Celje - skladišče D-Per III 19/1985 ,9831173,3 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 3 — Leto V — April 1985 Sozd Merx združuje: Avto Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje. Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet. Panika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Kdaj nova industrijska pekarna v Celju? Izgradnja nove pekarne v Celju, ki jo opredeljujejo srednjeročni in letni načrt delovne in sestavlje- -ne organizacije Merx ter družbeni načrt občine Celje, pomeni v sedanjih gospodarskih razmerah zahtevno nalogo. Za njeno postavitev je bilo že več dogovorov in usklajevanj, pripravili so analize o zmogljivostih nove pekarne, tehnoloških postopkih ter stopnji in način njihovega izkoriščanja in možni viri financiranja. Dejstvo, da je osnovna preskrba, kamor industrijska pekarna vsekakor sodi, področje, ki zahteva veliko finančno in organizacijsko angažiranje, ne daje pa zadovoljivih pozitivnih učinkov in dani DO ne ustvarja akumulacije, je narekovalo intenzivne razgovore z najodgovornejšimi organi v občini. O izgradnji pekarne so med drugim razpravljali na predsedstvu OK SZDL, IS občine Celje, občinskem sindikatu, stalna komisija IO samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, sklicali pa so tudi sestanek direktorjev največjih delovnih organizacij v Celju. Skupna ocena teh razgovorov je, da Celje pekarno potrebuje in da je treba izvesti vse aktivnosti za začetek izgradnje. Da navedemo samo nekaj podatkov: več kot 70 °7o potreb mesta Celje in njegove neposredne okolice pokriva MPI iz drugih preskrbovalnih območij, ob običajnih dneh je znašala povprečna količina kruha in pekovskega peciva 21 ton, medtem ko se je ob sobotah in predprazničnih dneh skoraj potrojila. Zaradi tega je problem preskrbe v Celju . vseskozi zelo pereč. Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, ki prav tako narekuje novo pekarno, da je tehnologija v obstoječih pekarnah dotrajana in da bi bilo že v obdobju 1982-1983 potrebno menjati njen pretežni del. Nova pekarna tako ne bi zagotavljala le osnovne preskrbe, ampak tudi možnost sistematičnega uvajanja tržno in dohodkovno zanimivejših programov. Predvidena zmogljivost nove pekarne bo znašala na treh programsko dopolnjevalnih linijah 2400 kg na uro oziroma 31.200 kg na dve izmeni. S tem bi zadovoljili potrebe prebivalcev Celja in bližnje okolice, vseh migracijskih tokov ter potrebe približno 5000 prebivalcev, živečih na mejnih področjih v drugih občinah. Izgradnja pekarne v Celju pa bo zagotovila še naprej normalno izkoriščanje industrijske pekarne v Titovem Velenju, kjer pa je nujno potrebno preiti na manjše število linih ter iz sedanjega troizmenskega na dvoizmensko delo. Ker je financiranje oziroma njegovi viri še naprej odprto, je v postopku sprejemanja Družbeni dogovor o zagotavljanju dolgoročne preskrbe s kruhom v občini Celje, katerega podpisniki naj bi bili: Izvršni svet Skupščine občine Celje, SIS za pospeševanje proizvodnje in preskrbo prebivalstva občin celjskega območja, Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje, Občinska konferenca SZDL Celje — konferenca potrošnikov, Občinski sindikalni svet občine Celje in SOZD Merx, DO Mlinsko predelovalna industrija — TOZD Pekarne in slaščičarne Celje. Če bodo DD sprejeli bodo sredstva za financiranje izgradnje pekarne zagotovili: — SIS za preskrbo prebivalstva celjske regije 20.000.000,00 din — sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje 50.000.000,00 din — delavci v OZD celjskega gospodarstva 120.000.000,00 din — LB-SB Celje 100.000.000,00 din — Zavarovalna skupnost Triglav občine Celje 50.000.000,00 din — SOZD Merx Celje / lastna in združena sredstva 70.000.000,00 din «81888® Kolegijski poslovodni organ in samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije sozda Iz dogovora izhaja, da bodo udeleženci zagotovili izgradnjo pekarne zaradi splošnega družbenega interesa za preskrbo s kruhom. To določilo je posebej pomembno, ker MPI že dolgo opozarja, da je preskrba s kruhom splošnega družbenega pomena in zato ni samo naloga in skrb te delovne organizacije, ampak širše družbene skupnosti, ker je kruh eden izmed osnovnih nosilcev socialne politike. Na koncu naj omenimo, da so razgovori za pričetek izgradnje v zaključni fazi in da si v okviru sestavljene organizacije in DO MPI prizadevamo, da bo izgradnja stekla čimprej, ker lahko vsako zavlačevanje naložbo občutno podraži. Darinka Oset Nova prodajalna Pri pošti Z majhnimi sredstvi so naredili veliko „PRI POŠTI" se imenuje prodajalna, ki je v središču Podčetrtka, pri pošti. Odprli so jo 8. marca, torej na dan žena, kot darilo ženam in ostalim krajanom Podčetrtka in širše okolice. Do tega dne je namreč delavcem delovne organizacije Tkanina, tozd Maloprodaja uspelo v rekordnem času usposobiti prostore v stanovanjskem bloku v Podčetrtku 22 v prodajalno. V ciljih razvoja temeljne organizacije smo zapisali, da dejavnost ne bo omejena v okviru celjske občine, temveč naj bi se širila tudi drugam, seveda glede na možnosti in gospodarsko upravičenost in usklajeno z dejavniki gospodarskega in političnega sistema. Glede na to, da smo že prisotni v občini Šmarje pri Jelšah, kjer dela naša prodajalna Donat, smo se pozanimali in izvedeli za težave in želje krajanov Podčetrtka. Tu in v širši okolici doslej ni bilo prodajalne s tekstilnim, galanterijskim, tehničnim in podobnim blagom. Krajani pa imajo seveda vedno večje potrebe in možnosti nakupa, tu so tudi zdraviliški turisti s svojimi željami itd. Akcija je stekla hitro, krajani so bili navdušeni. Tako delavci naše temeljne organizacije, kot krajani smo strmeli samo k enemu cilju, to je čimprej zadovoljiti želje in potrebe potrošnikov Podčetrtka in širše okolice. S pomočjo sveta krajevne skupnosti Podčetrtek in občine Šmarje pri Jelšah smo pridobili prostore, ki so bili več let neizkoriščeni, so pa idealni za prodajalno. Skupaj smo se dogovorili tudi za prodajni program in poslovni čas, oboje pa bomo prilagajali željam in potrebam porabnikov. Takšno dogovarjanje je lahko samo zgled za v bodoče. Krajani so dočakali otvoritev v dobrem mesecu m pol. Danes že lahko ugotovimo, da smo z zelo majhnimi sredstvi naredili veliko in da so porabniki zadovoljni. Škoda je le, da prostori nismo malo večji, saj na okoli 40 kvadratnih metrih ne moremo ponuditi vsega, kar bi radi, ugotavljamo pa, da je prodaja blaga presegla vsa pričakovanja in lahko že govorimo o pozitivnih učinkih. Skratka iz majhnega raste veliko. Tudi Blagovni center pomaga lačnim v Afriki Na pobudo Občinskega odbora Rdečega križa so se akciji zbiranja pomoči stradajočim v Afriki pridružili tudi mladi V Blagovnem centru. S pomočjo sodelavcev so v DS SS zbrali 8.500,00 din, v TOZD Pražarna pa 3.800,00 din^ za kar so jih javno pohvalili v Informatorju OK ZSMS kot vzgled drugim. Akcija pa še teče v TOZD Transport in TOZD Preskrba in prepričani smo, dajo bodo tudi tu sprejeli z razumevanjem. Skupaj: 410.000.000,00 din . Z. Z. MERX VESTNIK APRIL 1985 Poslovodske konference Pri oblikovanju izhodišč poslovno komercialne politike za leto 1985 smo upoštevali izredno pomembno dejstvo, da je treba vse udeležence blagovnega prometa in proizvodnje temeljito seznaniti z osnovnimi cilji, ki jih zasledujemo pri sprejemanju poslovno komercialne politike SOZD „MERX“. Pretekle izkušnje potrjujejo, da v Operativnem delu poslovno komercialno politiko na področju blagovnega prometa uresničujemo v prodajnih enotah in da so poslovodje prodajnih enot v veliki meri oblikovalci te politike. Upoštevajoč to dejstvo, smo se opredelili, da se čim tesneje povežemo s poslovodji, da jih temeljito seznanimo z osnovnimi značilnostmi poslovno komercialne politike SOZD „MERX“ za leto 1985 in to na poslovodskih konferencah. Priprava poslovodskih konferenc postaja stalna oblika medsebojnega informiranja o uresničevanju sprejetih določil za uresničevanje poslovno komercialne politike SOZD „MERX“. Poslovodske konference bodo redno po zaključku vsakega trimesečja. Na vseh poslovodskih konferencah bodo sodelovali predstavniki nosilcev poslov z namenom, da na teh poslovodskih konferencah izmenjajo poslovne informacije predvsem z vidika obveznosti nosilcev poslov do nalog, ki jih opredeljuje poslovno komercialna politika. Do sedaj je bilo 6 poslovodskih konferenc in sicer: — »DRAVINJSKI DOM“ TOZD „DOM“ Slovenske Konjice, — »SAVINJA" Mozirje, — »POTROŠNIK", TOZD »PRODAJA" Ravne, — »POTROŠNIK", TOZD »PRODAJA" Slovenj Gradec, — »POTROŠNIK", TOZD »PRODAJA" Celje in — »POTROŠNIK", TOZD »PRODAJA" Radeče. Udeležba je bila zelo dobra tako s poslovodji kot tudi nosilci poslov. Na poslovodskih konferencah so širše obrazložili določila za izvajanje poslovno komercialne politike SOZD „MERX“ za leto 1985 ter jih podrobno seznanili s prodajno plačilnimi pogoji nosilcev posla. Dobri zaključki konference Majhno število prisotnih komunistov Zadnja problemska konferenca Zveze komunistov delovne organizacije Blagovni center, je kljub izredno majhnemu številu prisotnih komunistov — konference se je udeležilo samo 45 članov zveze komunistov od 81 članov — dala nekaj dobrih zaključkov in napotil za njihovo nadaljnje delo. Škoda le, da so spet razpravljali samo tisti komunisti, ki so na odgovornih delovnih nalogah-, medtem ko komunistov — delavcev iz neposredne proizvodnje ni bilo slišati. Kot da pri svojem delu ne bi imeli nobenih težav. Po oceni trenutnega družbeno ekonomskega položaja te delovne sredine z nekaterimi konkretnimi ukrepi, kako delati v bodoče ter kakšne so naloge zveze komunistov pri