P^^^and distributed imder permit (Ho. BBS)' anthoilied by the Act of OoteUr g. 1E17, on file at th> Fort Qfflcs of Hew York, H. Y. — By order of the President, JL g. Bnrieaon, Postmaster General,
IS Največji doveml "- dnevnik @	T' A A TT^ A	PI The largest Slovenian daily &
H v Zedinjenih državah > II	■ ■ /1 ^^ [ml /1 ■ ^ fl A ■ M A	ffl ^ ^	States:- JTL
§]} Velja za vse leto . .. $3.50 iff	VJI JLixA.k^ X 1 i M 1 ^iV / M W 1 m	ffi Iwued every day except Sundays ft
M Za po« leu......$2.00 ft	W
ioA^BAK^J	List slovenskih delavcev v Ameriki.	g. SO,OOP Readers p
■elephoue: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: 2876 CORTLANDT.
* -	-	_
NO 248 — ŠTEV 248	NEW YORK. TUESDAY. OCTOBER 22, 1918. — TOREK, 22. OKTOBRA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI
■	NAROD IMA BESEDO
•v januarja T. 1 jo predsednik Wilson zateval kot enega mirov ■i li pogojev. ,la se /,:jiiu;."i narodom Avstro-Ogrske avtonomni ra/-
■	>>j Pijan j »o vojaških uspehih svojega berlinskega gospodarja. so ni
■	esar Kar! /menil /a ta opomin. Ko se j«- vojna sreča obrnila koneč-
■	<o na stran zaveznikov, dunajska vlada ponižno ponudila mir na
■	•odhigi prejšnih predsednikovih predlogov, zlasti na podlagi onega avtonomiji av>tro-ogr.skih narodov.
h« podkrepi	ponudbo ter stavi Ameriko pred gotov
■	n. je .-. -ar "po milosti božji' naznanil ".svojim vernim narodom'
■	reustrujitev /apaduih delov monarhije na "federativni" podlagi: ■vien teb delov Te avezniške države bi imela postati Ilirija _ ne-
■	akšna senca .Jugoslavije. brez Trsta in njegovega okraja, ter ttosne
■	m I leii-egovitH*. med 11 in ko bi Hrvatska z našimi narodnimi odlomki
■	m Ogrskem imela ostati pod Ogri. Ta Karlov načrt nosi na sebi pi
■	at nere*no«ti. Vi.Ji «e mu. da nima drugega namena, kakor prešle
■	•iti predsedniku Wi>ona in zaveznike. l*a četudi bi ne bil tako ne-
■	pr--ten, nam je na podlagi stoletne izkušnje znano, kaj pomenijo Hdtljube in prisege llabsburžaiov. Bolj kot kedaj prej. nas deli da-B «'s od teh naših krvnikov potok krvi in solz.
Istega dne, ko jr b'l objavljen manifest avstrijskega cesarja, ■i. odgovoril predsednik Wilso na njegovo mirovno ponudbo. V bi-H-t\u niu predsednik pravi*
Am sorry, dear « bai ley, prekasno si se domislil. Odkar sem ja/ ■govoril ono o avtonomiji "tvojih" narodov, .se je marsikaj izpreme-
■	>ilo. Amerika in ujmi zavezniki so priznali med tem Čeho-Slovake pravičnost narodnih teženj Jugoslovanov po svobodi. Treba je, da
■: rjimi skleneš mir.
Tak odgovor vNdarju "po milosti božji" je edin v zgodovini.
■	/ njim j e preds« dnii privedel v prakso ono. tolikokrat povdarjaiio
■	iiač.-ln o vamo(HlIoi-e\anju narodov. Priznana nam je pravica, da bo-
■	mo gospodarji svoje usi.de s svojimi kilavimi žrtvami in borbami
■	jugoslovanski nart,d pokazal, da se hoče na vsak način osvoboditi
■	avstro, »grškega jari. a in s- združiti z brati i/ Srbije in Ornegore. I" ne	nikakega
Poskušalo se je in se poskusa, prikrajšati in izigrati pravico sa-'
■	iroodločevanja nnšeg i naroda z usiljenjem gotove državne oblike in
■	nekakšne superioritete enega dela naroda nad drugim. Ideja Piemon-
■	ta je postala danes nestvarna. Noben raiborit človek ne želi danes ni H Velike Srbije, ni Velike Hrvatske. Mi vsi hočemo Jugoslavijo to je
■	ciržavo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Dj>nes ne maramo več za Krfsko deklaracijo, katero je prekršL
■	eden od ugovornikov, in od katere je preživelo samo vrhovno načelo
■	suverenega samoodlocevaja naroda. Ne vprašamo ne za vlado ne za
■	1 ralje.
I Narod v naši. še potlačeni domovini v Avstro-Ogrski bo s naro
■	dom v Srbiji in Črnigori sam odločil o naši bodoči usodi v suvereni
■	ustavotvorni skupščini. Ta pravica nam je sedaj zajamčena. Amerika
■	m njeni — naši — zavezniki stoje za nami.
Dr. Hinkovič. i
I Govor Hardena!
————— »
I Harden je rekel kajzerju, naj "vzam? križ na svoje rame", — I Nemško občinstvo je ploskalo, ko 9 je zahteval Harden odstop kaj-, zerja.
i
Amsterdam, 21. oktobra. Po-1
ročilo* As*. Press. -— Sami smo. . Ko ue more kaka trdnjava še na-( I dalje vzdržati, ni nikaka nečast: za poveljnika, če se preda. Ka.i-< z-r mora vzeti na svoje rame križ ' ter skleniti čim hitreje mogoe*' potrebni mir, čeprav je to hudo. Kajzer naj se izjavi pripravljenim za to ter naj prevzame v novi Nemčiji mesto prvega državljana.
To izjavo Maksimilijana Ilartt"-ii«. katero je podal pred štev ilnim , občinstvom v nedeljo v Berlinu, se j«* živahno odobravalo.
Harden, kojega članki v "Zu-kunft" so vsled svoje o^lkritosrč-nosti dovedli do tega, da se je u-stavilo publikacijo lista ob različ nih prilikah, j- smel na teiu zl>o rovanju govoriti, ne da bi se ga , ustavilo v govoru.
— Ena najbolj krutih ironij je ta. da bi se to vojno, ki se je pričela v namenu, da se vzdrži nemogočo Avstrijo, končala z izjavo od strani iste Avstrije, da ue more š-j nadalje obstajati.
.Mi moramo doprinesti žrtv. Tudi kajzer mora doprinesti svoje žrtve. On se mora prvi prilagod:-| ti novi Nemčiji ter se zadovoljiti s tem. da zastopa ali reprezont'r i narod. Odstraniti inora od svojih ; naslednikov vse možnosti, da «»i bili škodljivi narodu. Nato pa mo-I ?-a nositi svoj lastni del križa K-r hitro skl-uiiti potrebni mir ter 1 zeti nase nalogo sprejema te/k li '
pogojev, ki so zve/ji ni s tem. -
Kajzer naj odstopi.	j
Kodanj, Dansko. 21. oktobra.— "Knipnkischo Tagespost" ji* pov*-. zročila v Nemčiji veliko sen/aei.i» s tem, da je natisnila direkten po j ziv, naj kajzer o<l«to^>i.	I
Separatni mir s Turčijo.
I	-
'	A	j
Amsterdam, 21. oktobra. Poročevalec bremenske Weset Zeit. unjr v Carigradu pravi, da se inora priznati, dr. sc javno mnenje nekaj časa zavzema za se para »ni' I mir Turčije. To mišljenje je v zadnjem času doživelo nekoliko iz- : I premembe. zaradi govora prin«-^ (Maksimilijana v državnem zboru, | ki je tudi utrdil stališče stranke i sloge in napredka.	j
| Zdaj se tudi razpravlja o neks;-(terih predlogih za reformacije Turčiji; v prvi vrsti se razmotri-va o tem. da postane Carigrad prosta luka in da se trdnjave v Dardanelah porušijo po<l pogojem. da zavezniške vlade jamčijo. da bo Carigrad še nadalje pv«*-stoliea Turčije. Nadalje se je ♦'» di predlagalo, da se podeli avtonomija Arabiji. Siriji. Armeniji in Židom v Palestini.
Vplivni turški listi neprenehoma agitirajo za separatni mi--.
Rutenci žele priznanja.
Washington, D. C., 21. oktobra.4 Ameriški narodni rutenski (11-krajinski- svet je danes naprosil predsednika Wilson a. da na i v-pošteva narodne aspiraeije ruten-skega naroda pri mirovnih pogajanjih z Avstro-Ogrsko.
, Delegacija pravi, da predstav-i lja pol miljona Ruteneev v Zdro-ženih državah.
Državljanska vojna na Bolgarskem.
Kodanj, Dansko. 21. oktobra. — 1 Na Bolgarskem je izbruhnila re-jvolufija. V glavnem mestu Sofiji je nastala državljanska vojna.
j V cestnih spopadih je bilo u »morjeliih več kot 3000 oseb. Boji s« se vršili med bolgarskimi de
•	lavei. katere so vodili bolgarsk
•	b<iijaeviaki agitatorji in policijo
I Vojaštvo si na vse načine priza deva, da bi zatrlo nemire.
Pomoč Čehom
j -
Ameriška vlada je dala Čehom 13 ' miljonov dolarjev. — Vladivostok naznanja, da je prišla ameriška pomoč Cehom. — Piše Carl W.
Ackerman.
Vladivostok, Sibirija. 21. okt Ceho-slovaški časnikarski urad na ' znanja, da sij Zilružciie tlržavt* 1 kor se poroča iz Amerike, izročile pn»lspdniku Masar\ ku "» miljonov 1 dolarjev. Iz zanesljivcega vira sem obveščen, da je predsednik Wilson dodatno dal Čeho-Slovakom vojnih ! potrebščin v vrednosti miljonov ; dolarjev. Ta svota skupno z eko- ' nomsko ]>ontočjo o miljonov tlolar jev za Rusijo, katero je da! vojno- j trgovski urad v Washington«, zna 1 ša sedaj 13 miljonov dolarjev. 1 Poleg lega imajo Cehi še pomoč I Ameriškega Rdočeg; križa in Y ] M. r. A. zastopnik vojnotrgovske- ' ga u rada August Hold pa je dal . na razjiolago ladje za nov* mbet. in derejuber; v>.,> tedaj kaže, da Amerika ne namerava zapustiti j jCeho-Slovakov v njihovi največji 'sli.	" 1
Zal, da se pa šii i nevarna pro-: tiameriška propaganda, ki posku ] ša napraviti spor med Ccho-Slova- ( ki in Amerikanci. ker zadnji niso j tposlali vojuštva n;i fronto ob Vol ^ Odkar pa m- je Cehom pojasni- 1 ln. da je velike važnosti, da Amerika v tem času koncentrira ve ' liko vojaško silo v Franciji in da I»i bilo tudi nevarno za ve'iko armado ob Volgi, dokler zavezniki ne kontrolirajo transsibirske že ! leznice. je upati, da se ta pro pa- ] ganda ne bo obn< sla.	!
Drugi dokaz odkrite simpatije J Amerike do Ceho-S lova kov pa je 1 tudi to, da se v kratkem joičaku ^ je. tla bo Ameriški Rk-či križ po 1 slal posebni vlak v notranjost de- ^ ' žele ter razdelil potrebščine ob fronti. Vlak ho vozil obleko*, ži- • vrž, odejo, čevlje, kožuhe, zdravi ! ta. zdravnike in bolniške strež ' nice.
V	llarbinu je mogoče videti ru ' ^ke, češke, poljske, armenske be -yrnce. ki potujejo v tovornih voz« -
j vili. da ubeže barbarskim lujljše ' vikom.	1
Rdeči križ namerava najprej po slat i en vlak potrebščin v Oelja i . binsk. da se pomaga tamošnjim . prebivalesm Še p»*ed zimo. Poseb 1 no zdravniška pomoč je tam zelc 1 potrebna. V češko-slovaškem glav nem stanu jei zbruhnil tifus. Pri- ] zadeto je celo osobje okrajne bol ] nišniee Sicer 111 nikake nevarno , sti. da bi se epidemija razširila tu di na češko-slovaške čete. ki so na stan jene po šolah, trgovinah in ( raznih dvoranah, vendar pa RJe či križ naglo pošilja pomoč, da se!, prepreči razširjenje. Te
razmere niso omejene na 110 ., t.ranjost dežele, temveč na vzhod no Sibirijo, kjer stanujejo begun '' ei v prenapolnjenih kleteh, hle vih. ali pa Zapuščenih hišah. Rde či križ skrbi v Vladivostoku za ."»000 reveže v. Mnogo tisoč pa jih* je raztresenih ob sibirski želez niči.
K sreči se zima še ni pričela, to da tekom enega meseca, bo več ti soč življenj navezanih samo na ameriško pomožno ekspedicijo. i Cehi pa neprestano pritiskajo na l)oljševike, ki se morajo umikati od Kkaterinburga proti Turi.' Dasiravno so bili Cehi prisiljeni izprazniti Sam aro. vendar njihov artilerijski ogenj zabranjuje bolj-ševikom. da bi vkorakali v mesto. Eden izmed treh sovražnih aero planov, ki so napadli železniško postajo v Samari, se je moral spustiti na tla.
Sovražnik je poskušal zavrniti češko slovaško desno krilo, pa bj] prisiljen umakniti se.	,
Rdeča garda ima najboljše bolj-, še viške čete. katere so ojačene z Madžari.
V	okolici Simbirska se sovraž j ni k neprestano umika iz Meleksa
i kar je še posledica bitke pri Man-' kovni. Sodeč po čeških poročilih/ zadnjih treh dni. se boljše drž«, kot se je pričakovalo. Poleg drugih uspehov, so očistili tudi železnico Krasnourinsk-SarapuL
1
Iz Japonske
i
--
i
Min. predsednik H ara želi ,da bi prišlo do tesnejše zvez s med Ja
. ponsko in Zdr. državami.
Tokia, .laponska, 21. oktobra. — Dasiravno bo zveza z Anglljj ostala vogelni kamen Japonske z.-, zunanje zadeve, vendar želim tu povdarjati. da bo moje posebno prizadevanje v tem, da obdržim prijateljske razmere z Združc.i-mi državami. — je rek 1 dan-s Takaši Ilara. prvi japonski ljudski min. predsednik in vodi. j! j Seivuki stranke, v svojem uvodnem govoru.
—	Prosim, povejte to ameriškemu narodu tako prepričevalno kot morete. — je rekel. — kajti jaz in moji tovariši iskreno 7S-le. da bi Japonska in Amerika prišli tesnejše skupaj in da bi bila odstranjena vsaka senca nesporazuma.
Z demokratično priprostostjo in odločnostjo je min. predsednik Ilara odkrito razpravljal vsa v-prašanja, ki so mu bila stavljena' in je rekei. da je Japonska, ki so ! ji skozi zadnjih 50 let vladali ve-, činoma birokrati, stopila v novo, dobo ustavnega napredka, v kai - I re ljudsko mišljenje mnogo na-i tančneje nadzoruje narodno politiko. Rekel je, da bodo on in njegovi tovariši neprestano reš- ' vali vprašanja, ki so nastala vsi« d vojne.
