204. številka. Trst v torek dne 9. septembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaja enkrat nn Han. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : za celo leto........24 kron za pol leta........12 za ćetrt leta........ 6 za en nie-«ec........ 2 kroni Narfn'-nino je plačevati naprej. Na na-ročbe l»rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakamah v Tr*tii *e prodajajo po-Mmieme >tevilke po 6 ftotink (3 nvč.l; izven Trst:* pa }••> 8 stotink <4 nvr i Telefon str. S jo. Glasilo političnega društva rEdinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. _«..■* * Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. .Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamarije in oglase »prejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati »oco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo >tv. ."», II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slavnost v Kanalu. Tri u mi* narodne ideje. To je bil najsijajneji triurni' narodne -letnice čitalnice v Kanalu. Naj nam le reče kdor bože tam v solnčn: Gorici, da smo »konfuzni«, a mi pravimo vendar: v Kanalu je v ne leljo naša narodna ideja slavila svoj triurni*. — Narod, ki je v nedeljo bil zbran j v Kanalu, more ponosnim preziranjem gle- ! dati na one, ki so ga iz nižav svojega mi-ljenja že v naprej « značili za pijance in — ne ta grda beseda naj ostane v peresu, saj je v sramoto le od:m, ki so jo napisali — nekje. Narodna ideja naša pride do zmage ! Pa naj se le oglašajo svojim hripavim glasom oni, ki so se dali v službo tujinstvu, ki hočejo, da eel<5 v hramu božjem bodi tujstvo gospodar in narod naš suženj. Kakor je v nedeljo zlato solnce zmagonosno prodrlo grde oblake, ki so jm» noči zastirali nebesni -vod in vlivali na zemljo neznanske mase vodovja, tako bo triumfirala končno naša narrdoa ideja, bo slavil zmago tisti čut, katerega je V se večni sam usidil v srea narodov. Da, nebo samo je bilo z nami, kajti jasno kakor ribje oko je zadovoljno gledalo na naro 1, ki je slavil lepo, pošteno slavje! I a to je bilo — bi rekli mi — dovolj odškodnine za hr pave glase, ki so v službi tu-jinstva ! Kanal t praznični obleki. Neštevdo zastav je plapolalo po vsem trgu. H še so bile odičene zelenjem. Bogato je bil r.dičen izlaeti veliki, srečno zbrani prostor za popoludansko Blavje. Pomembno se nam videlo plapolanje ogromne zastave na takozvanem »turionu«, na starem poslopju, zidanem {»odobno trdnjavam. Kakor da je hotela klicati ta zastava : tu v Kanalu je naša trdnjava, nepremagljiva, ki hoče kljubovati vsem navalom sovragov. Pogled na veliki mest Čez »Sočo« pa je bil naravnost impo-zanten. Na dveh vrstah mogočnih drogov preko v-ega mostu so plapolale zastave. Glavni trg pred cerkvijo pa je bil icar ves povit v trobojniee. Na vsakem koncu trga je bil prirejen slavolok. Uprav krasen je bil oni na južnem koncu — dostojen bi bil vsa-cega večega mesta. Čast njim, ki so izdelali načrt in njim, ki so ga postavili ! Na tem slavoloku je bil napis: »Slovanski pozdrav bratom !« Na slavoloku na Bevernem koncu pa sta bila napisa : »Zivio« in »Na zdar!« A male zastavice in primitivne dekoracije po revnejših hišah sc* pričale, da na tej slavnosti sodeluje ves narod ! Ovenčanje čitalnične zastave. Ob !