iskanju vseh notranjih rezerv, še posebno sedaj, ko so zgradili novo skladišče, so spregovorili še o premajhni samostojnosti in samoiniciativnosti znotraj osnovne organizacije, o nedelu delegacij, o politični varnostni oceni, o tem kakšna je vloga zveze komunistov v miru in izrednih razmerah, o lažni solidarnosti, o vključevanju zveze komunistov v sindikat in druge družbeno politične organizacije. V nadaljevanju je Venčeslav Zalezina, sekretar OK ZKS Celje poudaril, da je sestavljena organizacija Merx dosegla v tem svojem kratkem delovanju izredno pomembne rezultate, eni so odraz dela in naporov vseh delavcev, tako tudi delavcev Blagovnega centra. Sedaj je treba te »žulje" delavcev spraviti v normalno delo, torej stoji pred tem kolektivom zelo trd oreh, to je izkoristiti vse možnosti za normalno gospodarjenje. jm 12. marca je bila seja predsedstva akcijske konference zveze komunistov sestavljene organizacije Merx. Po kratki, a zelo kakovostni informaciji delegatov o poteku, zaključkih in vtisih s problemskih konferenc komunistov v trgovini, ki je bila v Beogradu in katere se je udeležil tovariš Franc Ban in problemske konference komunistov v turizmu, kije bila v Zagrebu in katere seje udeleži! Stane Bizjak, so komunisti spregovorili še o pripravah na programske občinske konference, o izbiri delegatov in o vsebini razprav. Na koncu je predsednik akcijske konference zveze komunisov tovariš Žare Frančeškin opozoril še vse sekretarje, da bolj odgovorno pristopijo k dopolnjevanju varnostno političnih ocen v svojih sredinah. Na dosedanjih poslovodskih konferencah je bila razprava zelo živahna, ustvarjalna, kritika nosilcev poslov objektivna in dobronamerna. Osnovne ugotovitve številnih razpravljalcev na poslovodskih konferencah lahko strnemo v naslednje: — določila za izvajanje poslovno komercialne politike SOZD „MERX“ za leto 1985 so dobro sprejeli in ocenjujemo, da pomeni ta pristop pomembno prelomnico v odnosih med trgovino na debelo in drobno, •— prodajno plačilni pogoji nosilcev poslov so bili dobro sprejeti, vendar je razprava pokazala, da velika večina poslovodij ni prejela celoten prodajno plačilnih pogojev nosilcev poslov za leto 1985, — splošna ocena, da so prodajno plačilni pogoji nosilcev poslov ugodnejši v primerjavi z ostalimi ponudniki trgovine na debelo, zato ni razloga, da ne bi v celoti preusmerili nakup blaga na nosilce poslov, razen tistih blagovnih tokov, ki se dogovorno usmerjajo neposredno od proizvodnje do maloprodajnih enot, — preskrba s sadjem in zelenjavo je problematična, kakovost blaga ne ustreza, ni prebrano, tehtanje površno, dostava netočna in nezadovoljiv izbor, — ugotavljajo, da se postopoma normalizira dostava blaga iz novega PRESKRBOVALNEGA CENTRA" Celje. Kritika je zadevala predvsem nepopolno dokumentacijo, prikaz raznih finančno dohodkovnih kazalcev na posameznih dokumentih, nepravočasno reševanje reklamacij, nepopolni komisioni in podobno, — na poslovanje DO »TKANINA", TOZD »VELEPRODAJA" Celje in »MLINSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO" ni bilo posebnih pripomb z izjemo poslovodij DO »SAVINJA" Mozirje, ki niso bili zadovoljni s slabo organizacijo preskrbe s kruhom celotnega njihovega območja odnosno občine. Predstavniki DO »BLAGOVNI CENTER" Celje so izrečene kritike na njihovo poslovanje sprejeli z razumevanjem in zagotovili skorajšnjo odpravo vseh nakazanih slabosti in pomanjkljivosti tako glede kakovosti sadja in zelenjave, kakor tudi administrativnega dela poslovanja. Za odpravo pomanjkljivosti v preskrbi s kruhom prodajnih enot DO »SAVINJA" Mozirje so se dogovorili za poseben razgovor na marketing sektorju ob sodelovanju predstavnikov -DO »SAVINJA", „MPI“ in občine Mozirje. Na splošno lahko ugotovimo, da poslovodje v celoti sprejemajo nakazano poslovno komercialno politiko SOZD „MERX“ za leto 1985, vendar morajo nosilci poslov zagotoviti večjo poslovnost, se bolj odpreti trgovini na drob--no znotraj SOZD „MERX“ ter dejansko postopoma omogočiti objektivno delitev skupaj ustvarjenega dohodka. Ugotovili so, da poslovodje do sedaj niso imeli dovolj jasne usmeritve pri katerih organizacijah je ugodnejši nakup in komu je treba dati prednost, zato v bodoče pričakujejo od marketing sektorja jasnejše, nedvoumne in odločne usmeritve nakupa blaga široke potrošnje, da bo zagotovljen čim večji dohodek in vzpostavljen red na področju poslovno komercialne politike v SOZD „MERX“ Celje. Franc Petauer PPS Hmezad — Merx Pripravljeni programi dela koordinacijskih odborov Člani koordinacijskega odbora za usklajevanje načrtov pri Plansko poslovni skupnosti Hmezad-Merx so na svoji seji analizirali določila sporazuma in poslovnika ter obravnavali predlog programa dela. Prvenstvena usmeritev odbora bo v pripravi osnov za delovanje poslovnega odbora in ostalih kooridancijskih odborov. Člani bodo do prihodnje seje pripravili spisek elementov, ki jih bodo ponudili odborom kot osnova za delo. V želji, da bi krepili delo Plansko poslovne skupnosti, bo odbor pripravljal občasne informacije o delu skupnosti. Temu ustrezno bodo pripravili stalne informacije, ki jih bosta izdelovali planski službi obeh članic. Predlagali so tudi, da naj bi bil koordinacijski odbor mesto za izmenjavo strokovnih izkušenj s teh in podobnih področij. Predlogi za razpravo in ideje lahko prihajajo od slehernega. J.M. Položaj trgovine je mnogo težavnejši kot to kažejo analize Pred kratkim so bili v delovnih organizacijah Potrošnik in Blagovni center na delovnem sestanku predstavniki republiškega in občinskega sindikata za področje trgovine. Iz razgovora so hoteli predvsem izvedeti, kako sta poslovali ti dve delovni organizaciji, kolikšna je bila izguba v delovni organizaciji Potrošnik ter kje je vzrok, kakšne ukrepe so sprejeli v delovnih sredinah za boljše poslovanje, kakšni so povprečni osebni dohodki delavcev, zapo- slenih v trgovini, kako razmišljajo v delovni organizaciji Potrošnik o deljenem delovnem času, kakšna je stimulacija za ta delovni čas, kakšen je odnos maloprodaj a-grosist. Ob zaključku so ugotovili, daje položaj trgovine danes mnogo težavnejši, kot pa nam kažejo razne analize, ki so jih pripravili na republiškem sindikatu, odboru za trgovino. S preureditvijo starih pisarniških prostorov je delovna organizacija A vtotehnika pred kratkim odprla novo prodajalno s ponudbo bele tehnike proizvajalcev Gorenja in Iskre. Za ta korak so se odločili predvsem zaradi tega, ker tudi v tej delovni organizaciji iščejo možnosti pridobivanja dohodka izven programa avtostroke, ki je iz dneva v dan bolj okrnjen. V prodajalni bele tehnike bodo prodajati tudi klasirano ali ocenjeno blago oziroma blago z napako ter nadomestne dele za vse izdelke Gorenja. J.M. APRIL 1985 Sozdova gradbišča v besedi in sliki Hotel v Slovenskih Konjicah Izgradnja hotela napreduje kljub letošnji ostri zimi po predvidenem načrtu. Delavci delovne organizacije „ Ingrad" pokrivajo streho nad hotelskim delom. Nadomestna gradnja gostišča Hum v Laškem Tudi v Laškem delo napreduje po predvidenem načrtu, dela na strehi so v zaključni fazi, sam objekt pa je skladno vključen v okolje. Skladišče in nadstrešnica za KK Šentjur Oba objekta sta pod streho, izvajalci so začeli z zunanjim urejanjem, zaključek del je predviden 15. junija letos. Cistrena in pretakališče v Zdravilišču Dobrna Investitor Zdravilišče Dobrna je posodobil pretakališče za mazut in zamenjal dotrajano cisterno v izmeri 100 kubičnih metrov. Dela so končali v mesecu februarju. Besedilo in slike: Albin Breznik Ukrepi za sanacijo sedanjega stanja in boljšega gospodarjenja v letu 1985 Na razširjeni seji strokovnega kolegija direktorjev delovnih in temeljnih organizacij so obravnavali poslovno komercialno politiko za letošnje leto, načrt izvoza in uvoza sozda za letos ter poročilo o izvoznih rezultatih za lansko leto, analizo gospodarjenja za leto 1984 s predlogi ukrepov za poslovanje v letu 1985. Poslušali so tudi informacijo o delovnih usmeritvah Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx ter o aktivnostih na področju naložbenih vlaganj v letu 1985. Ker so vso to problematiko že prej obravnavali na seji kolegija direktorjev, so sprejeli enake zaključke z nekaterimi dopolnitvami, na osnovi katerih so za izboljšanje sedanjega stanja in boljšega gospodarjenja v letu 1985 v vodstvu kolegijskega poslovodnega organa pripravili ukrepe za vse delovne sredine v sestavljeni organizaciji Merx: — takoj izvršiti pregled vseh terjatev in pospešiti izterajvo, — pripraviti finančne načrte za mesečne oz. tromesečna obdobja s specifikacijo virov sredstev in obrestnih mer, — analizirati nabavne pogoje ter usmerjati komercialne službe v dogovarjanje ugodnejših plačilnih pogojev, vplivati na dobavitelje — posebno proizvodne DO, da zagotovijo boljše nabavne pogoje oz. dajo v komisijo zaloge tistega blaga, ki ie že suficitarno. . — sprotno preverjati nabavne in prodajne pogoje ter izbirati ugodnejše dobavitelje, — analizirati zaloge blaga s posebnim ozirom na blago, ki leži v zalogah preko normalnega časa obračanja. Takšno blago s premikanjem v druge enote oz. znižanjem razpredli, — zaloge dopolnjevati z idočim blagom, ne glede na višino zalog, saj je povečana realizacija pogoj za aktivno poslovanje, indeksi zalog naj zaostajajo 10 indeksnih točk za realizacijo. Izjema so lahko tiste blagovne skupine, kjer dosegamo bistveno daljše plačilne pogoje od normalnih in ki so „ dohodkovno zanimive. Zaloge naj bi povečali preko povprečno določenih tudi za tisto blago, ki se mu v doglednem času bistveno spreminjajo cene in je možno zajeti razliko