Imenovanje Hare, ki je pričei svoje politično življenje kot časnikarski poročevalec, za ministrskega predsednika, se smatra za znamenje, da je tudi na Japonskem kakor v Ameriki prišel ea-i,: ko sme navadni državljan upati.' da se more pospeti tudi na najbolj odgovorno mesto v deželi. I
T	V ♦	'
Na prošnjo, da naj pojasni svoje mišljenje glede kritike Japon-: ske. da bo nekega dne postala vojaško agresivni a, je odgovori!' Ilara. da je bil pred enajstimi I leti. ko je obiskal Ameriko, zelo | začuden, ko je slišal, da nekateri Amerikanci mislijo, da je japon-1 ska vojaška moč namenjena pro-ti Ameriki.	. |
—	To je bilo absurdno. — je re-' kel. — Zgodovina dokazuje, da j Japonska ni nikdar svojevoljno pričela vojne. Priznava se. da je ! bila naša vojna proti Rusiji de-1 fenzivna. Nimamo ambicije ni že-'
; 1 je razširiti se. Sedanja vojna je ! pokazala, da so naše pogodbe pomanjkljive in to bo popravljeno, toda Japonska si ne želi drugega, kot da je v ugodnem položaju za, obrambo.	i
Naše zmage v kitajski in ruski vojni so naravno dovedle japonski narod, da je občudoval svoje | armade in to je dovedlo zunanjo javnost do prepričanja, da Japonska posveča preveč paznost-i svoji armadi.
Toda vojaški vpliv na Japonskem ni tako v ospredju, kot si nekateri mislijo. Naša ustava j-' še mlada hi nekateri naši možje! se zavzemajo za vladno obliko. I kakoršna je nemška, toda sedanje ministrstvo je edino v skl<-;pu. da zagotov ustavni razvoj Japonske po narodni volji, kar| se je neovrgljivo pokazalo v se-! danji vojni, da je težnja in žel ja; vs* h narodov celega sveta.
Narodni glas je treba poslušati in časopisje je veliko sredstvo
tega glasa. V mislih imam mno- i
1
go načrtov, da to narodno giba- j nje zavzame konkretno obliko. 1
Govorec o Kitajski je rekel Kara. da se bo držal po Dansinir-Išjivei pogodbi politik^ odprtin 1 vrat in bo stanovitno stal za r»»-• litiko. da se ne sme nikdar vmešavati v notranjo politiko Kitajske.
j A ko bodo tako napredovali do novembra, ko bo pričelo snežiti j tedaj bodo vstavili bol jševLško i nemško kampanjo, ki poskusa raz . T»iti češko-slovasko armado, pre l 110 pride vojaška pomoč iz Augli je in Francije ter Ameriškega Rdečega križa.
1_
Francozi ob
Donavi
Po štiriintridesetih dneh boja sc prišle francoske čete na rumunske mejo. — Promet na Donavi po pol
non.a ustavljen. Boji srbskih čet
Pariz, Francija, ji. oktobra. Francoske črte »o Jospeie do reke Donave v okraju Vidin. - Ta ko je objavilo danes vojno mini strM vo.
Poročilo se glasi: Iztočilo pozorišče: - Dne 20 oktobra, štiriintrideset dni |>o vpn zoritvi ofenzive, so dospele frau ' coske čete do Donave v pokrajini Vidin ter odredile vse potrebno da se ustavi promet 11a reki. Vspri-čo našega artilerijskej-n ognja s« je prisililo neki sovražili monitor da je pristal na -everni breg. ( Istega dne so zavezniške sile za-j sedle Zaječar. Naprej potisnjeni čete s-.» nahajajo v razdalji dest ti kiloineti-ov od Parašina ob 3Io-ravi. Srbske čete so severno ««1 'Alek-sinaca in Krušcvaca v stiku '7. nemškimi četami, ki se branijo'
(za močnimi za kopi.
* * *
I -- Pohod generala Franchet
*	d "Esperev ]>roti Donavi »»tvarja največje možnosti za zavezniško o-rožje. Mesto Vidin leži v bližini
{kraja, kjer se stiskajo meje Bol garske. Rumunske, Avstro-Ogrskt
•in Srbije.
Oslabljeno Avstrijo je mogoče sedaj napasti na njeni najbolj ran Ijivi strani, v južnih provincah, v katerih slanujejo Jugoslovani, ki so sorodni Srbom ter splošno nezadovoljni z avstrijsko in ogrsko j vlado. Prebivalstvo Bosne in lf< r »•'•g,,vine bi gotovo pomagalo zaveznikom na vsak mogoči način Preko Donave loži Romunska katero teže pogoji vsiljenega mi jru. sklenjenega v Bukarešti in k; Jje vsaki trenutek pripravljena 'vstati proti tevtoiLskim trinogom j Nemci se ne morejo še nadalje jZanašati na zaloge romunskega žita in petroleja, glede katerih .produktov se nahajajo v silni po trebi.
Takozvana •• Mittel-Europa" iz 'ginja kot pomladanski sneg na isolncu.
_
Avstrija bo prosila za mir.
j . Haag, Nizozemsko. 21. oktobra Danes je krožilo po tukajšnih do bro informiranih krogih značilne poročilo, namreč, da bo avstrij sko-ogrska vlada prosila za uiir in j sicer v najkrajšem času, najbrž« še koncem tega tedna.
i
London, Anglija, 21. oktobra • 'Amsterdamski dopisnik je brzoja •vil časopisu "Daily Express", da je revolucija na Ogrskem neizo gibna. Ogrski republikanci hoeejc strmoglaviti sedanjo vlado ter o snovati "narodno republiko*' pod j predsedstvom jjrofa Karolyj-ja. — (To bodo storili. Če ne bodo izpre j videli, da tekom treh dni ne br generalnega miru.
i	Svarilo Čehom.
!
j Pariz, Francija. 20. oktobra. -j Češki go verne r grof < 'oudenhove j je danes v Pragi iz«lal razglas, v j katerem objavlja, tla so ustavn« j reforme v teku in svari pred v>n jkirai demonstracijami, ki bodo z
j največjo stfr.srostjo zatlušene. >---——
■| Wilsonov odgovor in Avstrija.
1	,1
Rim, Italija. 2t. oktobra. — Da -,nes s7>rejeli tukaj z velikim nav-
-	j dušenjem odgovor j*redsednika -'Wilsona. katerega j«1 poslal Avstriji. Razen Nemčije in Avstrije
-	misli vsakdo, da pomeni la odgo
^ vor smrtno obsodbo Avstrije. Italijansko časopisje svari obenem avstrijske narode pred pastmi, kate . jre bi jim lahko Avstrija nastavi
-	j la. Nemški cesar, je namreč šele pred kratkim poskušal zavesti
*	svet s svojo proklamaeijo glede
neodvisiosti avstrijskih narodov.
Oficijelna poročila
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. 21. oktobra. — Na fronti ■ >H Oise se položaj 11 izprt-menil. Med Oise in Serre s< tlane> zjutraj pričele naše čete z n» laljuim napretlovanjem. Na d-snem krilu smo zavzeli Mesbre court in Riclieeourt. pri čemut nam je pa»lla v rt>ke nekako pet deset jetnikov. Na levem krilu med Lucv in \'illers-Ie-Sec. siu< pridobili na ozemlju in to kiju t-živahnemu odporu sovražnika. — Bitka je bila kaj trdovratna.
Na višini iztočno od Vouziere-so vprizorih Nemci A-eč k rat pro! i napade s j mu nočjo velikih od del kov. Naše čete so se ustavljale vsem napadom ter vzdržale --vojt pozicije.
Angleško poročilo.
London, Anglija. 21. oktobra Nočno. — Tekom noči in zgotl njega jutra so se vršili ostri boj: za posest vasi Amerval. katero sm< zavzeli tekom našega včerajšnje ga napada. Zavrnilo se je odl.»č ne napade sovražnika, da se zopet polasti vasi.
Zirotlaj zjutraj j-- vprizoril ni. vražnik neuspešen poskus, da pro dre v naše naprej postavljene čr te v bližni Cambrai-Bavai ceste Cjcli smo par jetnikov. Iztočno in severno o,l Denain je ŠI«» miš« napredovanje naprej in t., kljul
mtičneniti odporu sovražnika.
Nahajamo se manj kot dve mi
lji od Valenciennes ter smo dosp. !i do splošne črte La Cenrii:i St. Amaud-Rougv-Taintignv.
Dnevno poročilo. — ste\ > uikov, katere smo upeli tekom v rajšnih oj»eracij severno-od L-t'atean. presega število -J'^i'V S vražne pozicije ob reki Sel o« -bile velike naravne moči ter m' je držalo z veliko odločnostjo.
Napad so vprizorile an^e-ŠAC ve'ske 111 škt»tske divizije ob 2. uri zjtraj pod najbolj neugo i;. vremenskimi razmermi. — Vsi- ! trajnega deževja je bilo n ; >•• : > vanje zeh» otežkočen«». Boj je ; hud skozi celi dati ter je i.n vražnik močan »uljior v vseh vas ter ob železniški progi. Pri prei ganju tega oiljjora so nudili v« pomoč tanki, ki so kljub pr -pi . Ijenim rekam prišli na le . i r ob zirodnji jutranji »iri.
Kakorhitro se je zagotovilu , • ob reki. .-.e je zgradilo več je > i
lo mostov vsnričo težke«";!. <•■ •. - -
jsovi-azii' artilerije m struj. ji jpusk. Potom tiii mostov je šla 1 ša artilerija naprej za infan-e ter pomagala >Iedtiji 11a u.<{>< š način na kratko razdaljo.
Belgijsko poročilo.
Havre, Francija. 21. ok*.
'Nadaljevali smo s priti-k. -, vraži;ika ter ^ra pognali lla / -. ni breg kanala de la Lvs. m<-,{ . zozemsko mejo v bližini Etde t.m [južno od Meemlre. V roke nam }■• ' ] ►«! 1111) 200 mož.
Odgovor Nemčije predsedniku
London, Anglija. 21. oktobra . • liescdilo nemške note. ki so jo •
- 1
sprejeli potom brezžičnega brzoja ] va je naslednja:
S sprejemom predloga, za i/, f praznenje zasedenih ozemelj, je ' stopila nemška vlada ua stališče'] domnevanja, naj se celo postopa-'i nje tega izprazneuje in pogojex f-premirja ]>rejnisti razsodbi vi.ja-p ških svetovalcev in <la naj dfjan ; sko stanje sile na obeh straneh na ' bojišču predstavlja temelj za do ; govore .ki bodo zavarovali in za i jamčili ta standard.	i'
Nemška vlada predlaga preti j sedniku, naj se tlobi priliko za do j1 iočenje posameznosti. Prepričana j' je, da ne bo jiredsediuk Zdrnže-! nih držav odobril nikake zahteve j ki bi bila nesprejemljva z oziroma na čast nemškega naroda in t ud' zapirala pot do pravičnega miru • Nemška vlada protestira prot'1 očitanju nepostavnih in nečlove škili akcij, katera nasprotujejc j 'nemškim kopnim in pomorskiir, silani in s tem tudi nemškemu na j rodu.
Za. kritje umikanja bodo razde janja vedno potrebna ter jih iz vajamo v toliko, kot. je to dovoljeno po mednarodni postavi. - j Nemške čete imajo najbolj stroga | navodila, naj varujejo privatiu i lastnino ter skrbe za prebivalstvo! po svoji najboljši zmožnosti. Kjt-i j se vrše kljub tem navodilom kr J šenja. se dotičue strogo kaznuje.
Nemška vlada zanikuje nadalj« : tla je nemška mornarica pri potopu ladij kedaj namenoma uničila! rešilne čolne s potniki. Nemška vlada predlaga z ozironi "a v>c t» obdolžitve. naj tozadevna dejstva pojasnijo nevtralne komUi>»*.
V namenu, da st> izogne .siirc stvari, ki bi ovirala tlelo miru. j« odredila nemška vlada, tla se ,Ml i>ošij#- vsem poveljnikom pod mor škili eobiov povelja. ^ katerimi prepoveduje lorpetiirauje potni škili huiij. tlasjravno ne more \/ telit ničnih vzrokov zajamčiti. d:f I»«.mIo ta pivelja dosegla vsak samezen podmorski čoln na mor ju pred njegovim jiovratkom.
Kot osnovni pogoj za mir predpisuje predsednik uničenje vsak' samovoljne sile. ki bi mogla po samit*, tajno in iz svoje lastne iz-iibeie motiti mir sveta. Nato odgo ■ varja nemška vlada:
Dosedaj se predstavljanja nem
škega naroda \- nemškem <-• s! vu ;.i poverilo nobenim >.j pri stvorjenju vlade.
Ustava ni določala sluč-.j;. • sjavitve narode pri «' t :i:v;i gh.de miru in vojne. Te r. •• • pa so sedaj podvrženi tem I.u;i Ipremembi. Nova viada j- >u ■ i jena v popolnem soglasju z žh imi odjioslaneev narrtda iu^ - r^ i temelju .enake, splošne, ta j direktne volilne pravice.
Voditelji velikih strank v r ! nem zboru so člani vlade. V I Joče ne more nobena via la p vzeti poslov ali ostati v 11 r. 1 jda hi uživala zaupanja več . žavnega zbora.
Odgovornost državneg:! 1 jlai ja napram odposlancem 1 ; da sc je na postaven način razvT-la in zavarovala. Prvo dejat 1 i ve vlade je bilo. tla je preti . itlrzaviiemu zboru pretil-.g /,: premem bo ustave e<-sarst\a _smislu, da je treba j>rivoljetija 'stojmikov naroda pri «»:«»•-".: ide miru ali vojne.
Trajnost novega sist -m:! ] .1 zajamčena n«» le potom us! ivn.:: jamstev, temveč tuli pot ; omajitega sklepa nemškegii da. kojega velika večina ^ /: IT"nii reformami ter zahteva nj it I energično nadaljevanje., t Vprašanje predsednika. - .1
I'ima on in vlade, ki so zdr:i.'"
proti Nemčiji, opravka, .i s ti
(odgovorjeno na jasen in rep - 1
ten način potom izjave, da _ ■ ; r
.šla pondba za mir in premirji* •
j vlade, ki je prosta vsak<-g;i ! , - 1
■ voljnega m iieodgovono ga ■ in ki je podpirana od o.;.de. w , uadkriljujoče večine n-iaš, .eg-: naroda.
o J ji.
Odpoklic podmorskih čolnov.
London, Anglija. 20. okt.in 1 Madridski li-ti pravijo, da je španska prejela oficijelno p »r 1 čiio od nemške vlatle. da je admi-raliteta naročila po<l mors kini čt. nom. da se naj vrnejo v svojt baze.
K|H»ea j,a porot**a iz lierlina. da je nemški podmorski čoln torpe-dira! pa rn i k Maria, katerega jt španska vlada zaplenila. Parni!; >e je rabil za prevažanje fosfatov na Špansko.
XAKODA. 22 OKT. 1918.
Danska iredenta
Če predo zavezniške sile nazaj skoro eno stoletje in pol. da popravijo delitev Poljske ter sežejo več stoletij tazaj. da oživijo ee-6£ko državo, zaknj bi ne šle petdeset let nazaj ter oprostile Dance iz Slezvika izpod pruskejra zatiranja T
Moderna rrnsija je država, ki je zgrajena na osvojevanju.