/2i*, uri so členi čitalnice, vencem pevk-krasotic na čelu odkorakali pod svojo čestitljivo zastavo, spremljani od mnogega občinstva do ukupno prirejenega odra na trgu, odičenega trobojnicami, kjer se je imelo izvršiti oveneanje zastave vencema, podarjenima zastavi od »ženstva« in Kanalcev. Trg je bii poln občinstva — vse praznično, kakor da hočejo tekmovati, kdo več pripomore do slave tega dne —, ko je prvi nastopil, velečislani gospod načelnik odboru, ki je vodil vse priprave, da v lepem govoru naznani občinstvu, da se s tem činom pričenja slavje, kakoršnjega ni še videl Kanal. Na stotiDe in stotine oči — tako je apostro-firal govornik poslušalce — bo dane* obrne-nih na nas, za*x> vas poživlja vseh, društvene člene, Kanalce sploh in okoličane, da storite vse, da bo čast tega dne tem veča. Občinstvo se je odzvalo navdušenimi ži vio-klici. Na to je stopila v vspredje Evgenija G a r 1 a t t i, ki je spregovorila : Trobojnica dvigni se čilo. — I a ponosno se razvij — Sinovom Slave v ohrabilo — A vragu v grozo sij. in privila je zastavi krasen venee v imenu Kanalskega ženstva. Sledil je gospod Rihard G o r j u p v imenu »Kanalcev«, vskliknivši : Tu sprejmi zastava naša dar Tebi udanih sinov ! Ko eta se pripenjala trakova so orili živio-kl i ci in radost je sevala z vseh obrazov. Ko je bil izvršen ta veličastni ganljivi čin, je spregovoril v imenu čitalnice gospod Andrej Petemel: Po dolgih letih prišel je za-te, zastava naša častna, dan, da stopaš v svet v novem odelu, ki te je poklonilo ženstvo in možtvo, vzrastlo pod Tvojim okriljem. Plapolaj čvrsto in pogumno, bodreča sinove svoje k na- rodnemu delu in na Tvoj'h potih spremlja naj Te Bog in sreča junaška ! Ovenčan je gomile Josipa Kocijančiča. Na to se je na stotine ljudij razvrstilo v impozanten sprevod, da se napoti na kraj večnega miru, da tam izvrši čin dolžne pijetete, da proslavi spomin genija naše n:\rodne in umetne pesmi, in da se oddolži Njemu, za vse, kar je njega plemenita pesniška duša ustvarila in dovršila in vrši še danes v probujo naroda našega. Odkorakali smo ua pokopališče, da ovenčamo grob nepozabnega Josipa Kocijančiča. Godba je zasvi-rala veselo koiacnico in ponosno so stopali Kanalci, ponosni, da je Kanal podaril takega sinu svojemu narodu. Obstopili smo gomilo. Pevci so zapeli tisto ganljivo, ki ti, tudi če si iz kamena, dviga dušo tja gori v jasne višave: »Nad zvezdami«. Ko so odzveneli zadnji pretresljivi akordi, je spregovoril načelnik kanalski, gospod M. Z e g a : Slavno občinstvo! Pevci so one čete med ljudstvom, ki širijo slavo svojega naroda med svet. Kralji vladajo narodom, a pevci srcem naroda. Med vsemi pesmami, ki jih kak narod prepeva, so pač najlepše one, katere si je sam zložil, ker nastali ho o raznih prilikah in te so pravi odmev srčnih občutkov naroda — to so narodne pesnr. Narodne pesmi bo prava Blika narooa, so odmev njegovih krepkoBti in napak, so merilo njegovega izobraževanja, kajti opevajo mu njegovi radosti in žalosti, opevajo mu ljubo solnce, rodno polje, zelene bregove, sneg in led, preteklost, sedanjost in prihodnjost, sploh vse, kar se v lepi domovini nahaja. Vendar niso vsi narodi tako srečni, da bi ee mogli ponsšiti b tako krasnimi narodnimi pesmami, kakor smo Jugoslovani Hrvatje, Sroi in Slovenci. To krasoto naših Jugoslovanskih narodnih pesmi so pa premnogi umetniki tujih narodov že pred davnim časom spoznali, zaradi tega bo tudi najlepše pobrali, okinčali s j jih s svojimi domačim perjem in