v ceni, — iskanje novih prodajnih in proizvodnih asortimanov zaradi prilagajanja tekočim tržnim razmeram in povečanje realizacije, — takoj pristopiti k dograjevanju sistemov nagrajevanja v smeri stimuliranja povečanega prometa na zaposlenega, posebej pa še boljših poslovnih rezultatov, — dopolnjevati proizvodne in prodajne enote z visokim ra-stom realizacije z delavci iz enot, ki beležijo upadanje realizacije, — zaustaviti rast zaposlovanja in zaostriti notranjo disciplino ter povečati delovno storilnost, — zmanjševati število zaposlenih v skupnih službah. Rast naj zaostaja vsaj 10 indeksnih po-enov za rastjo zaposlovanja proizvodnih delavcev. Izjeme naj bodo le v primerih, ko z dodatnim zaposlovanjem zagotavljamo nadpovprečni povečan dohodek, ali bistveno zmanjšujemo druge stroške, — v blagovnem prometu zagotoviti evidenco o gibanju cen in zajetju razlik v ceni od blaga v zalogi ob priliki novih nabav po višjih cenah. To je predpisano že z zakonom (čl. 31 in 34) vendar je možnih več variant. Ocenjujejo, daje možno zajeti te razlike v ceni brez večjih naporov v vrednosti do 100 milijonov din, če bi pa •uspeli zajeti vse razlike, bi lahko ta znesek podvojili. Glede na določbe predpisov o cenah in evidentiranih razlik v cenah je možno zvišati razlike . v ceni za tisti del povečane cene, ki izvira iz nove nabave tudi na obstoječo zalogo. Sicer se morajo sredstva povečanih cen praviloma vnesti v poslovni sklad, — zaradi stalne rasti cen je vprašljiva zakonitost poslovanja v posamezni enoti in so na široko odprta vrata možnostim raznih malverzacij in prisvajanj. Zamegljuje se tudi materialno poslovanje z zalogami in manipulacija z blagom tako, da ugotavljanje škod (dejanskih) na blagu, primanjkljajev itd. ni mogoče. Iz teh razlogov apeliramo na vse direktorje tozdov, da store vse potrebno za zajemanje dejanskih razlik v ceni, ki nastajajo zaradi zviševanje cen, — pregledati osnove za kalkulacije in formiranje cen ter ugotoviti, če so izkoriščene vse možnosti za zaračunavanje posebnih in odvisnih stroškov. Pregledati tudi osnove . za kalkulacije pri nosilcih poslov, ki dogovorno določajo maloprodajne cene, — ažurirati in sproti voditi evidenco o nabavnih pogojih in zagotoviti kontrolo nabave, da bi preprečili nabavo blaga pri dobaviteljih s slabšimi nabavnimi pogoji oz. dobavitelji, ki so postavljeni za izločitveno listo. Ukrepati zoper, kršilce, ugotavljati dejansko škodo, povzročeno s posameznimi aktivnostmi, in zahtevati povračilo škode, — analizirati upravičenost posameznih stroškov in sproti pregledovati stroškovne račune, — zaostriti kontrolo nad porabo potrošnega materiala. Povečati odgovornost za manipulacijo s pokvarljivim blagom zaradi zmanjševanja odpisov in kala, pri čemer je treba poslovodje in delavce, ki dosegajo prihranke na tem področju, primerno nagraditi, —^ poenotiti potrošni material in ga voditi, kjer je to mogoče, preko grosistov zaradi zmanjšanja zalog, — pristopiti k specializaciji in delitvi dela zaradi zmanjšanja zalog in povečanja realizacije, — posvečati pozornost pri plačevanju obveznosti, preprečevati predčasno poravnavanje obveznosti in uporabljati več menic z neto plačilnimi pogoji, — sproti ocenjevati in primerjati variantne plačilne pogoje glede na odnos skonto - obresti oz. druge bonifikacije, glede na obstoječo obrestno mero za kredite in depozite pri LB, — dosledno prazniti žiro račune in interne račune ter sproti vnovčevati čeke, — združevati neporabljene prejete menice v interni banki zaradi koriščenja za plačila obveznosti drugih partnerjev v SOZD in koriščenje efektov med neto in bruto menicami. Menice bodo tako prišle hitre- je v obtok oz. eskont. Samo iz tega naslova je možno letno dodatno pridobiti 50 do 80 milijonov din dohodka, — zmanjševati predplačila blaga. Če vendarle blago vplačamo naprej je treba dogovoriti obrestovanje avansa. Izjeme so lahko le, če bi dosegli dru--gače najmanj enakovreden učinek, — sprotno izvrševati plačilne in menične obresti kupcem izven ^sestava sozda glede na gibanje bančnih obrestnih mer, — interna banka in finančne službe si morajo prizadevati iskati cenejši denar in pri tem izrabiti vse prednosti sistema oz. poslovnih relacij s kredi-torji. Z doslednim načrtovanjem finančnih tokov povečevati razpoložljiv čas za zbiranje potrebnih finančnih virov in s tem nižje cene kapitala, — KPO sozda se bo začel vključevati v dogovarjanja o spreminjan u oz. izboljševanju nabavnih in plačilnih pogojev in to v vseh primerih, ko gre za pomembnejše dobavitelje, — KPO in IB se bosta pri poslovnih bankah zavzemala, da bi zagotovila cenejše vire sredstev predvsem tistim tozdom, ki so iz objektivnih razlogov poslovali z izgubo in kjer izgubo pričakujemo že vnaprej. Cenejše vire sredstev bomo po vrstnem redu skušali zagotavljati tudi tozdom in DO, ki bodo imele iz objektivnih razlogov mejne poslov-1 ne rezultate, — povečali bomo aktivnosti za zbiranje nepovratnega denarja vsepovsod tam, kjer gre za poslovne izgube ali poslovanje na robu donosnosti zaradi osnovne preskrbe, — KPO in IB bodo takoj začeli zbirati sredstva rezerv drugih DO zaradi pokrivanja pričakovanih izgub s sredstvi izven sozda. Te aktivnosti morajo steči takoj, da bi si pravočasno zagotovili oz. rezervirali rezervna sredstva pri lokalnih delovnih organizacijah in tistih, ki so v pomembnejšem poslovnem odnosu s članicami sozda, pa same teh sredstev ne potrebujejo, — najkasneje do 30.4. t.l. morajo tozdi, ki imajo izgubo predložiti koncepte sanacijskih programov KPO zaradi ocene in dopolnitve ukrepov. V sanacijskih programih morajo zajeti konkretne in jasne sanacijske ukrepe — tudi okvantificirane. Upoštevati je tudi‘te predloge ukrepov, — KPO in strokovne službe bodo periodično kontrolirale uresničevanje sanacijskih ukrepov. Če tozdi ne bodo izvajali učinkovito sprejetih sanacijskih ukrepov, ne bodo v prioriteti za financiranje s cenejšimi viri sredstev. V takih primerih tudi ne bo zagotovljeno pokrivanje izgub, — na ravni sozda je treba zagotoviti normalno izplačevanje osebnih dohodkov tudi tozdom z izgubo. Glede na spreminjajoče predpise bo potrebno aktivnosti na tem področju sprotno aktualizirati. Našteti predlogi ukrepov so le podlaga za razmišljanja o konkretnih sanacijskih ukrepih v posameznih tozdih ali DO in jih bo treba razširiti še na specifične, glede na dejavnost in posamezno konkretno problematiko. STRAN 4 APRIL 1985 YU boutique Teko regionalni nosilec za Slovenijo Na sestanku uredništva našega časopisa sem dobila nalogo, da napišem nekaj besed o YU bouti-quih oziroma o tem, zakaj se je delovna organizacija Teko vključila v poslovno skupnost Yu bou-tique in prevzela določeno nalogo. Da bi lahko o tem kaj napisala, sem prosila za razgovor Vinka PEČNIKA, direktorja delovne ^organizacije Teko, ki mi je povedal naslednje: „Že več let v naši družbi poudarjeno obravnavamo problem turističnega gospodarstva. Nenehno ugotavljamo, da ima Jugoslavija s svojo konfiguracijo in geografsko lego velike možnosti za razvoj turizma in da v svetu obstoja veliko zanimanje za obisk in preživljanje dopustov v Jugoslaviji, vendar pravega učinka, finančno izraženega od teh naravnih danosti nimamo. Na številnih srečanjih strokovnjakov s turističnega področja, simpozijih, sestankih in podobnih srečanjih, kot jih imenujemo so ugotavljali, da je za domačega turista, predvsem pa tujega, premalo, če ponudiš le posteljo v betonski zgradbi in morje oziroma reko ter hrano. Take ugotovitve in razmišljanja so bila prisotna tudi pri strokovnih delavcih Razvojnega centra in porodila se je ideja, da bolj kakovostno ponudijo tujemu in domačemu turistu možnost zadovoljevanja njihovih potreb tudi v izven penzionski porabi. Porodila se je ideja, da ustanovijo specializirano trgovsko mrežo na področju celotne Jugoslavije z namenom, da bi predvsem tujemu turistu ponudili določen izvor kakovostnega, Vinko Pečnik izvirno jugoslovanskega blaga. Na osnovi te ideje so v okviru Razvojnega centra sestavili skupino strokovnih delavcev, ki je na osnovi predhodnih analiz in strokovnih podlag pripravila elaborat za uresničitev že omenjene trgovske mreže pod skupnim imenom Yu boutique. In-kaj pomeni Yu boutique? Prva beseda Yu prav gotovo pomeni jugoslovanstvo z upoštevanjem celovitosti oziroma enotnosti jugoslovanskega trga. Beseda boutique pa je pri nas že udomačen izraz za specializirano prodajalno višje kakovosti. Več kot 50 prodajaln Zamišljeno je, da bi na področju celotnega jugoslovanskega prostora, turistično najbolj pomembnih krajih, tako ob obali, kot na celini, ustanovili oz. odpr- li več kot petdeset specializiranih prodajaln Yu boutiquev in sicer bi v vsaki regiji oziroma območju določili nosilca te dejavnosti. Treba je tudi povedati, da so ob koncu lanskega leta ustanovili poslovno skupnost za uresničitev programa, v katero so se včlanili vsi zainteresirani dejavniki in sicer izdelovalci kakovostnega po-trošnega blaga, zanimivega za turiste, trgovske organizacije in turistične organizacije. Poslovna skupnost ima sedež v Celju, njena osnovna skrb pa je, da program uresničitve mreže Yu bouti-que\ pripravi tako, kot je zamišljeno (po kodu) in da celotni program uresničuje najkasneje v-petih letih. Kot zanimivost velja omeniti, da uresničitev tega programa poteka na dohodkovnih principih v skladu z določili zakona o združenem delu, to pa pomeni, da zainteresirani dejavniki vlagajo sredstva v posamezno prodajalno, ugotavljajo skupno ustvarjeni rezultat dela in si le tega tudi glede na vložek delijo. Delovna organizacija Teko iz družine sozda Merx je po sklepih