Bismarck je podedoval ropaželjno politiko Friderika Velikega ter rzbornepa kneza. Nikdar ni izjrubil prilike, ki se mu je nudila, da anektira ozemlje s silo ali prevaro. Leta 1871 je odtrgal od Francije Alzaeijo in Lotarinsko. Še pred tem pa s*? je polastil liano vr-ja. Hessen-Kassd, Nassau ter drugih ne-pruskih nemških dežel. Porabil Avstrijo za pospeševanje svojih načrtov glede ropa IIo!-štajna in Slezvika od Danske. Leta 1S64 je pripisal Avstriji Šlez-vik kot delež pri danskem ropu. Dve leti pozneje, po bitki pri Sadovi, je izbrisal pralni naslov Avstrije do Šlezvika ter pripisal deželo Viljemu I. in Prusiji.
Prusija ni bila nič bolj uspešua pri asimilaciji Dancev v jut-lantski provinci kot je bila pri asimilaciji Francozov v Alzaciji iu Lotarinski ali pa oni Poljakov v zapadni Pruski aH Poznanski.
Severni Slezvik. ki je bil v času aneksije pretežno danski. ostal tak. Leta 1905 je izmed 148.000 prebivalcev tepa dela govorilo 139.000 danski jezik. Celo otroci nemških priseljencev so se pri vadili danskemu jeziku, kojefja uporabe se ni moglo ustaviti, tekom petdetih let političnega preganjanja.
Prašiča pogodba, s katero se je kotiralo prusko-avstrijsko vojno, ki je trajala šestdeset dni. je vsebovala članek, ki je določaL _
14 naj se prebivalce severnega Šlezvika zopet združi z Dansko, v slučaju. da bi dali temu izraza potom prosto vršeče se volitve ali plebiscita.'' 0 To ljudsko glasovanje pa se ni — nikdar vršilo. Bismarck je to plasovanje zavlekel na podlagi te«ra ali on<*ga izgovor* in leta 1878 je Prusija razveljavila to glasovalno klazulo v soglasju z Avstrijo.
Danska ni mogla stopiti v sedanjo vojno v namenu, da dobi nazaj izgubljeno narodno ozemlje. Nemčija je bila v stanu premagat: jo v najkrajšem času. Danski narod pa e željno pričakoval nemškega poraza ter prilike, da predloži mirovni konferenci, ki bi bila odprta vsem zatiranim narodom, tudi zahteve danskega prebivalstva »evernega Šlezvika.
Krivica, katera se jim je storlia, je prav tako očividna kot ona storjena prebivalstvu Alzacije in Lotarinške. prebivalstvu Poljsk« Čeho-Sl ovaške, Jugoslavije, Transilvanije in italjanskega dela A\ strije. Vse to je traba popraviti.
Prusko stališče proti tujerodnim elementom, katere se je s silo priklopilo političnemu telesu hohenzollernstva, je bilo ono neizprosne strogosti. Ta strogost pa je imela drugačen učinek kot se ga j< pričakovalo. Netila je namreč duha nacijonalizma, katerega je sk*:-šala uničiti.
Sedaj pa se obračajo Hunom podložni narodi z upanjem proti zaveznikom. Fra pravice za vse te narode bo kmalu napočila.
Nikake poprave
Ko bo končana vojna, bodo izdali zavezniki v Evropi več kot sto ti*oe milijonov dolarjev za to. da so zavarovali svojo zemljo pred Nemci.
Združene države bodo izdale štirideset ali petdeset tisoč milijonov za pomoč zaveznikom. Naša polja in mesta niso bila opo«te-šena. Našega naroda se ni odvedlo v suženjstvo. Vojna ni nikda> prišla k nam na brutalen način. Tudi iv* moro nikdar priti. Mi nismo nikdar občutili, kar občutijo Francozi. Angleži in Belgijci.
Kot narod nismo videli pekla s svojimi lastnimi očmi.
Mi ne moremo čutiti ter vsled tega tudi ne ranimo misliti na način kot mislijo naši zavezniki. Nam se zdi vojna bolj kot strašna nočna mora, bolj kot hude sanje.
Za naše zaveznike pa je vojna kruta realnost ali resnica. Ali naj sedimo vsled tega mirno ter delamo mirovne pogoje zanje. — mi. s svojo '1 brezstrastnostjo" in "umerjeno sodbo"?
Ali je to naša — naloga?
Ker imaipo moč in milijone, bogastvo na bilijone. j«.*klarne, žit -nice, ker smo bogati, mogočni ter varni pred napadom in ker oi>i potrebujejo naše pomoči, ali naj reditega delamo pogoje zanje?
Vojne se ni vojevalo na nemških tleh. Za to je poskrbela pie brisanost Huns, ki se je bil pripravil na brezprimeren način.
Ali naj ne bodo okrutosti, katere imenuje predsednik ovire za premirje, obenem tudi ovire za — mir? Ali naj ostanejo te krutosti brez osvetet
O razdejanju v severni Franciji in Belgiji se domneva, da bi ^a ne bilo mogoče nadomestiti s tremi tisoči milijonov dolarjev.
Ali naj ne plača Nemčija ničesar?
Podmorski čolni so potopili za več kot tisoč milijonov vrednosti ladij. Ali naj to ne stane nemški narod ničesar?
Ali je to le vojni slučaj?
Vse pa kaže., da smo prenehali misliti na popravo in povračilo.
Moč. ki je bila v Nemčiji in ki še vedno obstaja, ni bila le vojaška avtokracija ter velikanski vojni aparat. Bil je to narod s * demdesetih milijonov, ki je postal nadvladujoči industrialni narod v Evropi. Izprememba glede vladarjev ali glavnih predstavitel.jcv naroda ne bo zavrsila izpremembe niti v namenih, niti v duši nemškega naroda.	* * -
Čas je že odpraviti domnevanje, da je povzročilo vojno par p ren ape trie v ali da jo je povzročilo stranka junkerjer.
Vojno je povzročilo bogastvo nemškega naroda ter jo je povzročil opojni uspeh nemikega naroda.
Za svoje grehe mora plačati nemški narod sam. Narod Združenih držav ne bo odlašal s kaznijo.	x
NEMŠKI LISTI ZAHTEVAJO ODSTOP KAJZERJA. — NOVA NEMŠKA POSLANICA BO PREDLAGALA, NAJ SKLENEJO PREMIRJE POVELJNIKI NA BOJNEM POLJU. — OPUSTITEV MISLI NA MEŠANO KOMIBIJO.
London, Anglija, 20. oktobra. — "Muench. Post". 4'Schwae-bisehe Wacht" m drogi nemški listi izjavljajo soglasno s poročilom na Exchange Telegraph, da je odstop kajzerja In kronprinca edino sredstvo, kako rešiti 4'to strašno krizo". Dostavlja se, da bo tem boljše za deželo, čim. preje se ta odstop izvrši.
Madrid, Španska, 20. oktobra. — Soglasno s poročili listov je dobila španska vlada oficijelno sporočilo od nemške vlade, v katerem se je ugotovilo, da je nemška admiraliteta zaukazala podmorskim čolnom, naj se takoj vrnejo v svoje baze.
Pariz, Francija, 20. oktobra. — Nemški odgovor na poslanici-predsednkia Wilsona. bo objavljal neposredno prekinjenje vojevanja s podmorskimi čolni ter bo tudi ponudil politična jamstva. Tako po
Francoska armada v Belgiji ni le pognala Nemcev preko Lys temveč je celo prekoračila reko in to kljub poplavam, katere s< ročajo nemški listi, soglasno s poročili iz Ženeve na "L'lnfonna tion".	£	4
Nemški listi izjavljajo.' da bo nova po. lanii-;i opustila predlog za mešano komisijo glede razpravljanja o pogojih premirja, i4glc de katerega bodo odločili ameriški in nemški vrhovni poveljniki iu bojnem polju**.
Berlinski finančni krogi so bili zelo vznemirjeni vsled poroč; la, da so bila. pogajanja prekinjena.
London, Anglija, 20, oktobra. — Do pozne ure danes zvečer n brio nikakega znamenja o odgovoru Nemčije na poslanico predsed nika Wilsona. dasiravno je krožilo tukaj veliko vesti glede razvoje" v Nemčiji. Švicarska poročila kažejo, da je odstop kajzerja in krov princa neposreden ter se navaja v dokaz različne nemške liste, k smatrajo tak odstop za vrjeten.
Španska pravi, da .je sklenila Nemčija odpoklieati svoje pod morske čolne. Za zavlačenje odgovora na poslanico se navaja razli ene vzroke. Soglasno s poročilom iz Amsterdama je zahtevala Dan ska koncesije od Nemčije ter se opirala pri tem na klavzulo v po godbi iz leta 1861. z ozirorn na Šlezvik-Holštajn, katere klavzule s-ni nikdar izpolnilo. •
Poroča se, da bodo celo soeijalisti manjšine podpirali bodoči poslanico, kar ziiači. da bo zelo spravljivega značaja, čeprav h Nemčija izjavila, da hoče vojevati defenzivno vojno.
Tukaj je krožilo poročilo, da se je poslalo sporočilo direkuo * Washington, a to poročilo je iiej>otrjeiio. Tn poročilo, ki pi #iaja i. Amsterdama, javlja, da privoljuje Nemčija v izpraznenje Belgij« da pa morajo te operacije trajati več mesecev.
Nemčija brani samo sebe proti obdolžitvam krutosti ter s*» ugotavlja, da je bila vsled blokade prisiljena uvesti vojevanje s pod morskimi čolni. Nemčija zanikuje svojo odgovornost za izgub žensk in otrok na torpediranih ladijah, a je voljna odpoklieati svr je podmorske čolne v interesu miru.
Konečno zanikuje Nemčija zaveznikom pravico, da bi diktira! Nemčiji obliko vlade na podlagi samodoločbe.
Če bi Neintria ponudila direktno mir Angliji, bi se razvila iz tr «:a kaj zanimiva situacija. Sobotni 44 Evening News" vsebuje ure J niški Članek, v katerem se napada Hohenzolernce ter podpira ame riško kampanjo za strmoglavljnje kajzerja.
''Daily News" in ''Westminstes Gazette" soglašata z Ion Milner-jem, ki je izjavil v nekem pogovoru, da naj bi zavezniki n« diktirali Nepičiji obliko vlade. — Delavski položaj je prav pose ben. Delavstvo zahteva, naj se takoj prične mirovna pogajanja, ka korhitro l>o Nemčija iz Belgije iu Francije, dočim se obenem zaoh ljublja. da hoče podpirati 14 točk predsednika Wilsona.
Washington, D. C., 20. oktobra. — Glede nemškega odgovor, na poslanico predsednika Wilsona je prišlo toliko nasprotujčih * poročil iz Holandske in Švice, da tukajšni uradniki ne vrjamejo ni česar, dokler ne sprejmejo besedila poslanice, ali iz ofieijclnega ai pa iz zanesljivega neoficijelnega vira.
Nemški vladni organi so objavili v sredo, da se je odposlal« odgovor. Od takrat naprej so listi Jia meji od ure do ure culi. da j poslanica na poti, ali da se jo bo odposlalo takoj ali v teku neka te rib dni. Glede vsebine se je poročalo različne stvari.
Hrbtobol.
Ako imate bolečine v hrbtu, ali križu čutite, da vas vse boli. Bolečine postajajo neprenosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas ffre gosta f ter čutite pri tem bolečina. V takem _ 1 slučaju rabite kako dobro zdravilo. I
*	pa ga morda ne morete dobiti? Ne * iščite drugih pripomočkov, ampak
*	poskusite samo enkrat
I Severa's
Kidney & Liver f Remedy
(Se/erova Zdravila za obisti in jetra). To je izborno zdravilo za mehur. kadar imate bolečino pri spuščanju vode. tako tudi pri otrocih, ki močijo postelja To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjtoj« oteklino nog in lajfea hrbtobol. Poskusite ga. Prodaja se v lekarnah. Cer.a 75c in $1.25.
□
Jugoslovanska
BI--=
S
Katol. Jednofa

Ustuovijeaa leta 189S - Inkorporirana leia 1900
Glavni urad v	MINN.]
Georjre Loparc ie srečno prestah nfluenco in najbrž tie ho treba ^peiiicije.
1 31 Johanna Žuirel. žena Mar-j tin a Žuirei. j»» prest.-da pljučnico in j^o pečnti Im.1}-.': !<\-'i v bolnišiih-i. ' John ^ombač. ki j«* bil jako nevarno bolan, j«* na potu okrevanja.
>*ath. M.ir.nt'-- >/. lUu-kdale je sapu^til bolnišnico 14. okt.
l.onis Levstik iz Rockdale se po-"oti bolje.
Doma leži bolan /a influonco g. Prank 7su\v\. ki mu j«- zl»olel-i vsa Inižitia in en otrok umrl.
Zaročena sla Mr. Johi; Bukove« u	Murv Gtvbem-. I\i:-<»ka !m.
Im-ji i!K>iM*. novembru. : Jolietski Srhi so okt. v Stor-iovi r!v<vr;im oroslavljjli veliko • «ivezTiisko /Mi;>!ro !»:i r.alkatui '
:j«T >e b«.,!u.j.' tioii	srbskiii
[ n-i -ftovolj -i v i/ -loliet;'. Tem i oaoi-i u :J>tv.li -1'NKJ / • srbske i"ote. !%i fi«.-;;< v S;iii Kran-
ise<» i i j * 1 p i.jo v \--w V«».k. k.i»"-| K«;., , j,-. , . P;,.(>	,v., v
ivorani j«- bila -ijajna pa:*;t«la.
Dopis
Cmitz,	j
Ker ni bilo že <lolifO časa <loi>isa iz na**e naselbine, sem se pa jaz namenil popisati par re*j-i.
Kar se tiče farinerskib razmer, ie še pre •»-j dobro. Kolik«) cl»*H imamo zuaj. ni m'>sroče omeniti, k^r r.mo ri \se^ra dosti pridelali, t 'lovek* ve*« li. kadar -»o v-i pve-d;.li napt.liijeui / žitom in dru!r«> re«'*jo ter se ilubro j-ripr;!vinm /a l:mlo /.«ii:o. Ker sm<» itneli lepo vreme, smo prej vse pospravil:. ]
Bm! sem tmli dopU v (»1 Xarixin" . da l»i se rojaki radi n.!-^tliii na »'asn-.e. Tukaj omenim li->-ti«n. ki jih veseli farma, da j:!1 tukaj čaka lepa »prilika, ker je večj farni n-.t ju-odaj; ^o izči^-i a<- lar-
me in neizčiščene. male in vlik« ka lorsna katerega rojaka vesel Kateri je namenjen iti na farm« na j rt:i piše, ker mu bwi dal oobr. i*ojasni!a. Te farme so v bližin n *s več Slovencev kT upam. <1a s« ! a j več rojakov tnkai nhsHi. Te rej. kateri misli priti, naj pridt pre-pj /akaj pozneje bo m or d;
Naj za^nstuje za z<J-i j. dm'ji j"K:t kaj ver. Kom-em m^jeira pis« nja lepo pozdravim v«;e čitatelje 'M jI asa N.-irfwia".	pa Mi.
