero uganja glede denarja.... Na dnevnem redu 'ni' le slučaj Cortazzzijeve, temveč par še drugih, o čemur pa ti nisem še povedal.
—	Zakaj ne? Na kaj čakaš?
—	Ne gotove dokaze o tem, kar se je dosedaj le namignilo. Stvar je namreč naslednja:
—	Pred desetimi dnevi je dobil Andrej od grofa Zethinija precej veliko vsoto, katero pa je takoj naslednjega dne izgubil zoper njemu obenem s klubno kaso, v kateri je bilo šestdeset tisoč frankov. To vsoto je moral vrniti v predpisanem terminu, kajti v tem se ne pozna ni-kake šale. Vicomte Preigne se je zgiasil pri bančni hiši Seyton ter dvignil, sto tisoč frankov na ček, katerega je podpisala gospa Trelaurier-jeva. Bankir Seyton, s katerim se sleherni dan sestanem pri Craw-shawu, ki je brezhiben poštenjak, je izplačal, ne da bi delal najmanjše težkoče. Tri dni pozneje pa je dobil iz Pariza brzojavko, da je ček ponarejen in naj. se ustavi vsa izplačila....
Valancon je prekinil ter se ozrl v svojo ženo, da uživa učinek svojih besed.
Geraldina je vsa presenečena sklenila roki, pomežknila kot človek, ki se predrami iz sanj, nakar je vzkliknila z običajno tempera-mentnostjo:
—	Lopov! Okradel je svojo ljubico, da igra in jo slepari s pevko, da se na ta način omami!
—	Le počasi! — je jo posvaril Valancon. — Ti si preveč nestrpna. Pusti tragedijo razvijati se do viška ali peripetije, nakar bo nastala prava tragedija!
—	Tukaj sem v svojem elementu! In ti skrivač si vedel take stvari, ne da bi mi kaj povedal o tem! Naprej, ne pusti me umreti od žeje.... jaz slutim grozne stvari!
(Dalje prihodnjič.)
POSLEDICE UVEDBE LAHNI CEV TURČIJI
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše Članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Mogočni angorski diktator Ke-mal paša si gotovo ni bil v svesti, kake neugodne posledice bo imela temeljita reforma turške pisave. Dnevniki, tedniki in revije, ki mo rajo izhajati brezpogojno v latinici, so izgubili naenkrat polovico in več naročnikov. Nekatere revije so imele pred reformo dvajset do trideset tisoč naročnikov, sedaj pa se morajo zadovoljiti koma i s par sto čitateljev. Jasno je. da so morale že tekom prvih mesecev reforme ustaviti izhajanje. Poslanec Kad-ribeg, ki je sodelavec in prijatelj diktatorja, je imel pogum napisaU o grozečem stanju naslednjo tožbo: 'Ako vlada ne poskrbi za radikalno zboljšanje v tem pogledu, potem bo reforma pisave doživela popoln poraz in treba se bo vrniti k staremu pismu. Turška inteligenca pada stalno in nje nivo bo počasi nižji, nego je bil v najbolj črnih dobah turške zgodovine. Z orjaškimi koraki se bližamo popolnemu kulturnemu propadu."
Edina pomoč bi bila izdatna sub-: venci j a listom iz državnih sred-i stev, dokler ne zraste število poznavalcev nove pisave do višine, ki bo za jamčila zopet izhajanje listov brez državne pomoči. Šole, ki so bile osnovane, da se odrasli ljudie nauče čitati latinico, je doslej obiskalo poldrugi milijon ljudi. Kakor je to velik uspeh, očivldno ne zadostuje, ker je znano, da vsakdo, ki zna čitati, zato še ne čita časopisov in revij.
iS	ž <	yr Kretanje Parnikov ^ Shipping New« —
1 »		
12.	dscembra:
St. Louia, Cherbourg. Hamburg Roma, Napoli, Genova France, Havre
13.	decembra:
Bereng<*ria. Jherbours
14.	decembra:
Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington. Cherbourg. Bremen
Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Minnekah<la. Plymouth, Boulogne Sur Mer
19. decembra:
Columbus. Cherbourg. Bremen
2fl. decembra:
Kochamtteau, H* vre
27.	decembra:
Mauritania. Havre Minnesota. Cherbourg
28.	decembra:
Peutan'hland, Cherbourg, Hamburg
VZORECJAPONSKEŽENITNE PONUDBE
V nekem tokijskem dnevniku je bilo čitati nedavno naslednjo klasično ženitno ponudbo: "Sem zelo lepa devojka. Kodrasti lasje mi obdajajo obraz kakor oblak. Imam vitek stas kakor vrbova šiba. Moj obraz je prelep in iz njega veje dih rože. Moje imetje mi dovoljuje, da brez skrbi podam roko izvoljenemu drugu za vse življenje. Ako se mi posreči najti plemenitega moža, ki bi bil zadosti nežen, razumem in dobro vzgojen, zelo rada spojim svoje žvljenje z njegovim. Najvišje zadoščenje pa najdem s tem, da bom z ljubljenim soprogom uživala večni mir in pokoj v grobnici iz rožnatega marmorja."