samoupravnih organov postala članica te poslovne skupnosti in nosilec realizacije maloprodajne mreže na področju Slovenije. Aktivnosti so zastavljene tako, da naj bi delovna organizacija Teko v tem letu odprla najmanj štiri prodajalne in sicer po vrstnem redu: v Radencih, Rogaški Slatini, Ljubljani in v Celju. Glede na idejo, ki se je rodila v Celju in glede na to, ker je v Celju sedež poslovne skupnosti in sedež območnega ali regionalnega nosilca, bi bilo logično, da bi bila prva prodajalna v Celju. Vendar je to nemogoče zaradi objektivnih, v veliki meri pa tudi subjektivnih zaviralnih faktorjev. Zakaj ravno Teko regionalni nosilec za SRS? To ni slučaj. Sestavljena organizacija Mera ima med večjimi pomembnimi družbenimi nalogami tudi nalogo razvoja turizma v slovenskem prostoru. S tem, ko je Teko nosilec boutiquev, se ta pomembna družbena naloga sozda samo dopolnjuje in predstavlja le enega od segmentov v celovitem programu razvoja turizma v okviru sozda. Kot drugo pa bi lahko rekli, da je glede na obstoječi poslovni predmet Teka vsebina ponudbe boutiquev zelo podobna, ko to trdimo, mislimo predvsem na prodajalno Dom in na nekatere oddelke v veleblagovnici. Upamo le, oziroma prepričani smo, da je odločitev delavcev Teka pravilna in da bo naša delovna organizacija s pomočjo vseh odgovornih dejavnikov v sozdu, kot tudi poslovni skupnosti prevzeto nalogo v celoti in uspešno uresničila. Zdenka Detiček Ledena doba Uspela degustacija jedi iz zmrznjenih živil Rudi Cedilnik „Ob izteku stoletja je v svetu prišlo do revolucije pri vsakodnevni prehrani ljudi. Potrošnja globoko zmrznjenih izdelkov namreč raste hitreje, kot pa smo lahko to še pred kratkim predvidevali. V razvitih deželah vsako leto prodajo za 20 odstotkov več te hrane. Malo manj v Jugoslaviji, torej pri nas, toda že samo to, da so zmrzovalne skrinje postale del gospodinjske opreme, nam pove veliko. Na obzorju je torej „ledena doba", nam je povedala Cvetka ŠKOFLEK, samostojna referentka za nabavo in prodajo zmrznjenih izdelkov v delovni organizaciji Blagovni Center na pokušnji zmrznjenih izdelkov delovne organizacije Žito Ljubljana v Zdravilišču Dobrna ter nadaljevala: „ Danes, v naprednem svetu si ljudje ne želijo več hrane, ki HHHriHBBfiflHBHHHHHHRHEHHBHPHHfl ima umetne dodatke oziroma je ohranjena z raznimi kemičnimi konzervansi. Sodoben človek želi hrano neposredno iz narave. Toda nevšečnost je v tem, da napreden človek ne živi v naravi, največji del prebivalstva živi v mestih. Malo ljudi ima svoj vrt, a še manj je tistih, ki gojijo živino ali lovijo ribe vse leto. Živimo v svetu betona, hitrosti, skrbi. Nimamo časa, pa vendar, naprednemu človeku se je ponudila priložnost, daje zdravo, naravno, raznovrstno hrano vse leto. Z današnjo pokušnjo v tem prelepem okolju želimo predstaviti zmrznjene močnate izdelke Žita iz Ljubljane, temeljne organizacije Pekarne vsem večjim uporabnikom teh izdelkov, to je obratom družbene prehrane, gostinskim objektov, šolam, vrtcem ipd. Kupcem bomo predstavili listnato testo, skutne cmoke, slivove ali marmeladne-marelične cmoke, mesne žlinkrofe, krompirjeve svaljke, domače štruklje-skutne, jabolčni zavitek, sirov zavitek.“ Da je bilo dosti zanimanje za pokušnjo novih izdelkov, je dokazala tudi polnoštevilna udeležba v Dobrni. Vsi porabniki oziroma kupci so pohvalili izdelke Žita. Na vprašanje, kakšen je cilj te pokušnje, pa nam je pomočnik direktorja temeljne organizacije Pekarstvo in testeninarstvo Rudi CEDILNIK povedat tole: »Vsekakor želimo ob tej pokušnji seznaniti vse večje uporabnike z našimi proizvodnimi programi, to je zmrznjenimi močna- timi izdelki, tiste ki pa že poznajo naš program, pa prepričati o naši dobri kakovosti. Sodeč po razgovorih z udeleženci nam je to danes ob tako polnoštevilni udeležbi tudi uspelo. To ni naša prva pokušnja, imeli smo j'ih že več, zato upam, da se bodo kmalu pokazali prvi rezultati, za katere pa sam osebno mislim, da bodo uspešni. S to pokušnjo pa smo hoteli tudi opozoriti vse kupce, da na tem področju lahko kupijo naše izdelke izključno v Merau, to je v delovni organizaciji Blagovni-center." Obiskovalci so lahko na odlično pripravljeni pokušnji poskusili tudi nove izdelke Radenske, Ti-kveša ter se seznanili z novim »Gastro-programom UPI-ja iz Sarajeva. J.M. Mi med seboj Dobri delavci Ana Božnik, rojena 23.7.1932 opravlja dela in naloge računovodje tozd Ojstrica v Gostinskem podjetju Celje. Po končanem šolanju se je leta 1950 zaposlila v računovodstvu Zdravilišča Dobrna, leta 1954 pa je spremenila delovno sredino in pričela opravljati računovodska dela v Gostinskem podjetju »Restavracija Pošta". Ob reorganizaciji celjskih gostinskih OZD v Gostinsko podjetje Celje leta 1975 pa je prevzela računovodstvo v tozd Ojstrica. Ob tej preglednici lahko ugotovimo, da je vso svojo 35-letno delovno dobo preživela v sozdu MERK. Svoje delo je opravljala strokovno, z vso odgovornostjo in lahko rečemo, da je bila predana računovodski službi. Dolgoletne izkušnje je z veseljem prenašala na mlajše sodelavce. Skozi vso svojo delovno dobo pa se je aktivno vključevala v delo samoupravnih in družbenopolitičnih organov tozd in DO. Kot sama pravi, so bile delovne in življenjske razmere v njenih mladih letih znatno težje kot danes, kar pa se je v gostinstvu odražalo še precej bolj, kot v nekaterih drugih panogah. Večkrat se ji je ponudila priložnost, da bi se lahko zaposlila v drugi OZD, kjer bi zaslužila več, kot pa nekoliko višji osebni dohodek. Tudi sodelavci jo imamo radi zaradi njene skromnosti, vedrine ih pripravljenosti, da lahko vedno in vsakomur nudi svojo oporo in pomoč tako s strokovne kot duhovne plati in zna ustvariti prijetno vzdušje delovne sredine. Letos se bo Ana Božnik upokojila in ob tej priložnosti se bi ji radi zahvalili za njeno plodno dolgoletno delo in ji želimo, da bi v krogu svojih domačih še dolgo zdrava in zadovoljna uživala sadove svojega minulega dela. Pogovor med odmorom Pogovor med odmorom imenujemo rubriko, vendar se tokrat pogovarjamo z delavko, ki zelo težko pride do svojega odmora, saj je njeno delo takšno, da ne sme zapustiti svojega delovnega mesta. Beseda gre o delavki OLGI FINEJ, vratarki v delovni organizaciji Teko, v veleblagovnici. Njen delavnik se začne zjutraj ob 6,30 uri in traja do 13,00 ure ali pa od 13,00 ure do 21,30 ure. Nekdo bi rekel, da je to delo lahko in nezahtevno, pa ni tako. V pogovoru z njo sem spoznala cel kup zelo odgovornih nalog, ki zahtevajo zbranost, bistrost, celo posebne sposobnosti, kot je na primer rokovanje z orožjem. Tovarišica Olga Filej je seznanjena z načrtom tehničnega varovanja in požarno varnostnega sistema, vodi evidenci izhodov in prihodov naših delavcev, opravlja obhod oziroma nadzor v veleblagovnici „T“ po končanem delu, občasno spremlja tudi odvod gotovine v SDK. Med odsotnostjo nadomešča tudi telefonistko, vsak dan pa odpira vhodna in stranska vrata veleblagovnice. Delo opravlja z veseljem, in kakor pravi sama, ji je služba tudi del razvedrila, pa čeprav je na to delovno mesto skoraj »privezana", kot se temu reče, saj ga lahko zapusti le, če ima zamenjavo. Tovarišica Olga pa ni samo delavka, ki opravi svoj delov- nik in gre domov. Ne. Prav vesela je, ker je vključena tudi v delo družbeno političnih organizacij. Prejšnji mandat je bila članica samoupravne delavske kontrole, sedaj pa je delegat delavskega sveta. Sodeluje tudi na razstavah ročnih del, ki jih pripravi delovna organizacija. Vesela sem, pravi, ker vem, kaj se dogaja v naši delovni organizaciji, saj me to zanima, prav tako pa potem tudi vse informacije prenesem naprej na ostale delavce, kajti najtežje je, če človek ni obveščen, da ne ve, kaj se okrog njega dogaja. Dostikrat smo za to krivi sami, ker nam je vseeno, kaj sprejemamo in za kaj dvigujemo roke, to je pa tisto, kar je najhujše v današnji družbi. Takole premišljuje naša sodelavka in verjamem, da ima prav. Zdenka Detiček APRIL 1985 Predstavljamo vam ... Interna banka Franc Senica Kaj dela Interna banka? Franc SENICA: »Interno banko sozda „MERX“ Celje smo ustanovili v začetku leta 1981 na osnovi podpisanega Samoupravnega sporazuma o združitvi v IB. Danes je v IB včlanjenih 45 članic SOZD „MERX“ Celje, samo da »SAVINJA" Mozirje ni članica Interne banke, ampak jo bomo sprejeli na naslednjem Zboru IB. V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o prenosu poslov na Interno banko ta opravlja za članice: — strokovne naloge združevanja sredstev za investicijske naložbe, najemanje posojil in depozitov za članice, najemanje avalov in vse druge naloge na področju zagotavljanja sredstev za investicijske naložbe. — zagotavljanje sredstev za tekoče potrebe članic s pridobivanjem sredstev pri bankah, članicah in izven sozda „MERX“ Celje in pri drugih finančnih organizacijah, opravlja menično poslovanje, ter opravlja plačilni promet za 24 članic, 9 članic opravlja neposredno združevanje viškov, medtem ko ostale članice občasno združujejo prosta sredstva. — pridobiva in prodaja prosta devizna sredstva za članice in opravlja devizni plačilni promet ter sklepa ustrezne Samoupravne sporazume, — opravlja druge naloge v skladu s SaS o združitvi v IB in v skladu s sklepi samoupravnih organov in Zbora IB. Kaka delate in kakšni problemi vas tarejo? ‘V Interni banki se zavedamo, daje čas, v katerem opravljamo od članic dogovorjene naloge, zelo zahteven in terja v tem trenutku maksimalno angažiranje vseh zaposlenih v IB, da bomo uresničili dogovorjene naloge. Te smo opredelili in zapisali v gospodarskem načrtu za leto 1985, ki so ga sprejele vse članice IB in ga