Uartola in Xtr. Au^tela v Mieh" s;anu
b»>«'|>ti lKHaeii.
x	Oivitz. \Vi
SLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa.' Podpredsednik; LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajuik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Saiida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOIIN G0UŽE. Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chieago. 111. rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD Sf.ABODXIK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ, Jr. 4S2-7th St.. t'alumet, Mi"h. JOIIN MOVERN, 624-2rui Ave., lJuluth. Minn. . MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, 111
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF FERDAN, 602C St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAREC. Stk. Yds. Sta. box 6?., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave., Johnstown, Pa. Jcdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopi?i, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiijatve naj se i»ošljejo na plavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma o<! strani član »v se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katcliika Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra-ternal Congress'* lestvic" V blasrajni imn olcrn^ ft^nonon x»totisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je žo izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora 'je centralizirana. Y?at opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih aloveif-«kih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Dmštvo se lahko vstanovi z 8 člani ali elanieami. 7a nadaljna pojasnila se je obrniti na gl&vnega tajnik*, 4
Sheboygan, Wis.
Dne G. okt. se je tukaj v>tauo-ila llua Zdri:/« ;.]e Slovan»»v. Iva-or. va Ve-'eii pristopiti k tej /.vezi, e lahko nridniži
Jitn«»!ovanska ioia sv. Cirila v\ »letoda i • ze toliko dozidaaia. da o že vsu z»;.rt:< in tudi pod stre-io. Odzunaj je že lepa videti, zno-raj pa je -e vse pusto in prazno.
Tukfi j »o zaprte vse « e;-kve u »ledali^ea s pre:nikajoeimi sii-iini ter plfue dvorane akaz je iztlal mestni zdravnik dr. fl. <'. Jeieh z.iradi n *varjie«?a nastopa panike infltteii'-e.
Slov. vojak s fronte
V pond* !jek 21. okt. se je o^ia il v našem uredništvu rojak J«:-ob Koler.c. doma ii: Dobrne pri eljn na Štajerskem. Kot PMetni mladenič je bil ieta 1915. t. j. v drugem letu vojne po-cliean k vojakom. Posbyi je bil v -jubljauo in Kanmik na vežbali-ee. Po tritedenskem vc/banju j«* bil poslan na fronto proti Itaiiji. sest mfs.f-ev je prebil na Dolw*r-iobn. kjer je zdržal p-1 italjan-ikih ofenziv. Vdeležil se je v-eh -trašuiii ' oj. v, ki bili najhujši .- ee'; -'Janji vojni. Ves ras je | JTle-ia!. kako bi j]ioi»«-l p .bf-^niii .»a mu ii i j»osreeilo. Slednji - j-<bo' ! u j, moral iti ladtušnieo. Ko j,- o!; rev al. s<- j.- vd 1* žil r.\-Irijsko-n«	■ lejizivf ji:-.»ti tju-
?Hi:is'; s. Ta:., ^t- je [to :i,-lc;i i dl:e-j!j dal ujet i Rumunet-m skupno s GU. Slovenei.
'l am so ta Kumuio-i-zitprli v n-jei.nt.ti tabor skupno z N.-mei. Mail/.rtri !:> d rušim i na iotl.,io-tm'i Jazliko liso delali im-:l slov.u --kimi in ibuitinu vojaki. Mruia je >i^a /elo slaba, sanitarne razmer-skrajno pomanjkljive, vode skoro ii b;lo dobiti, rumimski vojaki so jih tudi pogosto pretepali. Po ne-( kaj ti duih st je šele dovolilo S!o-j vauom. da so smeli hoditi ven na | Jeltt. Xetni-i in Madžari .pa so !«•-•žiili v barakah in pasli lenobo. V
' VABILO
'-j*-
|na gledališko predstavo "Čarov.
iDica", katero priredi slov. podp. j društvo sv. Frančiška v nedeljo 127. oktobra v slovenski cerkveni j dvorani na 62 St. Mark "s Plaee v i NeM- Yorku. Začetek točno ob \ :~>. mi popoldne. Vstopnina je 50*1-Po igri bo prosta zabava. Ker je i i?1? zeio lepa in bodo igrali nasi najboljši igralci slovenskega odra v Netv Yorku, naj nikdo ne zamudi prilike <ua poseliti. Za »bil-j no vdeleibo se priporoča Od!»or.J (22424—10)
Slovenske novice
t t .V*" T '
nad -JU b't. rejen v <Jniieah na Pri moi-skeiu. In :imrla j>- njegov; hčerka Slavic a. stara 1 Mo. Ob. sta bila pokopana 15. okt.
1'mria jt* ."» let .stara-deklica Jo žeta P.teelj 11 okt. zvečer. Pnjrre' se je vršil 14. okt.
I'mrl jt- Joseph Skvan'e. 21- let stari suiT-ek Josejtha in iLarv Skvaive. Poi^reb je bil 12. okt.
t inHa je Isabella Zadel. let <t»ra hčerka Franka in Catherine Zadel. Pogreb je bil okt.
V •< 'a p Grant je unvrl /a pljuč ni "o vo-ifik Stephen Kočevar, sh P^tra Kočevarja, star 2 i let. Po kopa« je bil na slovenskem pokopališču v Jolietu.
Yieforia Slobodnik. stanujoča na Liberty St., stara 16 let, je ^Wela za pljučnieo.
Mrs. Mary Zaletel je nevarno bolna mi se nahaja v bolnišnici sv. Jožefi.
7 ozimni na obnovitev dru;:v:; I ju >itel.|!V jKii.jskes:*. Iiai-..«;. \ Lini.Ijani pi-imt-.i krak« -ki
'	.\.:rcdn" .biljii .'diiUi- o
noiaenu JU'_;i -loVa:i -vzajemnosti. ( Lnek 'rtk!jin:uj»- s ]t<>zi\om na p-'ljsko javnost :
"Kaktir vidimo se nan> dv ^a.i« iz dalje nas^»,oti no\i-	r- -
iščejo prijateljstva. Aristokrati-/em fali	siiin«. nadul'.-t
> katerim obnn^aino nr'-pr.tti manj-hu slovanskim biat^knn rod<»m. mora prenehati za v»-d;nt. Xaša Jus«»^lo\an>ka -Almn^.Ma^ ima slojieo /u slovanske iezike i'i literatur... Ali bi s - hotel kateri izmeti nji nih obL^kovaleev posw-t:ii slovenskemu jeziku in tako |h-staviti stalili nm-r med Kniko-vom in Ljubijaiio. med Poljaki in Slovenei1 Hvaležno polje za pi vo kulturno delo leži pred nami. 1 pajmo. d^ ni več dal-č čjis. ko >e našji želja spolni. Zakaj bi ne korakali na čelu idovanstva ! 'I ■ la samo nam ne bo to v roke padlo.! treba se je skloniti in >kloniti s»-je vredno.*'
Premestitev sodišča. . j
Okrožno w*dišče iz K'biig:i je •nlo prer.iefčeno v Pulj \ glasom odloka justičnega ministrova, ki1 je bik izdan 31. julija. T^slovati je pričelo 28. sept. / i
Oženite se
r*<SiIjit« BMB Mmo EN DC I, AR in p«i!ali vtm
b_,m rxip.,n Ž«.it»«njln kttaloi i i»Un{.
TMfr: «!>»-«■. SLIKAMI, nrreai m »»lovi mno-
K .h «-t in nckoliro	ki ,-t—ln
nI po^rf-r^T/.i	!,--nk^Muni pišete in skle.
«<"•■ »rtčen zakon. M nn<. zn.-i»int »toriti po-iti'i» ii d'lViJ m.o potrrdi.Mnjc, uto ne Atc-liolarj*. Vi j«	m«J um' in /.A-
KONSKO si:t:čo. 1'iMte .ic č^T.rt na:
RELIANCE F. CLUB
Box 370	Los Angeles, C»L
Bolgarski Krvni i»'aj
To je izvrstno zdravilo,
kt-r ga lahko rabi zh vsakega (lana J >1ružiK»f t-i •loj-nt'-ki* do *tar»- ni.Tttrre. I V vsakem d'.mu bi nabralo biti ol. wa- I ketii č-ajtu. I»a f« |>r*rmaKa pretila jen je, I !K.i i- »rrt.a ti vrelega, ko f - gre spat. I r>eluj<* itaravrievt n« maxut-n (uKIn. I »U kri bo«aio in • islo. f«Ji»tranjuje ra- I prtje. oJsiranjujt- nert<ln'»tl v Jttrah la I le ' 4•' • iifobjii i:t t«I<jiico.
Po poiti odposlano in zavarovano. *a- I
j vit.-K ki u U»stuje fci eel., druStno. slan« I $1 25. Pet ravojev \n> p...štl $5.(Vi. f> ho- I ' čete. vam |>bšlji-m<) j»o » " »». p. NuhIovH« I na H. IL Voo Schlick. predalnik Marvel | I-roduct Co.. 9 Marvel BUg-, inttsburgli, I Pa-

Pri spahnenjta in ^drobljenja
▼drgnit« tekaj s Dr. RkktcHntm
PAIN-EXPELLER
• V nbf ie 5C kt ^il slorvnaklk dmiinak ta pr+
t	. ;ublj*n ko* dott^« ared «t»o.
prtrl t rnvtreBo zmaatk* cife*. »e. »fc t Mkmmh h mn mt* ^ ^ P. AO. Barat * co.^ ^ ^

"OLAS NARODA11
t^BtllHII« BOMPAVT
dfcw.iii D*ay.)
mA twbmiwt >y Wm snjLm _______t ** amvm"nmJi youa
n*a» ot fiwiw d Um wnwiiia ud mššnmm oC imi rfflim
<2 Oortlaadt Btrmt, Boroogto oC lfaahattBii, New Tor* Cttty, N. T.
^—^—^m^—^^^———MM■■tmmummmhmmm^BB
•k mi« M rrtja H« m ■■»!>■ b «Ao leto m wmmto Now Zotfe «Ut to Oonarto.-„„!„„„ fUi Zo pol leto m wU Now Tock. M0 ■a po! leto	Ml Za fletrt leto m Mto mm Ml 1JD
hfctrt lrtt	lMZm. InoeRjoorro i celo ieto....„ m
-XiLAa NAJBODA" leheja rmk. don 1trmemU nedrij to ptialtor.
'VLAl N A » O D r
("Voieo at the People^*) mMM I»>| daj ezeapt Bimdaja aai MHi
Bqtortptka yeorty j&JBfL__
OoftOtf M«a podpiaa ls ontaoaO a* ae pctobiaMok
Dnu aa| ao bU^oroU poUJtd po — Money Ordoe, *H mmmmM kraja naročnikom proalmo, da aa aam tafl paMMi HMb
_Mnuiil, da hitreje najdemo naslomlka. _
-e L A • M A ■ O D A-m	at.	ttmm
Tetefon: 2878 Cortland t.
'^jJButau
- ^ >T' ----
Joliet, HI.
šjKiiisk:. inflii'ni*;! iu njena z-* vezni«*a jtljin'iiiea hndo razsajata v naši sredi t^r zahtevata v.sak dan novih žrtev.
V mrl ie Frank Ca v ko. rojen na S]). Štajerskem, ^tar 2H let. s:t:n-ski, >in go?spe Marije Kristan rta-irujoe na 11-17 N. Hickory St. Man <11-ust v a Ant<»na Pad. štev. 87 KSK.J. Pobrala je pljučnica v noči od ] na 13. okt. Bolan je bil 6 dni. Pokopan je ->il 15. okt.
Umrl je .Tolin Sitar. 1010 Wilcox St.. rojen v D rag a tuša, člmv dnwtva sv. Jožefa št. 2 KŠKJ. Po-orala 4fa je pljučnica 14. okt.
t'ujrla je Theresa Žel«Miilx. lt!07 Gtra St., s4a?a 24 let. omožena. doma iz Bele Cerkve. Pobrala jo jt pljnemea 10. -okt. T'osrreb se je vršil 13. oki^
Tmv! je Frank Slejko iz Roek-j dole za vročinsko boleznijo, btarj
Iz Nemčije
tem taborišču ie prehil ri nit mcc. Medtem j - |>rLšel uci<-r;»i M.« . StetVnik. rodum Slovak. !<i ji- ju , .ičtl orirani'iriiti r*cšk<*-sl«»va.šk«» I.
Takoj >c j«- pri»ia> io hi S!..-,. .'•■;m-cv Hrvat«»v i«i Srbov. ire<! , njimi tvj.Ji Kolene.
V nck.'ju mestu v liu-1 ji n.. ;i-. ii ti mesecev. Večinoma vsi s«» pa zboleli na tifusu. K<» so se nahajali, . b<>lui.šu:<-i. .i« prišla iiiska ivvu-; . Jhi-ija. ki ji!« j- zelo razvt n.'hla
Po šo^tir^c Mem bivanju v . -iji se je dviirnila či'<i;i»-s!ov:'.»;;ji ■	in š!:i n:j franer.^ko hoji--.-.
Dne Iš. junija 11>17 so prišli v .vr-haiMfelsk. kjer so ostali dva tedna, nato prt s r. >•-.- o-Lpeljali na j>ain.:u ' *"I>vinsk" A' -eti j'- b:i.» A večino VSCll Iti SloV**|lC«*V.
Tudi i/ Italije ]>t:š1m uiisocV . Sbiveucev in Hrvatov, ki so pa i večiiuoua v jugoslovanski arin,-»..!i ki šteje, kakor se govori, dve di-; viziji.
Kolene je pririeljcn kot uradnik' 'pri brezfičnein brzojavu
-	neum štabu geiserula -lauifi;«. ki j. * potu preko Amerik'* \ V!: i i
-	V(»stf»k.
r_________
Poljaki in Jngoslovani.
j Dr. Koler
8LOVCNSK! ^OPAVNIK
j B3S Penn Are.. PiHtbnrgh. Ta
j	I»T. XMmr t* aaf
!	termin UtrimmrKl
bat t Flttskuryks, " ^ W tet tl-Utm* \ rrttu v rtnrtfi-
"^pS* **i0 m-**""
i 'SaK > -triys* icr/j	■
fc>5, & st j« latMl Ar. m«. S-UcA. t* Lwatft momou• «J1 aih«-fi« lr« Hfclten. r orl«. ts^adui« tea, Vl-wSi,.* t t«*«tak. »noit« la IxMsMi tun U« krt. Na tekafta, k« te Oa-tesoa a* aatam.
▼aa aaeftka Meni alrftTte a« Kk2*9-•aitl a*co<£i. ZAkor kltro c^aatta, Oo van	afe-a-rfa, aa tekaica.
MKTU prUlt« t* jom rut bo krat M»«i H^nJl
arJpowk aH T*dBl kRa UHtM a II vtk la «Mr kraa ooaraatla.
atakarja. ki »orarodja M-ia*ao r icrMa ta brkui ta rtaalk MC prt ftHffr r#4a. itrtTte ■ artN
fN1fl
•'itMiiiiun, ferganjo. MiNiili o»
takrlrra, arta5*o», Skr^fi« |n <r— ketno O^tasn:, ti. aaataaafa- niti aa-llito kri oitaTtB r kratkem tmm ta >! »cirA'ja* l*ka«L
UraAao ara: mk<u a« I. are I0O-k«j <• «. av«4ar; ▼ »atklk a« t. ajm-traj 0« I. popotču*; aa«tUak aO Z BtatTM *4 t »»»lin«.
a oaOto a* Mam. — FrUHJ aaattoa — Ma K»<it> te* la 9*aTflk«'
tarjM
CLAS NAKOPA- 22. OKT. 101S.