izdali so jih potem v lepi obliki kot domače delo. Tako smo torej v preteklosti tudi v tem oziru služili drugim narodom v to, da so si z našim blagom množili slavo in čast. Toda slovanski narod je konečno dobil tudi take može, ki bo poznali krasoto naših narodnih pesmi, ki so jih začeli nabirati in ki si tako pokazali drugim narodom, koliko zlata imamo med seboj, in da je to zlato naše, ki so ga ne pustimo več odvzeti. Eden takih mož je bil pokojni J. K. rojen leta 185U (?) v Kanalu. Z neumorno pridnostjo nabral je naši deželi premnogo takih biserov ; vezal jih je v lepe vence tako, da se vedno povsodi radi pojejo. A poleg tega dodal je še tem lepim biserom tudi šopek krasnih lastnih skladb, ki služ jo slovenskemu narodu v čast. Zal, da nam ga je smrtna kosa v najboljši dobi njegovega življenja pobrala; koliko bi bil on še koristil svojemu narodu ! Kaj pa je bil vzrok njegovega delovanja na tem polju? Mož ni iskal ne bogatstva, ne časti ni slave, ampak edino le iskrena ljubezen do slovenskega naroda navduševala ga je k temu trudapolnemu delovanju, zato nam j pa mora biti vedno drag njegov spomin in le svojo domovinsko dolžnost spolnimo, ako mu danes z vencem okinčamo njegovo gomilo. Njega ni že davno več med nami, a pesmi njegove bodo ga veduo slavile. Zatorej slava njegovemu spominu, naj v miru počiva ! Ali pok. Kocijančič je imel svojih so-trudnikov. Nekateri njih so še med živimi, drugi pa že spe pod hladno zemljo. Ko smo proslavili Ivocijancičev spomin, proslavili smo tudi spomin njegovih vrstnikov sotrudnikov in rodoljubnih Kanalcev sploh, ki počivajo na tem pokopališču. Slava njihovemu spominu ! Občinstvo okoli gomile se je odzvalo trikratnim živio-klicem, na kar je jeden gospodov odbornikov ovenčal gomilo Kocijan-čičevo krasnim vencem, ponovivši, da smo s tem počastili spomin vseh sotrudnikov Ko-cijančičevih. Napis na spomeniku Kocijančičevem se glasi : Ko zvezde luč poprej nikdar poznane, Pri8vetil nam Tvoj je duh iz nočij ! Ali Tebi so le kratke ure dane Za taboj zgodaj nam oko rosi Na grob, kjer struna mila je obmolknila. Kanalska čitalnica. Vračali smo se zopet v istem redu : venec krasotic za zastavo, potem členi čitalnice in za njim množica, ki je naraščala bolj in bolj kakor smo se bližali kanalskemu trgu. Krasotice in členi čitalnice so spremili svojo zastavo v čitalnične prostore. Po trgu PODLISTEK. HO MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Ev?en Tomie; prevedel Radi. Drugi del. V. Upravitelj, v svečanej obleki, je pristopil h kočiji in pomagal Branimiru izstopiti iz nje, a sti hip je z?z\onel trikrat zadrugema vratarjev zvon, kater« je obvestil, da je prišel dvorov gospodar. »Je-li vee zdravo ?«, je bilo prvo, kar je vprašal Branimir. »Vse, milostivi gospod!« »Hvala Bogu !«, je rekel Branimir in odhitel gori v sebe, da ga je mogel upravitelj jedva dohajati. Šel je takoj proti krilu dvora, kjer so bile Melitine sobe, ker je hotel gor oriti z Elo. Ta pa, medtem takoj obveščena o Branimirovem prihodu, je prišla pred nego on na topli, zakurjeni hodnik. »Dobro dešli, mladi papa!«, ga je pozdravljala Ela, hiteč mu nasproti in moleč proti Dj(mu ol>e roki, kateri je Branimir toplo pritisnil. »Tedaj srečno minulo in vse zdravo?« »Ah, sedaj je vse dobro, sedaj je vse prošlo!