je potrdil Zbor Interne banke dne 5.3.1985. V letih 1981-1984 smo za investicijske naložbe v SOZD „MERX“ Celje združili več kot 300 milijonov din, razen tega pa je Interna banka pridobivala še druge vire (od zavarovalnic in drugih) tako, da smo za investicijske naložbe v tem obdobju na Poslovnem odboru Interne banke odobrili 616.890.287,00 din krpditov. Znano je, da v okviru Interne banke združujemo sredstva rezervnih skladov članic. Tako združena sredstva rezerv članic so konec leta 1984 znašala din 55,446.000,00. Ta sredstva, sredstva rezerv, ki bi jih morali združiti v republiške in občinske rezerve članic in nekaterih članic izven SOZD v višini 80,486.670 din smo uporabili za pokrivanje-izgube pri članicah, ki so zaključile poslovanje v letu 1984 z izgubo. Največ problemov in težav pri vsakodnevnem delu se pojavlja pri pokrivanju potreb po sredstvih za tekoče poslovanje. Potrebe po teh sredstvih so se v letu 1984 v odnosu na preteklo leto podvojile, pri tem so se sredstva — posojila za selektivne namene povečala za 51 %. Eden izmed osnovnih problemov, ki se negativno odraža v poslovanju IB pri zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje, je precejšnja neusklajenost blagovnih pretokov, zmanjšanje le-teh znotraj sozda v letu 1984 in pa izreden porast obresti za najeta posojila za tekoče poslovanje. To pove, da so članice IB pri pokrivanju potreb po sredstvih za tekoče poslovanje v vedno večji meri odvisna od posojil, da sredstva za selektivne namene zaostajajo za potrebami, kar vsekakor negativno vpliva na oblikovanje dohodka članic. Glede na te ugotovitve bomo v IB v letu 1985 dali osnovni poudarek sprotnemu zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje v skladu z bilancami likvidnosti. Posebej bomo proučili in spremljali združevanje menic z eskontiranjem le-teh v IB, v TB ali pri članicah izven SOZD „MERX“ Celje. Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev za investicijske naložbe v skladu s Samoupravnim sporazumom za obobje 1981-1985 in se maksimalno angažirali pri pridobivanju sredstev za tekoče poslovanje po ugodni obrestni meri, da bi tako maksimalno zmanjšali razliko med aktivno in pasivno obrestno mero. Ali ste kadrovsko dovolj močni za izpeljavo vseh teh zamisli? V Interni banki se zavedamo, da so naloge zahtevne, vendar osebno mislim, da je Delovna skupnost IB v sedanji sestavi sposobna realizirati naloge, ki smo jih opredelili v Gospodarskem načrtu za leto 1985 in ki jih je opredelil kolegij direktorjev DO in tozdov dne 25.3.1985. Pri tem bomo dali poudarek sprotnemu analiziranju finančnega položaja članic, uvajanju AOP v poslovanju IB in izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih. Dodati moramo, da se nekaj zaposlenih izobražuje ob delu, kar naj bi ob uvajanju AOP v IB pozitivno vplivalo na izboljšanje kakovosti in ažurnosti poslovanja. Kako naprej? Smo pred pripravo in izdelavo srednjeročnega načrta IB za obdobje 1986-1990. V načrtu za leto 1985 in v tem aktu bomo opredelili razvojne cilje in naloge IB za naslednje obdobje. Če naj opredelim osnovne naloge, potem moram reči, da bo osnovna naloga IB v naslednjem obdobju izboljšanje notranjega poslovanja in izvajanja nalog na področju finančnega poslovanja Poslovne skupnosti Hmezad-„MERX“. V teh zaostrenih pogojih bomo delovanje Interne banke prilagajali potrebam članic, kar bo pomenilo neposredno pomoč IB pri izvrševanju nalog s celotnega področja delovanja. J.M. Z namenom, da bi praznovanju dneva žena znova dali prvotno vsebino, se v sestavljeni organizaciji Merx vsako leto ob tem delavke iz vseh delovnih okolij pogovarjajo s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa in predstavniki družbeno političnih organizacij sestavljene organizacije Merx o problemih, ki danes pestijo ženo v zvezi z delovnimi razmerami, otroškim varstvom, zdravstvom in o tem, kakšna so njihova prizadevanja za boljše delo, kako se vključujejo v reševanje najbolj perečih gospodarskih vprašanj in v kolikšni meri danes resnično uveljavljajo samoupravno, politično in delegatsko vlogo. Tudi letos smo iz prijetnega razgovora izluščili, da kljub vsem prizadevanjem mladega sozda še vedno nismo naredili vsega, da bi. družbeno ekonomski položaj žene izboljšali, dq nas torej čaka še nekaj nalog. Verjetno leži nekaj krivde tudi na ženah samih, da so se kar preveč ogibale dati na rešeto vsa tista vprašanja, ki jih čutijo na delovnem mestu, v družini, pri vzgoji in varstvu otrok ter da bi v pogovorih skupaj s sodelavci iskale rešitve, kako te probleme v bodoče razrešiti. J.M. Neverjetne ste Izdelki dokazujejo, da vas premalo cenimo (Misel obiskovalca na razstavi kazuje tudi zadnja akcija odbo-ročnih del) -ra, ko smo pripravili ogled opere Tosca v Ljubljani, ki se je udeležilo 85 delavcev KK Šentjur. Še ena množična podpora odboru za delo v bodoče. Danica Dosedla Foto: Jana Mladenovič Ne samo redno delo v delovni organizaciji, temveč mnogo truda in ustvarjalnosti vlagajo delavke in delavci v delo doma, v kulinarične dobrote in ročna dela. Takšna je bila ugotovitev odbora za kulturo v KK Šentjur in cilj, da ves ta trud in izdelke predstavimo tudi širši javnosti. V razmaku dveh mesecev smo pripravili dve razstavi. V mesecu decembru smo za teden dni predstavili ročna dela, kjer smo prikazali vse od prekrasnih gobelinov, makrameje, izdelkov za otroke, prtičev... Že samo nekaj misli, kot napri-mer: »Razstava enkratna — čudovita — vse pohvale", »Čestitam — izredno lepo", »Pohvala je premalo za trud in lepoto razstavljenih izdelkov" iz »knjige vtisov", je odbor za kulturo vzpodbudila, da smo ob 8. marcu odprli razstavo kulinarike. Odločili smo se, da tokrat predstavimo izdelke iz testa in moramo reči, da so mnoge pohvale ocenile razstavo na visoki ravni. Odbor za kulturo ima seveda v svoje programu precej načrtov in idej, ki jih pa žal ne bo mogoče v celoti uresničiti. To ne pomeni, da ni podpore zaposlenih in odgovornih delavcev, temveč predvsem premalo denarja, ki je ža izpeljavo te dejavnosti oz. aktivnosti potreben. Tudi to vprašanje bomo rešili, saj se prav vsi zavedamo, da zaposleni želimo kulturno prireditev, ogledov. To do- 19. marca se je sestal komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito sestavljene organizacije Merx in obravnaval aktivnosti v smeri pripravljenosti in dela na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Obravnaval je tudi tekoče spremembe, ki jih pogojujejo novi predpisi. ////////////////////////////////^^^ ! AVTOTEHNIKA CELJE | V prodajalnah Avtotehnike v Celju — Levstikova ulica — Šempetru, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Ptuju in Rogaški Slatini LAHKO KUPITE PLINSKO NAPRAVO POD ZELO UGODNIMI CENAMI, za vaš osebni avto. Montaža in servisna služba sta zagotovljeni! IN KAKŠNE SO PREDNOSTI PLINSKE NAPRAVE PRED TEKOČIM GORIVOM? —prihranite si denar, ker je vožnja s plinsko napravo veliko cenejša, —ne onesnažujete okolja, —podaljšate življenjsko dobo avtomobila. Plinsko napravo za osebne avtomobile proizvaja ELPLIN iz Borci Konjic, cena naprave brez montaže je 29.000,00 dinarjev. Še priporočamo za nakup 'v//////////////////////////////////////////////////////// Praznik, ki bo ostal v spominu! Praznik dan žena je za nami, vendar bo za nekatere žene — matere ostal vedno v spominu. Delavke delovne organizacije Dravinjskega doma so za ta praznik dobile darilni bon. To pa ni vse. Zadovoljne so bile, ko sta jih po poslovnih enotah obiskala predsednik IO OOS in direktor tozda ter jim osebno čestitala in to je bila pozornost, ki odtehta več kot pa samo darilo. OOS je včasih pripravila proslavo ob praznvoanju dneva žena, vendar zaradi specifičnosti poslovanja in različnega delovnega časa ter razdrobljenosti poslovnih enot, se je te proslave udeležilo malo žena. Na proslavo so povabili tudi naše nekdanje sodelavke, ki so v pokoju. OOS pa se je takrat odločila, da delavke osebno obišče. S čestitko in darilnim bonom pa smo se spomnili naših nekdanjih sodelavk — upokojenk. Bile so zelo presenečene. V zalivalo za pozornost objavljamo pismo naše upokojenke, ki pa ni bilo edino. Spoštovani tovariš direktor! Vam in celotnemu kolektivu DD se za.,veliko pozornost, prisrčno čestitko in lepo darilo prav iskreno zahvaljujem. Občutek, da po upokojitvi nisi pozabljen, mi veliko pomeni. Želim vam veliko poslovnega uspeha in veliko sreče. Vsem ženam, zaposlenim pri DD, pa moje iskrene čestitke. Lepo vas pozdravlja Geni Ercek MERK VESTNIK APRIL 1985 Razpis letovanja za leto 1985 Sestavljena organizacija Merx, temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi organizira v letošnji sezoni letovanje v počitniškem domu Biograd na moru in na gorsko turističnem centru Kope. I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo oziroma tri-posteljnih sobah pri lastnikih, hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale. Cene desetdnevnega penziona (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja): KORISTNIKI 21.6.-30.6. 20.8.-29.8. 1.7.-10.7. 10.8.-19.8 11.7. - 20.7. 21.7. -30.7 31.7, - 9.8. 