I Veselje v Lille
M PRI ZAVZETJU LILIJE JE BILO OSVOBOJENIH 120 TISOČ
■	ŽENSK. — VSE SPOSOBNE MOŠKE NAD 14 LET SO VZELi m NEMCI S SEBOJ.
Pariz, Francija, 18. oktobra. — "Ravnokar <erti <ložive! uaj- j
■	liolj zanimiv dogodek svojega življenja. < *t-l*» mesto, pijano veselja j
■	je bilo pripravljeno vreči se na nas. ki muh prvi prišli, v Lille", br-1
■	/ojavlja vojni poročevalec listu "Petit Journal".
"8inoei nam je nek častpik ob devetih zvečer blizu Armentierc— , /.aklical "Lille je zavzet'. Obrnili smo avtomobil na pot zmage. Dve. I milji od Lille sta pi.tekli dve deklici pred nas avtomobil, klicaji-1 I veselja: 'Sli so, šli ko! Vivrnt Ion An«rlai>, Vive la France!*
Šli smo dalje, toda velika luknja v cesti nas je prisilila, da >mo I se vstavili; stopili smo iz avtomobila in šli jm*š. Zopet sta prihiteli I live deklici iz mesta da pozdravita osvoboditelje, sta klicali meJ I .solzami: 'Nič- več jih ne bo'.
l*o cesti je prišel voz; sedli smo vanj, toda ljudje, ki so vsi jo I kali, so nas vstavili. En mož nas je oklenil okoli vratu. Nekdo dru-I je kričal: "Moje ime je Guiselin; sem občinski svetovalec. Neu* I <•! so mi ponudili en iniljan, da bi izdal svojo domovino. Ti izdajalci. I izdajalci ', in pričel je jokati.
Lille. ki so ga Nemci ravnokar i/nrar/niii jm> štiriletni okupaciji, je največje francosko mesto, ki jf psofhi v nemške roke. Lille je glavne mesto departeinenta Severa in i«' imelo pred vojno 200,000 prebivalcev. \ javn ill prrdopjih, spono nikili in zgodovinskih stavbah ve mote primerjati z najlepftimi »iK'sti. dasiravno je bilo v prvi at-sti tnfiivsko in železniško središč ..
Poročila pravijo, da Nemci, ko m» zapuščali mesto, niso |K)*kušuli uničiti lastnine katero bi bilo mogoče uničiti. Mi.sto je b io močno p«»škodovati«*, ]►redno so jra Nemci /a\ /.» I! \ oktobru If* 14 : leta 1 !»!."> p' so Angleži v b<*j.h. ki so divjali okoli arincntierske fronte, ]»o-gosto bombardirali im>to. V maju 191C je ]Kv>jir v j H"! h I il llcitel de Ville, ki je bilo najlepše poslopje v Lille. pri tem požaru je zgorelo mnogo zelo redkih knjig v vrednosti $100,000.
Kram ov k a i lada ceni škodo, katero s«» Nemci pred okupacijo in tekom «'iisi, ko so razširili nad mestom svojo vojaško kontrolo, napravili ^ "»»c-itu, na .*IK> otiljoiutv • lolart« v, Nen i tudi zaplenili \elii.aus .i- a<d<'gc -urovesa in i:-delaecga Ifr.) v tovarnah; vse te zaloge >u k i alt \ Nemčijo in jih pi <*l»!:.
Tekom j-i u .'a let.; *»< Nem vi na-h r'\i m -i*i Lille (»koli *1,*9INMM>0 "lažni .'is < 1 rt rn bivalci *f ne I j,! i i na nemške '-etc, ki so prihajale v mesto.
Zavzetje un-sta Lille je vedno povzr««'.■ !o vel.ko žalost v sivih 1* anc«»rov. W samo zaradi škode, k? j« 1 ila po\'.ročena \ Lille na. denarju mi lastnini, je b«>icio Kr« nco/.ov, temveč tudi zaradi sla »ega ravnanji« z ženami in otro-»■■. Ki ostali v z»vzet*sui luwta. lb1« z dvoma Ho fnmeoftka javnost zahtevala popolno plačilo za vso, škodo. ki je bila povzročena v me-< •s tu.
TeVom velikega tetina	so
jg nemške vojaške oblasti izbrale 25 tisoč prebivalcev iz Lille. večinoma mladih deklic., in so ji!i poslali na fratmoakis polja delat pod iiein-ško I ontiolo in za Nemce. V sled tega postopanja t*o protestirale ne isamo Francija, teiuvee tudi mnoge nevtralne vlade in tndi Združene države, toda prost est ni imel uspeha Iti ::3,000 deklet jc moralo šest nioeeev trdo delati, da so imeli Ne il uri kaj jesti. Konečno je pa nemška vlada na. pritisk nevtralnih držav poslala na/a j one. ki so m- ostale pri življenju, Neka mlada <lekii«*a, ki je bila odpeljana iz
Lille in bila prisiljena delati za Ncnn-e. je preti enim letom dosj>e-la v Pariz in je popisal-.i svoje iz-! kušuje na sledeči način:
• *2"> aprila lf*16 ob treh zjutraj .i«; j; riši a -tii/.a 10 nemških voja
(kov in je pot i-kala na vrata moje- i I <*Vi:t v Lille. Narednik je i e-' ; kel, da je vojaški poveljnik v Ulic' zahteval večje število mladih deklic. ki bodo delale na pol ju v Artie niii; ker pa *>e jih ni dovolj pri-, gladilo, je odretlil prisilno službo.! .Mol hišanti. ki so morale biti -pre-! j iskane, j-.1 bila tudi hiša mojega i očeta in bila sem izkazu, da mo-.
j ram iti ž njimi.''	i
1
j Deklica je jolcala in so jo odne-' j sli nemški vojaki: »vče. in mati pa sta gledala in jokala, Niti dov« -; jljeno jima ni bilo spremiti hčer do. J železniške postaje.
j
j **Potisnili so ane v živinski voz: is :«>. drugimi deklicami. Vo-z ni HI očiščen, odkar je bila iztožena : zadnja čreda živine, in gnoj smo
'iioi-mIt vreči iz voza, preilno smol se mogli vsestina tla. Na vlaku jej bilo 500 mož in žen, vsi pomešani.)
Ko stiiio prisili na dobsčeni kraj. *>mo morali živeti skupaj v»i mo-J ^ki in ženske - spali smo vsi sku-j naj v isti sobi, istem hlevu, ali ; kjerkoli.
j .1az sem spala z 12. deklicami in ravno toliko možmi v kiir:iiei. Ne-j fki deklici je rekel nemški poroč-! | nik:
— Ponosni morete biti. ker pri-! , padate slavnemu G. zboru, katere-; I iiui poveljuje bavarski prestol«*-' taslednik princ Knpert. —
rekom }JOTova!ija smo se mora-J !•■ desotkrat podvreči zdravniški Mt-iskavi. IVeiskava j»* bila kar u j'.. d j jv.vrsna. M«^rale smo se; leči. Izgledalo je. kt*t da se izvr-j -uje preiskava v zabavo častnikov.' Drugega izgovora ni za desetkrat-! :io preiskavo.
Najn< njeni smo bili v Auvlllers-j s-Forsres. kjer smo biii tii »use-•e. Naš" delo je bilo posjiravljati .*it«». oniatiti in kopati krompir. Delali >i io tni šestih zjutraj do mra-a. Ueklo <e nam je, da b >mo pin-; -:*aii za naše delo. ko pa sem irmj'a! n \ Lille. su mi plačali 9 frankov J n 4.~> centiun«v za vse moje delo.
Ne samo da smo morali spa t i v ivnnuei. i1.: J i jesti nismo dobivali' ni^ti. V»a h t ana, katero smo do-' bivali, je bila odvzeta od belgijske pomožne akcije. Pridelke smo po-; >pr: vljali za Nemčijo in nemške .ojak.e. našo hrano pa so vkradli >r.I hrame, ki jo jioslali Ameri-' vam-i za Belgij.-e. Prišel pa je čas. < < je hiana prenehala prihajati k nam in deset dni sem živela ob i:e-j lenem sadju, katero sem trgala 7 drevja, ter ob koreninah. Toda na i »olju sem morala delati kot prej.
Disciplina je bila železna. Na polje in s polja smo korpkali v vr--ti kot vojaki. Najmanjši pregre-i šek je kaznoval z zaporom ob: iiuliu in vodi. Ako pa ^e bil pre-. ri"--ek kaj večji so nas tepli j Veniški častniki >o pretepali de-: , klice s konjskimi biči. j Mnogo deklic je zimkJo hi tudi j umrlo. Za neko «leklieo je bral j Mirt vaške obrede isti častnik, ki jo« | je pred nekaj dnevi pretepel z bi-, fčeni."
Francija ne bo pozabila žen iz I .i! le. katere so tepli nemški čast-; ! niki na jioliili: tudi prebivalci fsta Lilie ne b«»do molčali, ko bo čas obračuna. A'es »-as. ko 'no '>ili Nemci v Lille, mestni pre-!
t'»ivale: stanovitno ni<o hoteli g^:-; vorit i 'j. nemškimi častniki. Nemci po so prevzeli večidel mestne tr-govitie iti so ilobi^-ali iz Nemčije prodajalko.
j Pred vojno je Lille bila trdnja-jva iirve vrste, obdana z močnimi utrdbami, katere je postavil veliki vojaški inženir 17. stoletja Vau-. I win. Usoda l^iege. Namurja in 1 drugih velikih belgijskih trdnjav ♦ je bila š«»la za generala -Toffreja. kajti, ko so Nemci bližali LiileJ ■ komaj dvii meseca potem, ko ne je' ' pričela vojna, je Joffre dal pove-1 :jijc. da se Lille izprazni, da ga o-i hrani pre<l uničenjem, t Lille je bilo središče ftraneoske
i industrije. Izdelovale so- se kemi-
i
________*_
j Vesti iz domovine
| (Jn». Urad, AVashington.)
I ^ -
i Avstrijske čets streljajo na Ljubljano.
Dunajski list *'Die Zcit" i»iše 6. avgusta:
j Iz Ljubljane smo prerjeli naslednjo vest: V četrtek (1.	po-j poldne okoli 5. ure, ko je vozil skozi mesto vojaški vlak, je nekoliko besnih vojakov oddalo par (strelov na mesto. To se je pono-,vilo v petek ponoči okoli enajste are, ko je bilo slišati zopet par strelov.
j Zagrebški ""Gias Slovencev. Hr-vato v iu Srbov" piše S. avsnsta I pod naslovom: "Poročilo Z Ijub-.ljanske fronte'*:
j V soboto iu nedljo mimo. Padel j Tii niti en strel —dasi j,^ deževalo, j Poytajenaeelnik in policija sta po-( slala brzojrvko višjim oblastim. , L ti "tilas Slovencev. Hrvatov, i in Srbov" znova zatrjuje, da se
streli, oddani na Ljubljano in o-, kolico, vedno pogostejše ponavljajo.
j
Pretep med Hrvati in madžarskimi častniki.
A' noči 2''. julija je prišlo v Za-£rebu na Jelačičcvem trgu do pre-, tej)«. Iz kavarne je šla skupina madžarskih častnikov v popolni vojni opremi s čeladami ua glavi. I );> pretepa je prišlo zaradi tearsJ, ker je policija prepovedala Hrvatom peti hrvatske pesmi, dočim so i ;;iad/;ars};i častniki lahko peli ma-1' jM .sl e p< sn:i. Iz skupine časnikov je padlo več strelov in .sta bila en civilist ter en vojak patridje. ki je nastopila, da napravi mir. ranjena.
Vprašanje dezei taci j v jugoslovanskih krajih.
Zagrebška •1'lirvatskn Država ; piše av<iu-sta: Z ozirom na de-;zeriacije ?>iše oficijaln-i ""Smotri Dalmatinska": Na potllagi infor-r.iacij. katere je prejel vojni minister, se pogosto pripreti. da je de-zertf eije iz armade pripisati edi-nole ve<lenju prebivalstva. Stariši in prijatelji i»omagajo in jnigo-varjajo vojakom k dezertaeiji. če >,o se. ko [»otečt1 njihov dopust, odločili. J«t ne vrnejo večkj<vo-jemu polku. Stariši ni sorodniki v
—■—- - ■ — ■ • <
Ameri kanci in zavzetje Drača. i
_ • i
Rim, Italija, 19. oktobra. — Da ! nes je bilo izdano poluradno poročilo, v katerem se priznava ameriškim vojnim ladjam veliko ulo-gor.ki so jo iprale ob zavzetju Drača.
Ameriške ladje so ščitile itali janske vojake, ki so se izkrcati v I pristanišču, takoj ko je dospela jitalijanska kavaierija do mesta.
j kalije, olja, svinčena bel, sladkor, < j*roji lokomotive, vojni materija!-i. in pohištvo. Ta industrija je bila; - dkoro popolnoma uničena.	i
^ -	'--s ' * ■ - .	'	"-i
prvi vrsti prigovarjajo vojakom k j
d.-zertaciji. skrivajte in svareč
jih. ako se bližajo patrulje, ter
jih branijo na varnih, mestih. V
nekaterih slučajih se je celo pri-
i>etilo, da je slo prebivalstvo tako
• ialeč. da se je^usstavljalo areta«-i ji
n trans-j>ortaeiji dc/erterjev po i
vojaških oddelkih. Prebivalstvo se 2
>v;. ri. da čakajo one. ki se dajo 1
zavesti k takemu prekršenju po- S
stave, najstrožje kazni in posledi- 2
ce. Poleg tega so dobile vojaške l
oblasti nalog, podvzeti proti de- t
zerterjem najstrožje in najbolj *
drastične mere. V slučajih, kjer se
jim postavi nasproti upor. kakor -
na primer napad, poškodbe, ali '
celo naval mas, naj rabijo vojaški
i»o!ieaji in patrulje orožje proti *
napaalaleeni. dokler »e ne ]>odajo. 1
f
Plebiscit na Slovenskem. 3
'"Slovenski Narod" poroča 30. ^ iulija: Prebivalci župnije Svrno' H02 podpisa) iu Sušida pri Kobaridu 1165 podpisov) so se Rjavili ? za neodvisno in. svobodno Jugo- * : slavijo.
'"Slovenski (rospodar" 10. av-M •rnsta porofa: V Železni Raiplji na , Koroškem je podpisalo več kot ti- j soč os« b jugoslovansko deklaraci- | jo. — V vasi §t. Peter na Štajer- , škent so 102 žene iu dekleta podpirala jugoslov. deklaracijo.
«
<
Cene blagu v Zagreba.
Zagrebške "Novosti" pwejo 10.:' avgusta: Ne samo, da je mnogo trgovin z oblekami zaprtih, tem- i več nimajo niti one. ki so ostale 1
od
i>r'e. veliko blaga in oblek na « prodaj. '>Ti(» so skrajno visoke, • kakovost blaga pa je skrajno niz- 1
ka. Navadna obleka (narejena) ■ stane 1000 do 1200 kron, medtem ko raČnnaju krojači kise trudijo dobiti dovolj blaga za obleko, za ' narejeno obleko po meri 1800 do ! 2K"0 kron. Isto je z volnenim bla- ' goni in iionibazevrno. Za moško 1 srajco jtreba plačati TO do 10<"» 1 kron: par nogavic stane "»0 do SO ki* -ii en no ter blaga ali platna <=t«ine 70 do 80 kron.