Ta Buterfly hoče zamamiti moža celo z grobnico iz rožnatega marmorja, da še po smrti osladi "življenje" svojemu miljencu. Zahteva pa poleg nežnosti in razuma tudi dobre vzgoje — gotovo pametna deklica.
Bolj še viki, ki so tako dovzetni za novotarije, so uvideli, da bi uvedba latinice ne imela popolnoma ni-kakega pomena, ker pisava sama še ne zbližuje narodov, pač pa bi povzročila veliko kulturno škodo.
BANOVČEVI KONCERTI.
15. decembra: Milwaukee. Wis.
Svetozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland, O.
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Ogla?'te se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od II. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
ADVERTISE in "Glase Naroda"
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listo, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar San Francisco. Jacob lauahln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Coatello. Walsenburg, M. J. Bajuk
INDIANA Indianapolis, Lov is Banlch
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spiilar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bam bid •, J. Zaletel, Joseph Uro vat.
KANSAS Girard, Agnes Močuik. Kansas City, Frank Žagar.
MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodoplvec.
MICHIGAN . Calumet, M. P. Kobe Detrdt, J. Barich. Ant JanezleJ
MINNESOTA
Chisholmn. Frank Gooie, A. Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, FT Sekala. La Salle, J. Spelich. Mascoutah. Prank Augusttn North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barboricki. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovfek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert. Louis Vessel Hibblng, Jbhn Povfte. Virginia, Frank HrvaUch.
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ.
MONTANA Klein, John R. Ram. Roundup, m. M. PanUm ~ Washoe, L. Champ*.
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki 9e vrle po svetu.
. inmHM
CENA
R ONI PREKO OCEANA
Najkra Jia in najb«lj ugodna »e« n ootovanj« n* ogrsntnlh oarnlklh:
FRANCE 12. decembra. (6 P. M.» ILE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb.
(7 P. M.) »1 P. M.» PARIS 24. jan.; 21. februarja
<5 P. M.) (1 P. M.)
J Najkrajfta pot po tnemnlcl V%ak6-; j« v posebni kabini s vaeml modarnl ml udobnnatl — Plja£a In slavna francoska kuhinja !*ra-lno nizke c«na VpraJaJt« kateregakoli ■>00tl«M»0H> tf«ntt
& FRENCH LINE
1» STATE STREET
NI W YORK. N. Y.
		- »
		
n.
ZA CANADO $1.20
GLAS NARODA
216 W. 18 STREET NEW YORK
NEBRASKA Omaha, P. Broderick.
NEW YORK
J Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls. Frank Masle.
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Sobek, Chas. .Carlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt.
Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kurnie Niles, Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar. Youngs town, Anton KikelJ.
OREGON
Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA:
Ambridge, Frank J&kše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-van&ek. Urafton, Fr. Machek.
Export, G. Previč. Louis Jupan-čič, A. Skerlj.
Farreil, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc. Marvin Koroshetz. Krayn, Ant. TauteiJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriv tek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. Podmllšek.
Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdlrc. 8teelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. FT. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan WiUock, J. Peternel.
UTAH Helper, Fr. Krebs.
Kako sc potu-i je v stari kraj m j nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen po to rati ▼ ! star) kraj, je potrebno, da 3« poučen o potnih listih, prtljafi h drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml »moremo dati najboljša pofasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike.
Tadi nedržavljanl zamn?=Jo potovati t stari kraj us obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Fermfi) is Wasta-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teko 6. mesecev in isti se np pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj ^ jim pošlje na Barge Offlca, New York, N. Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ ?
STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljave z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, t kvotni vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene In neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavijanov, Id se bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK
WEST VIRGINIA:	m
i Williams River. Anton Svet. i
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. 8heboygan, John Zorman. West Allis. Frank Skok.
WYOMING Rork Springs. Louis Taucber. Diamondville. F. Lumbert.
Vsak zastopnik izda potrdilo 7% svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $3.; sa četrt leta $1.50.
Ne* York city Je $7. cek> teto.
Naročnina za Evropo je 87, za celo leto.