1. Delavci in upokojenci DO Blagovni center, Potrošnik Mlinsko predelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in delovne skupnosti SOZD 7.000 9.000 10.000 2. Družinski člani delavcev in upokojencev gornjih DO 8.500 10.500 11.500 3. Ostali gostje 10.000 12.000 13.000 4. Otroci od 4 do 12 let imajo 30 % popusta 5. Otroci do 4 let (le souporaba postelje s starši 1.200 1.200 1.200 V vseh izmenah bo vsak dan tudi živa glasba v restavraciji počitniškega doma. Turistična taksa ni vračunana v navedenih cenah letovanja, zato jo bodo morali gostje plačati posebej. II. GORSKO TURISTIČNI CENTER KOPE Gostom nudimo letovanje tudi na GRC Kope. Letujejo lahko v istih terminih, pod istimi pogoji in po istih cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru. Letujete lahko tudi sedem dni in od 1. maja dalje, pa vse do 30. oktobra. Počitniški termini I. izmena od 21.6. do 30.6.1985 II. izmena od 1.7. do 10.7.1985 III. izmena od 11.7. do 20.7.1985 IV. izmena od 21.7. do 30.7.1985 V. izmena od 31.7. do 9.8.1985 VI. izmena od 10.8. do 19.8.1985 VIL izmena od 20.8. do 29.8.1985. Nastop letovanja in zasedba sobe je vsak prvi dan izmene od 8,00 ure dalje, izpraznitev sobe pa najkasneje enajsti dan do 7,00 ure zjutraj. Prijave in vplačila Željeno letovanje prijavite na obrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE", ki mora biti točno in v celoti izpolnjen. Nepopolne prijave bomo zavrnili. Prijave sprejemamo do 10. maja 1985, kasneje pa le za nezasedene zmogljivosti. Delavci in upokojenci DO Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko predelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in DSSS SOZD pošljite svoje prijave na svoje kadrovske službe, ostali gostje pa na naslov DO HOTELI-GOSTINSTVO Celje, delovna skupnost, Stanetova 20, Celje. Vse informacije dobite pri PEČNIK Adi na telefonski številki 063/22-044. Po prejemu prijave bomo izdali račun počitniških storitev in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo gostu zagotovljeno ob vplačilu celotnega zneska stroškov letovanja, ki ga bc moral vplačati najmanj 20 dni pred letovanjem, ali pa ob obročni poravnavi stroškov letovanja, ki jih gost lahko poravna v treh zaporednih mesečnih obrokih. Za obročno odplačevanje mora vsak koristnik podpisati izjavo in na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje. Najmanj deset dni pred nastopom letovanja bo vsak gost prejel NAPOTNICO ZA LETOVANJE. Tistim, ki se boste odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo posredovali tudi rezervacijo sedeža v avtobusu. Stroški odpovedi letovanja V primeru odpovedi letovanja bomo zaračunali dejanske stroške. Če pa bo prijavljenec dobil druge koristnike za iste zmogljivosti mu bomo zaračunali samo manipulativne stroške. Prijavljencu, ki bo odpovedal letovanje zaradi zadržanosti oz. višje sile (bolezen, nesreča, smrt v najožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in bo predložil ustrezno potrdilo, ne bomo zaračunali dejanskih stroškov, ampak samo manipulativne stroške v višini 600,00 dinarjev za aranžma. Temeljna organizacija GOSTINSTVO IN TURIZEM RADLJE OB DRA VI Gostom, ki imajo na voljo svoje nočitvene zmogljivosti v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. Avtobusni prevoz Gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd na moru z avtobusom, nudimo v okviru naše organizacije direktni prevoz s sodobnimi avtobusi na relaciji Prevalje-Biograd in Celje-Biograd in obratno. Cena prevoza v obe smeri znaša 2.000,00 din za koriščen sedež. Za popestritev ponudbe bomo v vsaki izmeni pripravili izlet na Kornate ali druge manjše otoke. Cena celodnevnega izleta, ki ga lahko poravnate že ob prijavi, znaša 1.200,00 din za odraslega in 800,00 din za otroka. Usmeritve koordinacijskega odbora na področju regresiranja letnega dopusta Koordinacijski odbor za splošne zadeve sozda MERX, katerega članstvo sestavljajo strokovni delavci s področja kadrovske dejavnosti vseh članic sozda (21), je na svoji seji dne 5. aprila 1985 DO HOTELI-GOSTINSTVO CELJE TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje od Dravi Prijava za letovanje Podpisani(a)...... zaposlen(a) v DO TOZD stanujoč(a) v. pošta:. se prijavljam za letovanje v počitniškem domu..............k.............................. v.......... izmeni v času od............................................do . po objavljenih pogojih. 1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): Zap. št. PRIIMEK in IME Sorodstveni odnos: Datum rojstva: 2. Zakonec je zaposlen pri:................................................................ Za letovanje navedenih članov naročam.................postelj. 3. V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte.........sedežev. 4. Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja 5. Naročam izlet za...........odrasle osebe in...............otrok. 6.........................................................:................................. dne. 1985 Podpis prijavitelja: obravnaval problematiko oblikovanja sredstev skupne porabe namenjena za letni oddih in izplačilo le-teh. V razpravi je upošteval vsebino členov vseh samoupravnih sporazumov o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka 'ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo dejavnosti trgovine, gostinstva in turizma, agroživils-tva in drobnega gospodarstva SR Slovenije, ki opredeljujejo področje regresiranja letnega oddiha delavcev. V razpravi je koordinacijski odbor ugotovil, da razprave v zvezi z regresiranjem letnega oddiha pri članicah potekajo v skladu s sporazumom posamezne dejavnosti in da v večini primerov članice še niso samoupravno verificirale sindikalnih usmeritev na tem področju. Koordinacijski odbor je upoštevajoč določila vseh štirih sporazumov dejavnosti ter dohodkovno sposobnost članic dogovoril naslednje usmeritve na področju regresiranja letnega oddiha delavcev sozda: 1) članice sozda Merx, njihovi tozdi in DSSS lahko oblikujejo sredstva namenjena za regresiranje letnega oddiha delavcev, največ do 50 % od povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji preteklega letat. j. 13.611,00 dinarjev. 2) Članice sozda Merx, njihovi tozdi in DSSS lahko izplačujejo sredstva za regresiranje letnega oddiha najmanj v višini 6.000 dinarjev na delavca in največ v višini 12.000 dinar- jev na delavca. 3) Članice sozda Merx, njihovi tozdi in DSSS ne smejo izplačati regres za letni oddih vsem delavcem v enaki višini, temveč morajo upoštevati kriterije, ki so določeni v samoupravnem sporazumu posamezne dejavnosti, to so.predvsem: — materialni in socialni po ložaj delavca in njegove družine — zdravstveno stanje delavca in — težje delovne razmere de lavca. Tiste članice sozda Merx, ki niso mogle oblikovati sredstev skupne porabe, se bodo o pridobitvi teh sredstev dogovarjale z DSSS Interne banke sozda MERX. Ana Peperko-Koprivc RAZPIS za letovanje v počitniških zmogljivostih DO Blagovni center v letu 1985 Vse delavce in upokojence BLAGOVNEGA CENTRA CELJE" obveščamo, da se do 20.4.1985 lahko prijavijo za letovanje v počitniških zmogljivostih delovne organizacije. Počitniške zmogljivosti so: 3 kamp prikolice v kampu FUNTANA VRSAR Letovanje traja deset dni po naslednjih cenah: pri Poreču po 4 ležišča, 2 počitniški hišici v STRUNJANU po 4 ležišča, 4 apartmaji v bungalovu na KOPAH PRI SLOVENJ GRADCU po 4 ležišča, Letovanje traja deset dni po naslednjih cenah: tabela CENA PRIKOLICE CENA HIŠICE CENA APARTMAJA Izmena Od do delavci upok. Do tuji delavci, upok. DO tuji delavci, upok. DO tuji I. 10. 6. — 20. 6. 4.000 6.000 3.500 5.500 3.000 13.000 II. 21. 6. — 30. 6. 4.000 6.000 3-. 500 5.500 3.000 13.000 III. 1. 7. — 10. 7. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 IV. 11. 7. — 20. 7. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 V. 21. 7. — 30. 7. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 VI. 31. 7. — 9. 8. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 VIL 10. 8. — 19. 8. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 VIII. 20. 8. — 29. 8. 4.500 6.500 4.000 6.000 3.000 13.000 IX. 30. 8. — 8. 9. 4.000 6.000 ^ 3.500 5.500 3.000 13.000 X. 9. 9. — 18. 9. 4.000 6.000 3.500 5.500 3.000 13.000 Prednost pri letovanju imajo delavci delovne organizacije. Želeno letovanje prijavite na obrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE", ki ga dobite v tajništvu TOZD oz. pri vodji delovne enote in pri referentu za družbeni standard delovne organizacije. Izpolnjene prijave pošljite referentu za družbeni standard DO, Ulica 29. novembra 16 v Celju. Letovanje je potrebno plačati najmanj 10 dni pred njegovim nastopom. Na podlagi potrdila o plačilu boste dobili napotnico za letovanje. Odpoved je možna najmanj 10 dni pred nastopom, sicer zaračunamo celotno letovanje. Prijavljencu, ki pravočasno odpoveduje letovanje zaradi višje sile (bolezen, smrt, ipd.) in predloži ustrezno potrdilo, ne bomo zaračunali dejanskih stroškov. Turistično takso plača prijavljenec sam. Prijave bo obravnavala komisija za družbeni standard delovne organizacije in o rezultatih obvestila prijavljene v 15 dneh po izteku razpisa. APRIL 1985 V želji, da bi čim bolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v ..Radenski11 odločili z nov izdelek SNVING COLO. Zakaj prav okus cole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži, eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji cole: 68 % vseh prodanih brezalkoholnih pojač v Jugoslaviji te vrste. Okus cole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Cole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena in oreščka cole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime osvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebujejo kofein, ortofosforjevo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept cole. Kako smo v „Radenski“ pripravili SVV1NG COLO? Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v „Radenski“ tudi sfcer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je na trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino — mineralno vodo — ji dodali izvlečke oreščka cole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SNVING COLA. Namenjena je ljubiteljem col, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, vendar brez konzervansov. RADENSKA Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke STANISLAVSKI, PIKNIK, MARIJ KOGOJ ČRNE MASKE, ALEŠ, OPOLE, AIKEN, AR, LEK, OKAR, DANTE, TARN, TNALA, TALON, TKON, AT, AKRA, UVALA, ORADA, KULI, RM, TEROR, MER, FRANCE PREŠEREN, RI, INGOT, IMENOVALEC, NDOLA, PAKA, TLAKA Nagrade prejmejo: 1. nagrada 700,00 dinarjev: Drago Martinc, Kajuhova 7, 63000 Celje 2. nagrada 500,00 dinarjev: Anica Tašner, Mariborska 110, 63000 Celje 3. nagrada 300,00 dinarjev: Ana Rupnik, Šercerjeva 10, 63325 Šoštanj 4. nagrada 100,00 dinarjev: Franci Janc, Novi log 7/b, 61430 Hrastnik Nagradni razpis: L nagrada 1,000.00 dinarjev 2. nagrada 700,00 dinarjev 3. nagrada 500,00 dinarjev 4. nagrada 300,00 dinarjev 5. nagrada 100,00 dinarjev Kmečki ženski pušeljc na morju Glavna pokrovitelja sta bila letos sozda Merx in Hmezad V organizaciji Novega tednika in Radia Celje in z glavno finančno podporo plansko-poslovne skupnosti Merx-Hmezad se je letos že trinajstič 100 kmečkih žensk iz širšega celjskega območja odtrgalo od dela na kmetijah in za dva dni odpeljalo na Jadran okušat slanost morja. Številne so ga videle prvič, kar je organizatorjem še v posebno zadoščenje. Za letošnji izlet je bilo še posebej veliko zanimanje, saj se je za izlet prijavilo skoraj 2.000 žensk. Kaže, da je akcija NT-RC vsako leto bolj popularna, tudi v Sloveniji, kar sklepamo po tem, da se je za izlet letos zanimalo več novinarskih hiš: poleg Kmečkega glasu še družinsko-ženska Jana, Ljubljanski Dnevnik, Savinjski občan in vse je kazalo, da bodo imele ženske v gosteh s sabo še predstavnika TV Ljubljana, ki pa sta bila. zadržana zaradi drugih delovnih nalog. Letošnji izlet se lahko „pohvali" še z nekaj posebnostmi. Poleg rekordnega odziva na akcijo so organizatorji spremenili „traso“ in ženske namesto čez notranjo Istro odpeljali nazaj v Celje ob Kvarnerskem zalivu, od Plomina čez Opatijo in Ilirsko Bistrico. Tudi moških spremljevalcev je bilo letos več, saj se je ansamblu Veseli hmeljarji pridružil še oktet Studenček. Likovni umetniki iz celjskega območja so vse ženske obdarili s svojimi deli (Jože Horvat-Jaki, Adi Arzenšek, Jure Cekuta, Stane Petrovič-Čonči, Aco Markovič, Dare Zavšek, Zvone Brilej, Milica Zupan, Vlado Novak, Roman Makarovič in Anton Blatnik) tako, da v naših kmečkih domovih nastaja zanimiva galerija. Statistika, izletnic je navrgla naslednje podatke: najstarejša je bila Tacarjeva mama, Marija iz Drobinskega pri Slivnci, 80 let, najmlajše pa je bilo dekle izpod Raduhe pri Lučah, Urška Zamernik, 18 let, z največ otroki sta bili, vsaka po 8, Fanika Antloga iz Ložnice pri Žalcu in Rozalija Lo- kovšek z Vrha nad Laškim. Z največ nepreskrbljenimi otroki sta bile Marija Lesjak, Marija Murko in Ivica Stanko, ki jim bodo hranilne knjižice Ljubljanske banke, Splošne banke Celje (tudi sopokrovitelj) prišle kar prav. In kaj je pritegnilo posebno pozornost kmečkih izletnic? Na prvem mestu je prav gotovo ogled kobilarne in dresurnega nastopa v Lipici, vožnja z barčico do Crvenega otoka v Rovinju in pa seveda družabni večer v hotelu Lone Montauro, kjer je bilo ob »žrtvovanj u“ redkih moških mogoče tudi nabrusiti pete. Res, da letos vreme izletnicam ni bilo naklonjeno, čeprav jih je Rovinj vendarle pozdravil s soncem, toda dobre volje ves čas ni zmanjkalo, lepi spomini pa bodo ostali tako za vedno. Zato tudi ob koncu izleta številne zahvalne izjave pokroviteljema. Da pa je res tako, kot smo zapisali, lahko potrdita tudi predstavnika sozdov, iz Merxa Vlado Črešnik in iz Hmezada Lojze Lilija. Mitja Umnik Foto: Edi Masnec Družbenopolitična aktivnost v Blagovnem centru V marcu je bila letna seja konference OO ZS, na kateri so delegati ugotovili, da se krepi vloga OO ZS. Kritično so spregovoril o rezultatih poslovanja, o organizaciji dela, o izrednih gospodarskih razmerah, o zagotavljanju socialne varnosti delavcev, o urejanju delovnih in življenjskih razmer, o demokratizaciji medsebojnih odnosov, o razvoju samoupravnih in delegatskih funkcij delegatov, o pripravah na volitve, o usmerjeni izrabi prostega časa, organizaciji športa in rekreacije, o letovanju, pa tudi o izobraževanju in usposabljanju. Prav tako so pripravili volilno programsko konferenco OO ZK, kjer je bil poudarek na gospodarjenju in poslovanju DO. Pripravljajo tudi problemsko konferenco mladih, saj so na seji Koordinacijskega sveta opozorili na številna vprašanja in probleme, ki jih tarejo, to je zaposlovanje, kadrovanje, stanovanjska stiska, izobraževanje, vključevanje v samoupravo in delegatski sistem, zato jim bo treba prisluhniti in ustrezno pomagati. 7 - ČREPINJ-SKA SODBA V STARIH ATENAH SMEŠNA RISBA VODJA PALESTINCEV (JASER) BIKOVO OGLAŠANJE SESTAVIL: R. NOČ PEVEC Z NIZKIM GLASOM EDO MURTIČ SPODNJA OKONČINA JUGOSL. NARODNA ARMIJA KNJIGA ZEMLJE- VIDOV MESNATA, MIŠIČNA BULA FLAMSKO IMEBELG. MESTA VPRES NIKO LAPAJNE TESNO SE PRILAGAJOČA OBLEKA GL. MESTO ITALIJE (origin.) TRIVALENT-Nl KISIK OVALNA ANTENA ZA BREZZŽIČ-NE ZVEZE OTOK V OTOČJU TUAMOTU VRSTA -METULJA SKLADAT. BRITTEN ODJEMNIK TOKA PRI TRAMVAJU BAVARSKI vo:vol>Ar ,!#.rrc>L.'i ŠPANSKA PEVKA IN FILMSKA IGRALKA JUG. FILM. IGRALKA (ŠPELA) MESTO V S. FRANCIJI VRSTA METULJA KONJSKI TEK fr RUMEN JUŽNI SADEŽ ; SUROVINA ZA PLATNO KOMENTAR GOROVJE V MAROKU MOČ. JAKOST VRSTA POSTRVI M VDOLBINA V STENI SLOV. PSIHIATER (JANEZ) LUKA V IZRAELU RINA KRAJEVNA SKUPNOST PREPROST LESEN PLUG ■ FRANC. FILMSKI IGRALEC DRUŽINA IZDELOV. GODAL IZ CREMONE SMOLA KARIBSKIH DREVES, SUROVINA ZA LAKE IZKLICANA BARVA PRI KARTANJU HRVAŠKI PISATELJ (VJEKOSLAV PREBIVALKA KATALONIJE d ANTON MAHNIČ AM. PEVKA TURNER ZLOT GROBO DOMAČE SUKNO PESNIK ŽUPANČIČ IVAN TAVČAR RUSKA REKA PISATELJ FRANCE NAPOVED ZNAMENJE UČILO. losč ETIOPSKI VELIKAŠ CIMOSOV AVTO AFRIŠKO LJUDSTVO IZ SKUPINE BANTU PRITOK DONAVE V ROMUNIJI LETOPIS STAROSL. PIJAČA SR£Dišlše. VRTtMJA STAROGRŠKI ZEMLJO MEREČ IGRALEC POPULARNE IGRE Z ŽOGO RDEČA POLJSKA CVETICA ZGODOV. MESTO V MAKEDONIJI VEDA O ANALIZI STRAN 8 APRIL 1985 Četrte zimske igre sozda Mera so za nami Počutje in dobra volja sta zgladili smučine 3. 7:51,09 Mira Marn Potrošnik Celje 4. 8:44,87 Mojca Drekonja Tkanina Celje 5. 9:24,14 Silva Štraus MPI Celje 6. 10:25,33 Tonika Jazbec MPI Celje 7. 13:07,75 Jolanda Breznikar Blagovni center 8. 14:55,24 Darja Majcen Blagovni center 9. 17:32,39 Franja Lebarič MPI Celje Ženske „ A “ ekipno 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. MPI Celje 20 točk 3. Blagovni center Celje 15 točk 4. Tkanina Celje 12 točk Smučarski tek ženske skupaj 1. Potrošnik Celje 75 točk 2. Blagovni center Celje 55 točk 3. MPI Celje 32 točk 4. Tkanina Celje 27 točk 1. 40,53 Minka Bajde 2. 41,75 Marija Petauer 3. 43,61 Anica Šalamun 4. 44,97 Ivanka Pavlija 5. 54,94 Truda Tomažin Veteranke ekipno 1. Potrošnik Celje 2. Dravinski dom Slov. Konjice 3. Teko Celje 4. Tkanina Celje Veleslalom „ženske B“ 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 34,31 Dragica Fijavž 34,33 Joži da Bračun 34,61 Milica Hočevar 37,73 Cvetka Renčelj 38,44 Anica Lipavic 40,07 Jožica Romih 42,35 Renata Kranjc 42,81 Olga Šetina 43.46 Kristina Ambrož 49.46 Elizabeta Poljski 53,09 Agata Godec Ženske „B“ ekipno 1. Dravinjski dom Slov. Konjice 2. Hoteli-gostinstvo Celje 3. Reklama Celje 4. Potrošnik Celje 5. KZ Laško 6. Tkanina Celje 7. MPI Celje 8. Blagovni center Dravinjski dom Potrošnik Celje Potrošnik Celje Teko Celje Tkanina Celje 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk Dravinjski dom KZ Laško Potrošnik Celje Hoteli-gostinstvo Dravinjski dom Hoteli-gostinstvo Tkanina Celje Reklama Celje Reklama Celje MPI Celje Blagovni center 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 29,70 Marjana Sluga Reklama Celje 2. 30,77 Vera Vrečko Potrošnik Celje 3. 31,61 Mojca Klevže Dravinjski dom 32,92 Brigita Mlakar Teko Celje '5. 33,09 Iris Tomažin Tkanina Celie 6. 33,94 Rezika Košec Gost. pod. Celje 7. 34,48 Ivanka Kavtičnik Hoteli-gostinstvo 8. 35,29 Tanja Tominc Teko Celje 9. 35,50 Suzana Stojan Teko Celje 10. 35,74 Vera Jurjevec Savinja Mozirje 11. 36,14 Stanka Retuznik KZ Slov. Konjice 12. 36,70 Saša Videc KZ Laško 13. 36,96 Vikica Pozeb KZ Slov. Konjice 14. 37,04 Tonka Jazbec MPI Celje 15. 37,30 Anica Vogrin Zdravilišče Dobrna 16. 37,52 Štefka Boršič Gost. podjetje Celje 17. 38,33 Cvetka Kačičnik Zdravilišče Dobrna 18. 38,46 Milica Mastnak Avto Celje 19. 39,09 Simona Horjak KZ Laško 20. 39,36 Marjana Kolenc Savinja Mozirje 21. 39,61 Irena Kopitar Potrošnik Celje 22. 39,69 Meta Šoster Potrošnik Celje 23. 40,24 Duška Eremita Savinja Mozirje 24. 40,58 Dora Lipovšek KZ Laško 25. 40,76 Danica Dosedla KK Šentjur 26. 42,42 Alibna Rožič KZ Slov. Konjice 27. 43,04 Mojca Drekonja Tkanina Celja 28. 58,14 Darja Majcen Blagovni cent. Celje 29. 1:07,20 Ivanka Koren Blagovni center 30. 1:16,59 Majda Jezernik KK Šentjur Ženske „ A" 1. Teko Celje 2. Potrošnik Celje 3. Gostinsko podjetje Celje 4. KZ Slovenske Konjice 5. Savinja Mozirje 6. Zdravilišče Dobrna 7. " KŽ Laško 8. Tkanina Celje 9. KK Šentjur 10. Blagovni center 11. Reklama Celje 12. Dravinjski dom Sl. Konj. 13. Hoteli-gostinstvo Celje 14. MPI Celje 15. Avto Celje Veleslalom ženske skupaj 1. Potrošnik Celje 2. Dravinjski dom Slov. Konj. 3. Teko Celje 4. Tkanina Celje 5. Hoteli-gostinstvo Celje 6.