Zagrebška " Hrvatska'" piše: l>.totako je nemogoče dobiti številna driigc predmete. Ilisne po-tr^bščine iz pločevine je težko kje dobiti, nihče pa ne more kupiti vsega. kar potrebuje. Isto se more reči o predmetih iz porcelana in stekla. Grozne razmere!
.Draginja v Sarajevu.
"Hrvatski Dnevnik" iz Saiaje-' \u poroča 9. avgusta: Moka je stala julija lf»14 '-'A) do 40 vin., ju-l:ja 1!)1S 14 do 1(» kron; kava julija 1914 2 K do 2.80 K. julija
1	f M S 120 do 15U K; sladkor julija 1914 SO vin., julija 191S 24 do Mi kron: maščoba julija 1914 1.50 dc
2	K. julija 1918 40 do 60 K: :nle- , ko jirlija 1914 '>2 d«> 40 vin., julija 1918 o do 6 K: jaj'.-a julija 1914 a vin. julija 1918 l K «0 v; meso julija 1914 l.fiO do 2 K. julija P»18 14 do 16 K; petrolej julij:; 1914 f>f» vin., julija 1918 14 K; • čevlji julija 1914 16 do 25 K. j nI i ( ia 1918 do 400 K; narejene', obleke .iuliia 1914 50 do W K. ju- -lija 1918 "/Ml do SOO K; oblek.- po meri julija 1914 100 do 120 K. ju- , lija 1918 tOOO do 1500 K: klobuki i julija 1914 do 4 K. julija P»is • tjo t!.o Hs» K; dežniki juliji P.*14 5 K. julija 1*»18	K.
Zaplemba premoženja.
Piviiioženje >o zaplenili I. v Gorici rojenemu in tja pri stoj m ;uu gimnazijcu Jožefu liram o. dal.'e leta 187^». v fjoiiei rojen«, nu in tja pristojnemu bivšemu rutiui-cipahiemu uradniku Marija de 1 •a'-^a pl. Seh<TOs'ier<r in llieroui-mu <k- ^Montegna"co. rojenemu L
v Si. Petru ob S«n"i. bivšimu sr» «p<Htai*ske!PU nr.idnikn v Kolikih. t a čas odsotnemu, ker s«j o-umljeau zJo?ina proti vojni moči države: premoženje so ztiplenili tudi 21U;uenm Štefanu Dalleore iz Dubrovnika, cfnovnjltiskemu enoletnemu prostovoljcu stre'^ke-ca polka št. 97. m Mibaehi Škm-H&lo iz Janjine, dežniku 'S7. <'.?*elsk**ga po1 k a, ker sta osumljena ubega k sovražniku.
Pomotei afcaijt J. B. S.
. za stradajoče delavrtJvn so daro-, vali - dr. Ivo Šnbelj, Kamnik. 500 kron: Feliks Ftmtek. Sinko\-1n?Ti. 4 krone: KI k a in 8onja Kemmrle. Ifndajnžna, 56 kron,- Igo. beban , župnik. P. a tuje. 10 kron.
Fi aatlifee v.
Ravnateljstvo e. kr. ženakeipa T nčitelj»ai goriškega se je pme-i]lilo 1. av*nst«n lopet v Gorico; ^ rrisarna se Mtajt v zwokla W
:Yitni ulici fit «.
•	a . • * ■ -
:■■■•■■■■■' ._v1 ... ■■	- > -_:_J_^^
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljeval je.)
Položaj je bil za konzula nepri-j/ jeten iti skušal se je nahitro terjs «i9pa odkrižati neljubega gost a. j ž Totla to n* šlo tako lahko, kajtijš gost je bil jako vsiljiv in predi--j z zen, in ko je konzul nastopil neko-Jf liko k repke je, se je pijani častnik 1 tako razljuiil da je konzula oklo- i futal.	-	jI
I*redno je zamogel konzul pri-]" klicati pomoč, je neprijetni gost i že mirno odšel. Ko je korakal čez i predsobo in ]>o stopnicah, je po-'? Ktal naenkrat popolnoma trezen in' i pred hišo na ulici je izginil brez < sledu, kakor bi se pogrrf^nil v j zemljo.	{s
Kil je nek tovariš bojevec otl I TPS, ki se je preoblekel v unir"or-j mo ruskega častnika.	^
Na nemškem konzulatu jc bilo •• strašno razburjenje. Takega škan-j I dala še ni bilo, da bi pijan častnik d od druge države prišel k zasiop-'' niku ^mogočne'7 Nemčijo ter ga ] oklofutal. Samemu cesarju Viljemu se bodo jeze pobegle brke. ko bo to izvedel. JStvar bo zadobila mednaroden pomen.
Najbolj so se pa prestrašili visoki ruski krogi, ko bodo izvedeli o tem škandalu. Nemški konzul je vložil hndo pritožbo ter na naj- 1 odločnejši način zahteval takoj-1 šnjega zadoščenja. Stvar se mora : poravnati kar najhitreje ter naj najbolj ugoden način. Preveč se. jc že slišalo pritožb o raznih | škandaloznih početjih ruskih čast-,' nik o v. Ta škandal nikakor ne siuej prodreti med svet.
Edini način, da se d«>godek tiho j in hitro spravi s sveta, je, da se( iielje geuw«lui gnbernator sam k( nemškemu koueuln ter se pri tem, osebno opraviči. Nevarnosti pač ne more biti nobene. Kako bi za-j mosli revoiueijoiiarji zvedeti, da. -e l>o on ravno ob tem času in rav-j no po tej uliei peljal h konzulu Sicer se pa tudi lahko ukrene vse potrebno za varnost. Čela vojska tajnih policijskih agentov je bila razposlana naprej, da so pazili na vse ljudi na ulici t^r na okna. Za njimi je pridirjal oildelek k«."a-| kov, potem v kratkem presledku še drugi, nato je sledila kočija z generalnim gul»ernatorjein in nje-! go vim adjutantom. Obdajal jo je] istotako oddelek vojakov. Za ko-, r i jo je jahal v kratkem presledku zooet oddelek kozakov.
Kako bi bil v takih razmerah' mogoč napad.	i
Tajni policijski atrenti. ki so bili poslani na ore j po ulicah, so odstranili z ulic vse pi»tiiikc iu et-te pfipolnoma spraznili. Njihove paz-ne r."-i so se obračale proti oknom hiš. da bi ^e ne prikazala kje kak-j šna sumljiva postava, ki bi zarno-iila ustreliti ali vreči bombo na voz.
Na balkonu prvega nadstropja neke hiš:.* v Maršalkovski ulici.' mnno katere se je moral jjeljati 'irenei-alni gnbernator. je stalo dvoje mladih, krasnih dani v lepih toaletah. V roki i«- držala vsaka velik šopek rož. Tako sta se trn li v v»-->ernih žarkih z:iha.jajoč«ga sotm^' 'rr gledali na ulico.	j
liil: sta eospodični Kb-nievski: Kieonora in Janina.
Vai*šav>rka tajna policija pozna \ce p?-« biv«dstvo in se briga za vsi!keara človeka, ki prebiva v m> st i. Poznani sta ji bili torej tudi!
ž*' dolee "-a>a g«>^|K»diči>i Kleuicv-ski. Pili sta znani kot premošui in življenja kipeči dami. ki sta prišli za nekaj mesecev v mesto spoznavat življenje in uživat njegove prijetnosti. Njuno, življenje je bilo pač tako. da ni moglo vzbujati najmanjšega suma. Ilazkušno, bujno in veselo so jima tekli dnevi. Včasih sta dobivali obkdee mh:<jih srospodov. Kako se more zdeti T»oli>*iji sumljivo, ako mladi sTO^podje obiskujejo mlade in premožne da*neSaj je ravno to. ako človek uživa življenje z njegove rwi j razkošnejše strani, najboljše znamenje, da dotični človek ni ^»o-litičuo nevaren.
Gospodični Klenievski sta bili veliki prijateljici evotlie ter gospodje so jiuia večkrat prinašali kt-.isne. velike šopke. Kaj mofe b«ti v tem čudnega, ali sumljivega Saj sta bili v onih letih, o katerih p«>je iiemski ]>es-nik:
P.il je prekrasni mesec maj,
koro že cvetele;
ljubezni strastne so želje
mi v duši zakipele.
Taki šopki cvetlic so stali na vadno j)o ve« dni na mizi ali na oknu, dokler niso oveneli. Poten so so ATgli proč ter na njihovo me 'sto so prišli novi in sveži. ' Tudi dva dni pred tem dogodkom sta prišla k gospodičnama na ; obisk dva elegantna mladeniča in sta prinesla velik šopek najkraa-inejših svežih rož. Dotična š«»pka [sta stala potem vedno na mizi. | Včasih je katera gospodičeu vzela 'šopek in šla ž njim na balkon, gle 'dala doli na vrvenje ulice, se soln-
Ičila v sol učnih žarkih ter jdc.laln i
iu vonjala prekrasift velike ivvc.
Toda v vsakem šopku je i »Ha skrita bomba.
Ko se je pripeljal generalni gu-bemator ]>o ^larsalkovski ulici'iu 'so policijski agenti odstranili vsakega človeka, ki je zamogel hiti količkaj sumljiv, pu-stili so gospodični Klenievski z njunima šopkoma na balkonu. Kdo bi nicgel tudi |kaj sumit: o lepih mladih <hunah. ki se solnčita na balkonu svojega stanovanja in držita v rokah vsa-
•	ka velik šopek svežih rož t
•	Ko je pridrdrala mimo kočija, ■se sklon; prva gospodična čez balkon in vrže na ulico svoj šopek
J rož.
1'oda ^"l-gda ie ne minuto, ampak js k.tndo prezgoda j. Bomba je pad la nekolika preveč ml spri daj ter je ubila oba konja in voznika, ranila težko adjntanta. generalnega snibernatoria je pa zadela samo lahko.
! Takoj za njo je vrgla tiru«;; 40-sjrodična .-.voj šoj>ck na uvicu. Tt>-da. bomba j*- ljila pr« slnbo ii.ii-e-■ jena in - • r.i razpočila. M -ral.i je biti kakšna napaka v vi.
•	Ko sta padla šopka na ulic., sta izirinili dami trkoj nazaj v si no-vanjc. Pok bomlx je bii mi:-en, da s«* je razlegal |>> v^-uu delu mesla. Vojašivo in !i-i.j;» j« tako j »»bkolila dotičuo 11 i^*> iu
caji mi vdrli p«> ^topii" -ali v 'tmio-' \anj«-. od ko ler ^o padle bombe. ' Prebivalk pa že ni bilo več Iz I -rinili sta brez sledu. Na mL"-1* >:ii»- brez \"'*ga reda razne ni: lasulje, obleke. |K»tni ilsU in druge ' ari.
(Dalje prihodnjih.)

oerf	*
^1
Ljudje so nas prinesli pred mestno hišo. Župan Baudon je stal I pred vrati. Ko smo prišli tja. nas je vsakdo hotel objeti. Star i mož. sivih las. je ponosno stal na stopnicah in je zaigrat na svoje I j»osli Marseillaise, Zunaj je vpilo ljudstvo, da je hrumelo kot morje. I Bili smo prvi, ki smo prinesli poročilo iz domovine,
"Povejte, povejte nam kaj", so kričali. Odprli smo okna in po-I vcdali o naši zmagi. Zaoril je klic, ki je stresel mesto. Povedali smo I jim, da so se Bolgari podali. Zopet so se razlegli klici. Povedali smo. I da je Turška obljubila, da bo odložila orožje. In zopet je zašumelo. H Nato smo jim povedali, da predsednik Wilson ni hotel dovoliti pre-I mirja in da je zahteval Viijemovo g-iavo. Množica je vse, kar je mo-I trla dobiti v roke, metala v zrak.
Na pre tek t uri je poslujoči prefekt Regnier vsakega od nas ob I je| in narod jc zopet vpil na vse grlo.
Županov sin. ki je bil avijatik in vitez častne legije, je ob enaj-I stih zvedel, da je »'n.st »»osvobojen. Naglo je stopil v svoj aeroplan I in je takoj od letel proti mestu. Pristal je na trgu pml gledališčem, I ljudstvo ga je burino pozdravljalo. Odihtel je takoj na dom k B svojemu očetu.
To je bila prva francoska uniforma, v kateri je prišel ta cast-I nik v mestu; zato pe je bil narod tembolj navdušen.
V mestu je ostalo 120 tisoč prebivalcev. Nemci so odvedli s se-I hoj vse moško prebivalstvo nad 14 let starosti. Mesto ni mnogo po-I škodovano in javna poslopja so nedotaknjena/*
Novic« o osvobojen ju Lille se je naglo razširila po Parizu in vsepovsod je zavlada.o veliko veselje. Iz vseh okenj so razobesili za stave in velika mn žica beguncev iz Lille je korakala po ulicah I "V stavili so se na Pla^e .k- la < 'oneord, kjer so peli Marsellaise.
Xovica o padcu Lille ve je objavila p<» gledališčih in povso1 je I bial sprejeta z neizmernim veseljem.
GLAS NAKOPA. 22. OKT. 1918.
SLOV. DELAVSKA 431 PODPORNA ZVEZA
(Jatto»rlj«oa4o* 1& i*fntta, ^pb^pr Inkorporirans 22. aprila 1909 1900.	Tdrit*j P*b>:
.Sedež: Johnstown, Pa«.
SLAVNI CKADNIKli ftaftssdnlt: IT Alf PRO STO B, 1008 Norwood Qeralaa«. OM«. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO. R. F. D. 2, Box 111, Wo* Nawt«, Wm» •Urni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St, Jotmstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClč. 634 Main St., Johnstown. Ft, I. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaofl*. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELH. 6002 St, Glair Are., Cleveland. Oblo. Paaa biacajnlk; ANTON HOČBVAB, B. F. D. X Box 28 Bridgeport, Okie
■ADZOKNI ODBOBt PxMsednlk aadaor. odbora: JOSIP PETERNBL, Box M. WUleaC, Pa.
1. nadzornik: NIKOLA J POVŽE, ll^S Fa by an St., City View, N. 8. Pltts-burfh, Pa.
I, aadaoralk; IVAM SBOSBLJ, BM B. l»7tb BC, Olsvslnn«. OfeM.
La__________
POBOTNI ODBOB! prMMflall porot, edbora; MARTIN OBERŽAN. Box fl. Burt Ml—lot Kana	.. « I
L porotnik: FRANC TBROPČlC, R F. D. B, Box 14«, Fort Bait*, ill i porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14tb St_ Bprlngflald, DL
TBHOVNI ZDRAVNIKI Dtj POSIP T. BBAHBK, 841 B. Ohio 8L, PittabVgl, Pa.
(Haral an«: 8S4 Mala H, Mutm, Pa.
CIADNO GLASILO 1 "8UI ■ABODA". «1 Oortlandt Street, Mow Zarfl CHp.
Cenjena drultva, odroma njih nradnlkl, bo oljodno prni—1, pailjtl Vm rtoplae naravnost na giarnejto tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj m poilje edino potom Poitnlb, Expresnlb. all Bančnih denarnih sakazoic, nlkakc p« ne potom privatnih Cskor. Nakaznice aaj 08
naslortjajo: Blaž Novak. Tittle Trust" & Guarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnim.
V ilnCaJn, da opastjo drnčtvenl tajniki pri poroOUh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nemudoma na mani Jo orodo glovaot cajnika, da se v prihodnje popravL
Dopis.
Conemnu?h, Pa. j
Poročati nimam nič kuj veselc-pa. pa /alo>tno novico. V bolnišnici je ir.iirl dobro poznam rojili: .f'»ini i i lavi«*. Doma jo l>il \/.
I	»m.ve |»i ZiiViT ni n;i Dolenjskem. Star je b ! :5.~> !«-t. V Ameriko jc' ]ir;><'l preJ ! akimi N.-stnajstiim le-: Ti. Najprej ,;<* bil v Forest < ilv.l Pa. V veliki slavki stavki I. P.HrJ >;i se ji- preselil tij-sem v <*«nie-
ii.aiiuli, !"..)• i«' dobil ijoljro let. liil
.i-* wait.. it. Ij SDPZ in i.'l.:.vni MtrliMirnik tet je \-.tan<ivil društvo Dani'*a 14 SNU liil j«- »lober '"lan \srli ' 1 rustev. Kaka	leta
i i i nicl i»r t » vev : ■ • *.-■! nami l«-r }•• Š» ! tl<;t!t> -i! nil. V.-ill.o pa j«- še pri >••1 poirbfi;it n.-vaj n je elnot div.al j» i »I -	II «ritelj Ve\ 1
SDPZ. W S novi S av. -lev. lti> SN'P-1 T".«!i pved kratkim" ^ j-/<»j»et vri 1 in je 11' i ■*' i 1 iti ti! kaj Pi Uel je ti. «»kto!>rn. / Irav k<>! |»*i nava-li t<r >e ilrniri »iau !»• '»i! ♦ I«»bet*. V torek okt« l»ra pa k«> je prišel j/ jn»>leije. «ra je atresia mrzlica, nalili:" je |f >t;.i /elo /i-jeii in >e j, \ rail v ]Ke»t**ljo. i/, katere
II	i \e.- % st al. V eetrtek P», ol.to-*»ra " ive:' se:u »a peljal v bobi š-iiieo. soboto !*eiu bil j»ri njem, pa i« bil /e tako /mešan, da je moral biti privezan. ne«ieljo som umi pripeljal eosptnla. «la «ra je <ljal v sveto olje. To je bilo ob pol pelih zve. er. o|> |h*1 dletih ]»a j«> v <brsp(ui(. zit>pal
Tukaj /ap:i>et tii brate, »Iva >Ta
v l-'orest ( 'Itv. Pa.. <n!en na je že i * t viv kot 1" let v norišniei \ Allegheny. Pa. Njegov	je šel malo pred vojno domov.
Prosim njotrova dva tirata \ I'orest < 'it v. tla se m: oglasita.
Drat'i brat, bodi ti lahka svo-bodna /emlja ameriška!
Nova bele/.en se j* zelo razširila. \ slot l ee«ar so /aprlj vse .šole. {il"da|iši-a, thorane in vse javne prostore.
l.jtidi ,i" tukaj toliko, <!a je /elo težko dobili stanovanje. Najhujše' pa je. <bi na «-esti ne smeta niti dva skupaj stati.
I! koncu dopisa iK>zdiavljain! vs» roja!;c in rojakinje jk> širni' • Ameriki.	Frank Drennij. I
Naznanilo. j
\ ***m o-lJalj- nim elauoin dim-št»-a 'Slovenski Zastava"* št. ^DPZ v /entiv UikI. Ar k., lent' fH.ioMi n:< 'uanjam. da s-in pr *ine-m oa-li»v. t..ivj nuj vsa pisma .►-I sod«r» na prt-j	j;ij.. i»;t sp..-
daj naveden naslov:
A!oj/ij Oeetpek. ta jnik. i:. I. ISox	Ilonanza Ark. '
Resolucija.
CoUinwood-CIeveland. Ohio.
Društvo sv. Uarbnre štev. 12*» ^PF'Z ie :ia redni uiesev»ii s, ji s. se.rJr o^m r«/m«»trivajo o n-s'»lu-< •	je ' i!a -.prejeta pri dmštAu
."•l.ii.stxo strinja z nax'edeno i-*-so-j] lilc.Jo in jr ouirjf l:i>uo j>tot; seda-J J
? »m glasilu "Glas Naroda". Pivič. ker je društvo v akciji SKZ :h plačuje mestvne prispevke za j i« V jo repnblikanstva in to brez 'povelja j*lavne«ra odbora. Društvo ne potrebuje nikakršnejra liktatorstva ne v tej in ne v dni-«r: stranki. Kako moremo upoštevati jrlasilo. ker ni je nasproti na-š M m ni-'.ii nju. Ako bi «•«* članstvo ravnalo po sedanjem glasilu, j bi bili nvvedt ]>rodani kakemu "kralj vi."u. Zatorej apeliramo na vsa drr.iru društva iii člai.stv.. SDPZ.. da. ako pride do splošne-**a Ll;!-o\anta irlasujete proti ta-i "iiiii -jla i'n. < lanstvo naj -i pri <?ohi lis". v r.-sji.ci zastopa dela. ski ii;t.resi'. najsibo listi"- ta : !i o i i.
P>-"ds In iv : .l.-^-pli Mmlie.
Tajnik: Math. lMellnkar. Iiia'i .."nil:: Alois I/ain-c.
P -at dt išrv.i.
Protest
Cliff Mine, Pa.
I >■• i-t v . Prešoivu Št. H SDPZ.
je i,a svoji in"M-i'-ui seji dne ti »ktobra s|,b'!iilo. *;:i irot.-siiraino
pr »ti vmt-avauju tt:.š*» ormaui/:;-eM - v j».»!it i .'• 11. • -'vati. Mi -m,, /a ^iasiio lil;:- Namda"*. kakor je
«>n:v. ie; i skb'Uila
Za društ ■.-•> Pr-š. ven št. 44 SDPZ. v « liti' Mine. Pa., odbor:
Alois ^"idmar. predsednik, i 1.
tieorue Pilitaršie, tajnik.
F« rdiua' d Pr>*ue!j. blagajnik.
Vreme na ironti. S francosko armado, JO. okt. -
Težave in trpljenja zimske kam panje so šc pričele. Do zdaj je bilo vreme zaveznikom zelo na kl< njeno. Zdaj pa imajo skrajne mrzle noči in po<ro*to dežuje, kar povzroča nič manjše trpljenje kot boji sami.
Močvirnate doline ob Aisni in Olsi ter mno^e manjše reke so polne vode in jih ni mogoče pre jkoračiti. Vse cestne jame. s kate-pimi poskušajo Nemci ovirati za j v ozniško napredovanje, niso tolika m ira kot splošno blato, po kate rrm je treba spravljati naprej na tisoče vo/ / vojnim materijaloin artilerijo in ambulance, i Nobena stvar v t j vojni Človeku ne zdi tako čudna k..t duh, ki vzlržuje vojake poti tem bremenom trpljenja in napora. Ven '■ter pa »rredo da1 je in ne puste sovražniku nobeuejra oddiha.
Predaja ladje.
Bilbao, španska. oktobra
Tnkajšni lo-mški konzul je izročil .špiii>^nim "Itlastim n«-i!iški partiik Ktiriphia in ii;t njeni je bila razo !»ešena španska zastava.
Ločitev Ogrske od Avstrije. •
Amsterdam. \'ixo/einsko. *_•{) i.ktobra. — Vodja <»«rrske lu'.wlvi sne stranke jrr,,f Mii,;o-l Karolvi je v soboto predložil o^r^ki iio^iii.v "ki zlioruiri za iii t-vo. <la tl^i^ka k'ri od Avstrij«* <*koiioutičuo, v jašk
o, zunanje in politično.
!	Kako je v Nemčiji
("Glas Naroda" je začel priobčati serijo člankov, katere je napisal ameriški časnikarski poročevalec Alfred Ij. Anderson. Zadnje dni se je mudil v Nemčiji in je s tem tvepral svoje življenje. Za ea«a svojega bi\anja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške. gospodarske, in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.)
Piše Alfred O. Anderson.
(Nadaljevanje.)
Iz zanesljivih vi.ov sem izvedel, d je bilo poklicanih pod orož je. odkar j • izbnihn ia vojna, dvajset milijonov Nemcev. S tem se- ; veda ni rečeno,, da .-o v>i nosili uniformo, toda v vojaški službi so bili vsi.
Ud vseh teb jih je bilo dva milijona ubitih. Tedaj, ko sem bil jaz v Berlinu, je bilo tricetrt miljona pohabljencev.
Te podatke mi je dal >>totnik Erich von Saltzmaun, nečak gene-! ta!a Ludendorffa in vojaški kritik Vossiselie Zeitung. Žnjim sem se sestal s posredovanjem nekega nevtralnega časnikarskega poročevalca.
V	Berlinu opravljajo večinoma vsa dela ženske. Videl sem a
L roj kondaktorie, pismouošk. elevatorie. motormanic itd.	i
Takoj prve dn, vo sem bil v Berlinu, sem spoznal, da mora imeti < iovek, ki hoče biti sit. dohodke bančnega predsedika. Iz vsakega 1 obraza se je izražala v večji ali manjši meri lakota. Pred vojno soj Nemci veliko jedli iu dobro jedli. Sedaj se je pa vse strahovito izpre-j menilo.
V	kavarnah, v hotelih v trgovinah in dnigod se vsakdo pritožuje da so se cene **ensetzlich,?. Toda tako označenje je bilo pre-splošno, da bi me zadovoljilo. Moja naloga je bila izvedeti, počeni so stvari, posebno pa jedila.
Nekoč sem \es dan hodil po največjih berlinskih prodajalnah in vpraševal za cene. Delal sem se kot da bi imel veliko denarja, toda za kako kupčijo me ni bilo mogoče pripraviti. Prodajalke so postajale že nestrpne, ker me niso mogle zadovoljiti.
Nekoč sem sta! dve uri v vrsti, predno sem izvedel, da stane funt krompirja nlkel. toda kupiti ga nisem mogel, ker nisem imel karte.' Ker Berlinčani ne morejo napolniti želodcev, kade skoraj nepre-. Mano cigarete.
i Pa tudi kaditi .ie težko v Berlinu. Ne morda vsled tega. da bi : lt anjkalo cigaret, pač pa a ded tega, ker žveplenk skoraj ni mo+roče
•	dobiti.
i Nekoč sem prižigal pred hotelom cigareto. Naenkrat je bila krog
-	mene cela gni"*a možkih. ki so me vsi prosili ognja.	j
Martin Market t;e nahaja na Bavarskem trgu in je eno naj več-1
•	jih podjetij te vrste v Berlinu.	j
Vprašal sem. koliko stane ena gos. pa s«» mi povedali, da 140 . mark. To je $35 ameriškega denarja. Žive kokoši so bile po tri do-' i iiirje funt.
V	neki trgovini na Leipziger Strasse stane funt čaja 70 mark'
-	i.i funt čokolade 45 mark
Klobase delajo v Berlinu iz kozjega in zajčjega mesa. Funt take klobase stane 10 mark ($2.50 >.
Od časa mojega bivanja v Be rimu je bila določena /a vsakega) K<*rlinčana sledeča muožiua. živil na leden, seveda. č>* jih je mogel dobiti:
Dva fiiiita kruha* sedmina funta masla: poldrugi funt **rdeče mesa: dve t ret i ti i funta sladkorja; troje jajes. Na Martin Marketu mi je povedala neka prodajalka, da ->o bili i ro«r mestTi: maja d'«!očen> za vs.ku os«*bo samo dve jajci iu -»iver za » sakih štirinajst dni.
Po velikih prodajalnah mhi vjirašal za sladkor in /.a surovo uia-pa nisem mogel t-h dveh stvari nikjer dt>!»iti. Na javnih trgih ie mogoče brez kart kupiti ribo, kuretniuo. na iiomestila za --aj in kavo ter sadje in zelenjavo.
Na Martin Market st, bile označene sledeče cene; maslo p<» 50 centov funt; marmelada po i!U centov, krompir po ."» centov, slaniki 3.0 tJO centov funt.	'
Seveda, pripomniti j.* treba, da so cene tako označene. <~*lovek, j a ne more kupiti vsega, kar je označeno, tudi če ima polne žepe i denarja.
Vojni kruh prodajajo vse pekarije po pet centov funt. Nekoč sem bil na obedu pri nekem švicarskem zdravniku. Ves vradoščen mi je povedal, da se mu je posrečilo kupiti od raznih špe kulantov par funtov surovega masla po 16 mark funt.
V	splošnem prevladuje naziranje, da je v tem letu v Berlinu več hrane kot je je bilu lansko leto. Gospodar Kaiser hotela mi je rekel:
Lansko leto smo bili prisiljeni delati vsakovrstna jedila iz red-i ve in korenja. Berlin je bil ves obupan. Vsak dan so se vršili nemiri .pri katerih je ljudstvo zahtevalo več hrane. Toda vse to ni situacije nič izpremenilo.
Ljudem ni bilo mogoče ničesar dati. Ljudje so v splošnem za htevali mir. toda policija in vojaštvo sta odgovarjala demonstrantom s puškami in meči. Ker primanjkuje mesa. redi skoraj vsak berlin-čan zajce. Med zajci sem tudi videl semtertja kako kozo. Koza in I ovac je pa posebno veliko ob železniških progah v deželi
Park rat sem še! obedovat v najfinejšo restavracijo, misleč, da
•	se bom nasitil. Toda nasiti se nisem mogel, čeravno sem plačal veliko denarja. V hrani je premalo maščobe. **Gravv-ja" lie servirajo ^ pri nobeni jedi..
i Nekoč sem dobii v restavraciji pod roko navaden '"Hamburger-( steak*'. Dati sem moral zanj osem mark in še natakarju dve marki
napitnine.
(Dalje prihodnjič.)
Vzgled Francije	;
i ,- -
Pred sedeminštiridesietimi leti je stala zmagovalna Prusija nad poraženo Francijo ter zahtevala od nje najbolj velikansko vojno odškodnino, katero je plačal kedaj kak narod — pet bilijonov ali pet tisoč milijonov frankov.
Na ta način se je ustanovilo sedanje nemško cesarstvo ter položilo temelj velikega nemškega vojnega ustroja. Bila je zmaga Pru-sije nad Francijo, ki je vsa podarila Nemčiji sanje o neomenjeni moči ter eventualnega zavojevanja Evrope.
V	onem času se je položilo temelje za sedanja svetovno vojno. Skozi ta štiri britka leta je stal ta nemški narod kot premaira-
najbogatejšega ilela Francije, ki je bila odrezana od nj<*uih pre-nio«rovnih polj ter železnega distrikta. Kljub temu pa j»* ostala Francija v onem času — hrabra.
S pomočjo Anglije in Italije se je postavila sovražniku po rob i in pri obrambi domovin«* je dalo več kot en milijon francoskih si- ] nov svoje življenje na bojnih poljih.
Polejar te»a pa je dvijmil franeoski narod skupno svoto več kot -4 t i s* milijonov — ne frankov. — temveč dolarjev. Pomislite le. kaj pomeni to!