-7. KZ Laško Reklama Celje 8. Gostinsko podjetje Celje • 9. Blagovni center Celje 10. KZ Slovenske Konjice 11. -12. MPI Celje Savinja Mozirje 13. Zdravilišče Dobrna 14. KK Šentjur 15. Avto Celje 25 točk 20 točk 15 točk • 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 57 točk 49 točk 40 točk 30 točk 23 točk 20 točk 20 točk 15 točk 14 točk 12 točk 11 točk 1l točk 10 točk 7 točk 1 točka Veleslalom „ veterani“ Smučarski tek veterani 1. 2. 3. 4. 5. 6. . 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 29.60 29.93 30,69 30,79 31,01 32,23 32,58 33.93 34,54' 34.67 35.07 35,39 36,57 37,19 37,31 37.67 37,97 38,91 39.07 39.61 44,«7 47.67 Marjan Pusovnik Slavko Lisec Albin Naglič Milan Smolnik Franc Lekše Janez Pešec Jože Gregor Franc Koželj Cvetko Mahkovec Ivo Knez Jože Vehovar Stane Zatler Jože Melanšek Stane Bizjak Zdravko Božičnik Cveto Kolenc Alojz Forštner Stane Suhadolčan Mirko Ranogajec Milan Čretnik Vlado Veren Emil Hedžet Veterani ekipno 1. Hoteli-gostinstvo Celje 2. Potrošnik Celje 3. RTC Golte Mozirje 4. Avto Celje 5. Tkanina Celje 6. MPI Celje 7. Blagovni center Celje 8. Zdravilišče Dobrna 9. DS SS sozd Merx Celje 10. KK Šentjur 11. Dravinjski dom Slov. Konjice Veleslalom moški „B“ RTC Golte-Mozirje Hoteli-gostinstvo Potrošnik Celje Hoteli-gostinstvo Potrošnik Celje Potrošnik (^elje Hoteli-gostinstvo Blagovni center Avto Celje Avto Celje Tkanina Celje Avto Celje RTC Golte Mozirje Zdravilišče Dobrna Tkanina Celje DS SS sozd Merx Tkanina Celje MPI Celje MPI Celje KK Šentjur Dravinjski dom Blag. center , Celje 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 1. 42,13 Emil Gregor Potrošnik Celje 2. 43,81 Marko Jazbec KK Šentjur 3. 44,69 Zoran Hendler Potrošnik Celje 4. 46,73 Stane Mele Potrošnik Celje 5. 47,82 Raša Brkljačič KZ Laško 6. 47,97 Dušan Ilovar sozd Merx-DS SS 7. 48,20 Vlado Jakop Zdravilišče Dobrna 8. 48,52 Slavko Dobrajc Blagovni center 9. 48,90 Drago Vodušek Hoteli-gostinstvo 10. 49,07 Martin Andric Avto Celje 11. 50,27 Rado So din Tkanina Celje 12. 50,61 Slavko Muškotovec Gost. podjetje Celjt 13. 51,41 Albert Lebič Blagovni center 14. 52,69 Stanko Bevc Avto Celje 15. 53,03 Jure Toplak sozd Mera - DS SS 16. 53,65 Franc Pangerl Avto Celje 17. 53,90 Rudi Kajtner MPI Celje 18. 54,82 Drago Delalut Hoteli-gostinstvo 19. 55,07 Štefan Pohajač Dravinjski dom 20. 55,83 Vinko Melanšek MPI Celje 21. 56,09 Bojan Božič KZ Laško 22. 56,53 Viki Škorc KK Šentjur 23. 56,95 Miro Špiljak MPI Celje 24. 57,22 Branko Oset KK-Šentjur 25. 58,65 Stane Moličnik Savinja Mozirje 26. 1:02,24 Karli Lipovec Zdravilišče Dobrna 27. 1:02,36 Nikolaj Piki Gostin. podj. Celje 28. 1:03,17 Konrad Breznikar Blagovni center 29. 1:03,90 Jože Vrtačnik Savinja Mozirje 30. 1:09,05 Marjan Juričko Teko Celje Moški „B“ 1. Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. KK Šentjur 4. DS SS sozd Merx Celje 5. Avto Celje 6. Hoteli-gostinstvo 7. KZ Laško 8. MPI Celje 9. Zdravilišče Dobrna 10. Gostinsko podjetje Celje 11. Savinja Mozirje 12. Tkanina Celje 13. Dravinjski dom Slov. Konjice 14. Teko Celje Veleslalom moški„A“ 45,25 45,93 46,09 46.28 46,55 46,58 46,74 47 18 47.28 47,44 47,61 47,71 Drago Pajk Bojan Ribar Martin Majcen Miro Ekart Boris Klančnik Matjaž Jurjevec Venčeslav Vileg Stanko Marinšek Vido Romih Albin Jurak Zlatko Kolar ec Jernej Borovnik 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki Dravinjski dom Goštin. podj. Celje KK Šentjur Potrošnik Celje KZ Slovenske Konj. Savinja Mozirje Hoteli-gostinstvo Dravinjski dom KZ Laško Avto Celje Potrošnik Celje Teko Celje 13. 48,21 Peter Podgoršek Avto Celje 1. 6:24,44 Jože Leskovšek Potrošnik Celje 14. 48,48 Janez Jurjevec Savinja Mozirje 2. 6:33,78 Emil Hedžet Blagovni center 15. 48,95 Ivan Bider Savinja Mozirje 3. 6:56,79 Fran? Koželj Blagovni center 16. 49,00 Marjan Polenek KZ Slov. Konjice 4. 7:05,81 Jože Turnšek Avto Celje 17. 49,01 Zmago Tajnšek Zdravilišče Dobrna 5. 7:11,92 Albin Naglič Potrošnik Celje 18. 49,11 Slavko Planko Gostin. podj. Celje 6. 7:43,41 Cveto Kolenc sozd Mera-DS SS 19. 49,32 Valter Oset Hoteli-gostinstvo 7. 7:45,90 Bine Brežnik sozd Mera-DS SS 20. 49,92 Ignac Plankl Blagovni center 21. 50,07 Iztok Jordan Blagovni center 22. 50,56 Rajko Gajšek Blagovni center Vptprnni 23. 50,59 Miran Tratenšek KZ Laško 24. 52,08 Marjan Gotar KZ Laško i. Blagovni center 25 točk 25. 53,51 Milan Bevc Potrošnik 2. Potrošnik Celje 20 točk 26. 54,05 Jože Umek Reklama Celje 3. sozd Mera DS SS 15 točk 27. 54,77 Bojan Smerkolj Tkanina Celje 4. Avto Celje 12 točk 28. 55,13 Tomaž Dečman Zdravilišče Dobrna 29. 56,20 Tomislav Novak 30. 56,74 Črtomir Polanc 31. 56,88 Leon Trunkelj 32. 57,91 Vinko Turk 33. 59,61 Cveto Jelen 34. 1:00,23 Karli Kozole 35. 1:01,03 Zvone Majcen 36. 1:01,14 Jože Erjavec 37. 1:06,40 Sandi Gaber 38. 1:18,71 Dani Sluga Moški „A“ 1. Dravinjski dom Slovenske Konjice 2. Potrošnik Celje 3. Gostinsko podjetje Celje 4. Savinja Mozirje 5. KZ Slovenske Konjice 6. Avto Celje 7. Hoteli-gostinstvo Celje 8. KZ Laško 9. Blagovni center Celje 10. KK Šentjur 11. Zdravilišče Dobrna 12. Tkanina Celje 13. Teko Celje 14. MPI Celje 15. Reklama Celje Veleslalom moški skupaj 1. Potrošnik Celje 2. Hoteli-gostinstvo Celje 3. Blagovni center Celje 4.-5. Avto Celje Dravinjski dom Slov. Konjice 6. KK Šentjur 7. Gostinsko podjetje Celje 8.-9. MPI Celje Zdravilišče Dobrna 10.-11. sozd Mera - DS SS Tkanina Celje 12.-13. KZ Laško Savinja Mozirje 14. RTC Golte Mozirje 15. KZ Slovenske Konjice 16. Teko Celje 17. Reklama Celje KK Šentjur Avto Celje MPI Celje Tkanina Celje Dravinjski dom MPI Celje MPI Celje KK Šentjur Teko Celje Zdravilišče Dobrna 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 65 točk 44 točk 36 točk 33 točk 33 točk 27 točk 21 točk" 20 točk 20 točk 19 točk 19 točk 17 točk 17 točk 15 točk 11 točk 5 točk 1 točka Smučarski tek moški „B“ Smučarski tek „ veteranke“ L 8:14,13 Marija Petauer Potrošnik Celje 2. 13:15,53 Anica Kitek Blagovni center 3. 14.17,78 Hermina TabakovicBlagovni center 4. 16:51,16 Cilka Mlinšek Potrošnik Veteranke ekipno 1. Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje Smučarski tek ženske „B“ 25 točk 20 točk 1. 8:09,26 Marjana Uršič Potrošnik" Celje 2. 8:44,08 Elizabeta Poljski MPI Celje 3. 9:09,33 Fanika Jmanik Potrošnik Celje 4. 9:38,14 Zdenkjj, Zimšek Blagovni center 5. 10:05,85 Milica Vozlič Tkanina Celje 6. 11:22,36 Anica Strojnik Potrošnik Celje 7. 13:32,48 Olga Krampi Blagovni center 8. 14:40,89 Milena Fegeš Tkanina Celje Ženske „B“ ekipno 1. Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. Tkanina Celje 4. MPI Celje Smučarski tek ženske „A “ 1. 6:39,98 Verica Vrečko 2. 7:37,09 Andreja Kotnik 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk Potrošnik Celje Potrošnik Celje 1. 12:09,46 Rudi Sodin Tkanina Celje 2. 12:15,54 Rado Krušič Blagovni center 3. 13:02,34 Rudi Kajtner MPI Celje 4. 13:12,39 Slavko Dobrajc Blagovni center 5. 13:16,91 Dani Vovk sozd Mera-DS SS 6. 13:54,72 Marko Jazbec KK Šentjur 7. 14:07,06 Stane Mele Potrošnik Celje 8. 14:28,48 Karli Kozole MPI Celje 9. 15:13,28 Emil Gregor Potrošnik Celje 10. 17:27,15 Jože Vehovar Tkanina Celje Moški „B“ 1. Blagovni center 25 točk 2. MPI Celje 20 točk 3. Potrošnik Celje 15 točk 4. Tkanina Celje 12 točk 5. Sozd Mera — DS SS 11 točk 6. KK Šentjur 10 točk Smučarski tek moški „A “ 1. 11:18,35 Zmago Tajnšek Zdravilišče Dobrna 2. 11:49,54 Tone Kotnik Potrošnik Celje 3. 12:01,77 Janez Črešnar KK Šentjur 4. 12:03,86 Ivo Kajtna Tkanina Celje 5. 12:40,41 Oto Reš KZ Slov. Konjice 6. 13:18,00 Franjo Štern Potrošnik Celje 7. 13:46,70 Milan Bevc Potrošnik Celje 8. 13:50,96 Bojan Smerkolj Tkanina Celje 9. 14:08,04 Albert Lebič Blagovni center 10. 14:04,40 Zvone Majcen MPI Celje 11. 15:18,82 Zlatko Peršič Blagovni center 12. 15:47,74 Miro Špiljak MPI Celje Moški „A“ 1. Potrošnik Celje 25 točk 2. Tkanina Celje 20 točk 3. Blagovni center 15 točk 4. MPI Celje 12 točk 5. Zdravilišče Dobrna 11 točk 6. KK Šentjur 10 točk 7. KZ Slovenske Konjice 9 točk Smučarski tek moški skupaj 1. Blagovni center 65 točk 2. Potrošnik Celje 60 točk 3. Tkanina Celje 32 točk 4. MPI Celje 132 točk 5. sozd Mera —- DS SS 26 točk 6. KK Šentjur 20 točk 7. Avto Celje 12 točk 8. Zdravilišče Dobrna 11 točk 9. KZ Slovenske Konjice 9 točk Veleslalom in smučarski tek moški ter ženske skupaj 1. Poirošnik Celje 2. Blagovni center 3. Tkanina Celje 4. MPI Celje 5. Dravinjski dom Slov. Konjice 6. Hoteli-gostinstvo Celje 7. KK Šentjur 8. Avto Celje 9.-10. Sozd Mera — DS SS Teko Celje 11. Zdravilišče Dobrna 12. KZ Laško 13. Gostinsko podjetje Celje 14. KZ Slovenske Konjice 15. Savinja Mozirje 16. Reklama Celje 17. RTC Golte Mozirje 257 točk 170 točk 108 točk 95 točk 82 točk 67 točk 54 točk 46 točk 45 točk 45 točk 41 točk 37 točk 36 točk 32 točk 28 točk 21 točk 15 točk Organizacijski odbor IV. zimskih iger sozda Merx V ne preveč lepem vremenu so se v soboto, 16. marca na Kopah nad Slovenj Gradcem v smučarskih veščinah pomerili delavci sestavljene organizacije Merx na svojih četrtih zimskih igrah. V smučarskem teku in veleslalomu je sodelovalo kar 250 tekmovalk in tekmovalcev iz 17 delovnih organizacij sozda. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine in sicer skupina A — do 30 let, skupina B — od 30 do 40 let in veterani — nad 40 let. Veleslalomska proga za ženske in veterane je bila dolga 600 metrov, imela je 20 vratič in 120 metrov višinske razlike. Za mladince in starejše mladince smo dodati 200 metrov dolžine, deset vratič in 40 metrov višinske razlike. Proga za smučarske teke, speljana je bita po pobočjih Pungarta, je v dolžini dveh kilometrov pestila in preznojila dekleta in veterane, medtem ko so morali mladi po srcu, fantje, preteči še dodatne tri kilometre. In kakšni so rezultati? Veleslalom „ veteranke “