Francija sama ima manj kot 40 milijonov prebivalcev in nj.' letni dohodek ne znaa manj kot eno tretino dohodkov Združenih j drŽav. Štiriindvajset bilijonov za Francijo bi znašaio od sedem*Ic —t do osemdeset bilijonov za Združene države!
Do*edaj pa smo podpisali deset bilijonov. Zadnji «"a.s je vsled « tega, da storimo več! _ _ _ __ ______t
IINJ!
Hrvatski spisal Ksaver 6. Gjalski. Poslovenil F. Haričin.
Ali vendar je šla tudi ona za' njim in sestro, ter se njima pri-' družila, dokler so čakali, da hlapec privede konja z vozom.
Doktor tudi sedaj ni začel z deklico razgovora, temveč je ka-j kor prej razlagal sestri, kako naj pri bolniku uporablja led.
Saša je nekaj pomrmljala. Ko je sedel na voz in kratko kimnilj z glavo v znak naklona ter nrno \ odhitel proti aleji — nabere Saša prežimo svoje krasne rudeče ustnice in pomrmra nekaj kakor:! 'medved*, in pojoč neko pesmico1 odhiti v svojo sobo.
Pozneje popraša sestro, kakšno barvo imajo doktorjevi lasje, dasi je vedela, kakšno.
—	Ta, Bog & teboj, plavolas je.
—	A. tako! Nisem ga res natančno pogledala. Torej pl a vo-
las — meni ugajajo samo črni. * * *
Prve dni. ko je prišla Saša domov, je začela bolezen z brzim korakom napredovati. Zdravnik je bil skoro uverjen, da se katastrofa približuje. Pripisoval je to v prvi vrsti prehlajenju. katero si je Lazar nakopičil tisto noč, v drugi vrst ipa silni razburjenosti. ki je v bolniku vladala.
Mož je bil neprestano vznemir jen. Nek silen nemir ga je mučil neprenehoma. Lahko se je razsrdil in za karkoli zopet omečiL
Duševno razpoloženje se je vedno menjalo. Sedaj je bil otožen in slabe volje, a sedaj zopet vesel in popolnoma zadovoljen. — [Tej dušni razburjenosti je odgo-varjalo tudi telesno stanje. Jed-i nako se je menjala temperatura, brzo in nenadejano. Udarci žila so delali v pravem pomenil b'Sr de skoke. Včasih je žila burno tolkla, da so se mogli udarci težko šteti, včasih zopet kakor c?a je popolnoma prestala, v takem i trenutku se mu j<* skoro megla ' delala pred očmi.
Doktor je sodil po tem. da so hektsične mrzlice postale češče bi i je opozoril gospo Radičko. da se lahko nadja najslabžega.
Dobro ženo j«- to uprav uničilo. Dasi je že davno prej spoznala nesrečo, vendar jo j.- sedaj doktorjeva izjava porazila <1 i skrajnosti. Konečno neka nada o-stanc tudi v najobupn-jših pn!o žajih iu dogodkih, osobito kedar se tiče dragega in milega člove-' ka. —
, Ona ga je imela skoro za svoj«*-i ga sina. Bila je v istini okoli osem let stareja kakor on. ali — ko je prišla ona v hišo. je bil Lazar š • deček. Tako je imela prilkio, da se je še bavila ž njegovo od go jo. Zgubivši moža je prenesla ce'o svojo skrb in vse svoje delovanje na Lazarja. Mnogemu in mnogemu užitku se je rada odpovedala, samo da je lažje poslala njemu denarja, dokler se je učil na vseučiliščih, in zato si je sedaj cesto očitala, da je tako delala, ker — je modrovala ona — ako ne bi bil toliko v šolah in se preveč ličil, bi se bil morebiti rešil. | — In ne morete ničesar storiti? Oh, doktor, doktor, dajte, pomagajte ! — je jadikovala bolno i proti zdravniku.
Ko se je odstranil, jej je bilo, kakor da se vse suče ž njo. Saša. jo je našla skrito v družinski sobi. Tu je čepela v kotu in stiskala lice v gubah predpasnika iu globoki vzdihi — skoro obupui.
—	so se jej zvijali nepnestano iz >prs. — Tudi Saša je morala bridko zaplakati.
Tudi njej se je bil omilil Lazar s svojo dobroto in s svojim umom Gotovo in slovesno se je sedaj odločila, da bode imela več skrbi zh bolnika, da mu bode stregla in da mu vse stori po volji. Silna milosrčnost je zavladala v njej. Brez sestrinega vedenja se je zavezala tiho — tiho pred sličico Matere Božje, da izdela krasen prt za domačo cerkev in poj de
peš na božjo pot v Bistrico, ako Lazar ozdravi. Zajedno se je za-, vezala pred šv. sliko, da se bode vestno držala svojega sklepa, da J bode bolniku stregla.
Očitala si je, da je doslej za j bolniki! premalo storila. Tu res'
—	njej. mladi iri veseli, je bilo težko ter skoro zadušljivo strahot-, no v njegovi sobi. Bala se je njegovih globoko tipalih očij in nje-j goveda kratkega dihanja. Zato s« je morala dosedaj vedno siliti, da je ostala dalje pri njem, kakor je on nekolikokrat lepo in
| nekako boječe prosil. Bolelo jo je to sedaj in jo je jezilo, da ' je tolikokrat puščala samega. (Pride še.)
■mmmmm^mmm
t . -I NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Žalostnim s'»*em naznanjamo (sorodnikom, prijateljem iu z " 'h-ce-n. da je po kratki iu mučni j lezni, previden s sv. zakrauieoti. viluo zaspal naš sin oz. brat
RUDOLPH P0ZELN1K. Star je bil 17 let m 7 noccev. Umrl je dne 4 oktobra iu p »kopali smo ja t». okt. na katoliško pokopališče Mount Olive. Banj ki J je umrl za pljučnico; bolan je bil isa:iio dni. M: smo se potrudili. , koli! or je bilo mo«c»če ali žalibog J ni bilo pomoči za njega Prišla je [smrt in odtrgala rožo še ne iaz-eveteno. I!anjki je bil zaposleu v j tovarni < olorado Iron Works kot ."checker Bil je jako priljubil jen pri ijuueh, tako pri n ladiii kot pri sta rili..
Tem potom izrekamo lepo hvalo vsem. kateri so ga obiskali v času njegove bolezni. Posebno lepa hva !;■ Mrs. Kostelc. ki je bila v pomoč ' zadnji večer iu pri njegovi smrti z nami vred. Lepa hvala vsem, ki so prišli k njegovemu ndm ii: Ivi so ira spi t ;r.il; na zadnji poti. ko smo ga izročili materi zemlji. Iste. tako srčn.! hvala v sem. ki so darovali lepe vence, kakor: bratra-. r c Frank Lndihar. Mary ('esrr. M Marci.«_', Josipih Gruiule. J. Di.fick M. Prti-s. M»*s. K. Umik. J .Marr, Miss M. Kanas in Mi-II"!!. Torej enkrat lepa m skupaj!
Tebi p.v nepoz;d»|jeui	: i
brat. na j *>o lahka ameriška zemlja. v mi;': počivaj'
I	Žalujoči ostali:
Stephan in Helen Pozelnik,
(	sta riši.
Stephan in Loms, br.tta. j	Helen, sestra.
j4Snj K'an'.lin St. Dctae. . t 'o!..
HARMONIKE
| bodisi kakrflnekoU v rute izdelujem, 1» | popravljam po najnižjih cenah, a dele , j trpežno in zanesljivo. V popravo aa | oesljlvo vnbdo i*»*lje, ker aem ie nad . 18 let tukaj ▼ tem posla ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravo vaa i mera kranjske kakor vse druge birmo j ntke. Stare knplm aU sprejmem v sa 1 meno.
JOHN WLNZKL, ,1111 Bas* Bsl Si. Cltfdasi OM* ;
i !?ad !»i <vedel za naslov mojih ne-1 kdanjib prijateljev AtiKUMJA!
\S 1 FRANKA VAV douia iz Šmar-e pr:| Kamniku na Goreujskeiu. naha-' jata se nekje v New Yorku. ter FRANKA LIPAH, ki se nahaja nekje v Clevelandn. Ce kao rojakov ve njih naslov, prosim, da mi n:ti»iani, ali pa naj se sami] oylasijo ua naslov: L-o^iold Je-j ran. Box 72. Daris, AV. Vj.
FARMA NA PRODAJ.
Rojakom širom Amerike javljam, da hočem prodati svojo farmo v državi Wisconsin. Farma f>l -.s^a 40 akj-ov dobre zemlje, liiš«> iti dva hleva. Polovi *o zemlje je o"isčene in ostalo se lahko izčisti.j Ako kateregaJrojaka veseli farma > v Wausaukee. Wis., naj s.* oglasi pri meni.
Tony Z val. Box Sol.	Far min gton. 111.1
Fulton Co. t
j.
i t NAZNANILO IN ZAHVALA.
spodaj jHjdpisani tužuiin srcem I naznanjamo vsem znancem, prija- j te!jem in siK-mlnikoin žalostno I v«vt. ila dne it. oktobra ob pol I ••ni zjutraj po mučni in dolgotiaj- I iu bolfV2»i, prev iden > sv. y^ikra- fl met:ti, v t; i>|>odii za-spal brat. <«1-1] iiosnt. >vak in xtric
JOŽFF T0SEK.
Pokojnih je bil rojen ua Bab-II nem polju pri Ložu na Notranj- I skem. Tu! aj v Ameriki zapu.V*a ( dve sestri in enega brata, v sta- (j rem kraju pa očeta, mater, eiieira I brala in s->pn.^o. Bil je elan dru- [j št v a •*.\a: vej" >t "> SNPJ.
•cm potom >e zahvaljujemo U \ sem znancem i:i prijateljem, ki \ l nas oi »iskali ut tolažili ob te tu i: b.'idet;: udajcu. Iskreno se zaliva- | ljujemo družinam F. Abraiu. M. ?f Trolia. J. Medved. P. Moro in Fr-šali Juršek. Posebno s.* zahvalju jemo družinam Troha in Medved [ . z a 1 rase/" venec. Končno se iskre, t no za*?va!btjemo društvu Naprej št. "» SNPJ. za prekrasen vence, || za njih izkazano sožalj.' ter za o- ji! bilno vdeležbo na zadnji poti bla- J,' gega pokojnika k večnemu ffl
čitku.
1 t *
lebi pa. dragi Jožef, trajen iu I blag spomin!
Žalujoči sonviniki: Mary Valenčič, sestra. Louis Valenčič, svak. Louis Valenčič, nečak. • Louis in Zofka Valenčič, m-čakinji I __< 'level ua!. Ohio, 1 k okt. PMS.
i BHHHHHHBHBBtf
. Prav rad bi seznal, kje s. selaj naha ja moja žena M AT IIA>A 3IOLF.I\. rojena Kohal v vasi Dolenje pri .Vjdovščini na Pri ] mors1, .-u«. V Ameriki biva ž.* 7 ! let, in sicer v Lorainit < štin t b t:;. V b tu 1916 sva se poročila v Cle\e?ar«du in sva šla v Saint t ' !oud, Miiui., l.jer sva živela nekaj časa. potem j>a mi je j>o- I brala šl'7". in nekaj moje ,,|»lek. J ter j.- neznano kam odpotovala, žlinilo je /f 1J mesecev, da nič ne vem o njej. Mrs. Sibi uie j» tožila ,er s.*m :noral plača?i za njo dolgov. Zafo izjavljam, d:, -'da., .aprej ne ]da<-aui za »' -•• liti « e t,i ve-.-. Kd«»r kaj v< • »	i ij ti*i poriza kar :iu»
bom Ip ale/Ci!. ali naj se mi za ! | s;, a i a vi.	s R. Molek. I
l'*t." ! * • IT First \\ *.. Minnea I
»[ I«.! v Mi ti.	-in I
«j
, Kje je JOŽIIF PKRIIAVE<'? Do j
J ma je i.* Lokve pt i Divači. Pri I inoi-sko. Pred l1- mesecem sva I '•i'a s .i.paj v CuTllbf rb ii !. Md. J i/v nI«-! sem. da se -i daj nahajal v « a-s. \V Va. Pi-Osint pt, da mi I ,"»šlje svoj naslov. -f«»hn Sa I j I ar. 101"» F 04 ST.. Flmeland, I
- Ohio.	21-Si—10 I
i i _____
V I —----j
NAZNANILO.
-I Sp:-ejiaem male otroke čez da i I v oskrbo. Plača ]>o <logovf-ru. j Vprašajte pri Krnili" Samblich. 1
I	lie r. 4th St., Ne'.v York. N V. I
21 -22—JO'
-ir—--
ijRad bi izveflel za naslov mojega I S brata -I' d?NA ZORE. Pred .ivt - 1 ma letoma sva*bila skupaj v j "j <>liasoi.-ton. Pa. in oil tLstega I ča-a mi ni znan njegov naslov, j Prosim cetijeiie rojake, če 1 do I ve za njegov naslov, naj mi «_r.i I blago v« li naznaniti ali naj se I > pa sam og'asL Obenem bi tudi j rad izvedel za naslov JOŽ F F A. j -[ SLAK. Doma je i- fare št. Ru- J
II	pert na Dolenjskem. (*c kd,» iz-I 1 med. rojakov ve za njeg »v na 1
slov. naj mi tra naznani, al naj I s^ mi pa sjim oglasi. — Al'>in I -j 7r»i*e. T/K5 r.jrrv Ave. St. Maws I i Pa.	(19-21:- 10 I
i Dr. LORENZO 644«Penn j
EDINI SLOVENSKO	* ^	j
| GOVOREČI ZDRAVNIK	2176006	j
! lcotm^BouzNi J^J^ Pittsburgh, Pa. ]
!	MoJa stroka J« adnivijenj« akntnlh In kronlteih bolexnl. Ju
I hub ie zdravim sad 23 let ter Imam aknSnj« t rab bolezolti la
ker num slovensko, ntp tu morem popolnoma razumeti ln spo- J mati v«fio holezra. da vas ozdravim ln vrne« noj ln eilrarjs. i Bkozl 23 let Km pridobil posebno skufinjo pri »lrartjenjn raottlb fcolfiL Zato ae morete pofiolnoma zanesti na m*«, moja nkrb pa fl k da tu poopolnocna osdrarlm. Ne odiajSsJts. ampak pridite ilm- j
Pnjk	I
Jas oedravim aastrapljeno kri. »unij« la lise po teleao. be-lasnl v rritt. Izpada d je las. bolečin« v koeteh. stare rane. itrtei bolecni, oslabelost, bolezni r mednrjn, ledlrah, Jetrab ia Selodem, menice, rermatlna, katar, clato žilo. nivduho ltd.	I
W Uradne wrs mi V pooedeljkib. čredah ln petkih o.I 9. ari ■Jat raj do & popoldan. T torki U, četrtkih ln sobotah od 9. a rs sjatraj do 8. ure sre^er. ob nt-deljah pa do 2. are popoldne. — Pa j pnitl dc cdrsTlm. Pridite ooehno Ne pozabit« ime in naslov:	fl
Dr. L0RENZ, 644 Peno i«., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drsel adravniki rabijo tolmača, ds vss razttmeja. Inn mi hrvstsk« In ln starten kraji, nsU vss laSJ« ndrarte,
■in a aiit^niniiMafc s	s ^s^ s ■uri n miiti t mrr1