« mu je odgovorila Ela živo in zgovorno. »Ali bilo je strašno, neopisno strašno!... Jaz sem bila pri njej od začetka do konca in moram Boga zahvaliti, da nisem zblaznela. Ah, Branimire, kar je trpelo to bitje, je neizrecno... Čudim se še sedaj, da je mogla vse pretrpeti, ko je bilo že zame neznosno, ki sem le g'e-dala njene muke... Sedaj sem celo srečna, da sem ostala Btara devica... Volim svoj bicvkl, nego najlepšega moža na svetu...« In rekši to z prirojeno ji prostodušao9tjo, je prijela Branimirja pod pazduho in ga peljala v svoje sobe. »Melita je malo • prej zaspala, je nadaljevala Ela, ko sta bila v njenem malem okusnem salonu. »Ne smeva jo zbuditi, morete si misliti, da je slaba in obnemogla... Inače je vse normalno... Apatična je napram vsemu in vsakemu. Ni stvari, katero bi ona zahtevala ali trpela dolgo časa pri sebi. Ali to se bo obrnilo na bolje. Vsak dan se bo boljšalo njeno stanje.« A mali?«, je vprašal Branimir, kateri je že gorel od nestrpljivosti, da bi slišal kaj o tem Bvojem prvem otroku, svojej prvi oče-tovej radosti. »Ah ta malovrednež ! Le da bi ga videli! Cela vaša slika in podoba... Tudi svojeglav je že sedaj, kakor njegov papa! Kako se samo zna jeziti in dreti ! Morali smo ga nesti z dojiljo daleč od matere, ker Melita ne bi mogla spati. Taksen glas ima !« Branimir je poslušal to Elino pripovedovanje in se smejal s smehom, kateri je bil podoben jecanju. In res njega je v prsih in grlu nekaj tiščalo, kakor da bi ga davilo . . . »Morem ga-li videti?«, je vprašal Branimir s skoro prosečim glasom. »To željo vam izpolnim lahko takoj... Zdi se mi, da ga bas sedaj kopajo... O, to j vam je fant kakor se spodobi! . . . Ćnn emo ga prvikrat okopali, ga je tehtal lečnik, kateri je bil poklican radi poroda, in kaj mislite, kako težek je bil ta mali omazanec ?... Štiri kilograme, kaj se vam zdi ?« Branimir ni rekel ničesar, ali seje sladko, tako sladko smehljal, kakor nikdar poprej. Ni mogel dalje čakati ; vstal je s stolice in ponudil roko Eli, katera ga je peljala v sobo, kjer so nastanili njegovega prvo rojenca. Ko sta stopila notri, je bil mali že okopan in ležal ves zavit v ponjavi na postelji. To mu najbrže ni bilo prav, ker se je drl na ves glas in mahal z ročicama na vse strani. * »Vidite, kako je svojeglav !«, je opomnila Ela Branimiru, kateri je pristopil takoj k postelji in se dotaknil z roko sinčkove glave. Bilo mu je takoj lažje pri srcu. »Nestrpljiv je mlad' go3podič !«, je rekla debelušna, priletna babica, «ali oblekli ga bomo takoj, čim se osuši. S2 je moker, kakor miš na dežju...« »Al; mali se jako joče !... Da se mu ni kaj /godilo?«, je rekel v skrbeh Branimir. »Ni mu nič, milostivi gospod!«, mu je odgovorila sinejoč se babica, katera ni prvikrat razbijala take bojazni mladih, neizkušenih roditeljev. »Mladi gospodič je nekoliko jezen, zato pa plaka.« »Nič mu ni!... Hu loben je!«, je rekla Ela in vlekla Branimirja v drugo sobo. »Tu bova počakala, dokler ga oblečejo: vi jih le ovirate.« Branimir bi seveda rad ostal pri otroku in pomagal pri oblačenju, ali Ela ni dovolila. Prosil je, da b: mu ga vsaj pokazali, ali tudi tega mu ni3o dovolili, ker da bi se mali mogel prehladiti. Ni mu tedaj preostalo drugega, nego da je šel z Elo v drugo sobo in čakal, dokler mu ga prineso. Naposled je pričakal tudi ta srečni, blaženi trenotek. Jedra in rdeča Moelavčanka, katero je najel Branimir svojemu sinu za dojiljo, je prišla z otrokom na rokah k Bra- pa je bilo potem vrvenje Id šumenje, kakor-šnjo se razvije tedaj, kadar narod slavi svoje posebne dneve. S tem je bil zaključen predpoludanski dei slavnosti. A mi smo si mislili zroči na to vrvenje, kaj bo še le popoludne! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 9. septembra 1902. Nagodbena pogajanja v Budimpešti. Od avstrijske ter od ogrske strani izdalo se je v soboto sledeče poluradno poročilo : »Posvetovanja ministrov in strokovnih referentov nadaljevala so se danes do poldruge ure popoludne. Danes ter včeraj vzel se je v pretres oni del carinskega tarifa, o katerem se ni razpravljalo na dunajskih konferencah. I stota ko so se vzele v pretres one točke v carinskem tarifu, ki niso bile rešene v dunajkih konferencah. Posrečilo se je rešiti precejšnji del diferenc, tako da se je število istih izdatno zmanjšalo. Rezultat posvetovanj o carinskem tarifu sestavita obojestranska poročevalca v skupnem operatu. Kadar bo ta operat dovršen, se obojenstranski vladi zopet sestaneti, da rešiti ostale postavke. Po kratkem pretrganju tekom popolu-dneva sta se oba ministerska predsednika aešla z obojestranskima finančnima ministroma na pogovor glede vprašanj, ki spadajo v področje slednji li. Xa podlagi teh pogovorov sestavita referenta načrta, katera predložita obema vladama.« Sodč po tem poluradnem poročilu, nadaljujejo pogajanja izvrstno in je v kratkem pričakovati [»opolnega sporazumljenja. Stvar pa je v resnici nekoliko drugačna. Res je sicer, da se je v več točkah doseglo spora-zumljenje, a te točke so le postranske važnosti, važnejše točke pa čakajo še vedno rešitve in vse kaže, da jo bodo čakale še mnog» časa. Zatrjuje se celo, da bi se bila na zadnjih dunajskih konferencah kmalu vsa pogajanja dtfinitivno razbila. < udno je pač, da se na konferencah bavijo prej s postranskimi vprašanji. Kaj pomaga, ako se ta rešijo, ko pogajanja skoraj gotovo ponesrečijo, kadar zadenejo na važnejše točke. Ves trud bo potem zaman. Mari bi se lotili takoj kočljivih vprašanj, druge manj važne stvari bi se potem brez posebnega truda rešile. Italija in trozveza. Govore o razmerju Italije do trozveze, izvajajo »Mosk. Vjedomosti«, da se je Italija preprčala, da so bile žrtve, katere je doprinašala tro-zvezi in Angliji za obrambo italijanskega obrežja, brezvspešne in s tem je moralo priti tudi prepričanje, da se mora Italija teh žrtev osvoboditi. Italija je že zmanjšala svoje izdatke s tem, da je o, druge šole 0(>0T skupaj torej 1<>.0• delaJ° Usedanji delavci za zelo moti, kar jej pove dne 14. t. m. zbrani ^ goldinarjev na teden - za 9 goldinarjev . ar j Eden delavcev je slučajno slišal stavljeno Dar° Kaj hočete naj še gledamo na tako ponudbo, ki ga je tako razgrela, da je pla- »kulturno« delovanje slavne c. kr. avstrij- ^ na lašl"ga podanika in ga »obdelale pa ske vlade in preslavnega laškega magi- domače. strata ? Istemu gospodarju se je nedavno temu Bra Hočete, da bomo še nadalje gledali,' predstavila trojica laških podanikov. - kako se nas žrtvuje »višjim obzirom« in kako Ti laški >bratJe< 80 Pro9ili na-> J,h g°sPodar se nam - v večjo slavo tujih držav - uni- vzame v delo> Pa bUo 1 za raanJ° Pla6°' neS° čuje našo narodnost ? ! Mi hočemo biti narod in ne — sluge narodov ! Tudi t slučaju slabega vremena poj-demo v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. uri popoludne na Bhod k Sv. Jakobu. Naj razsaja burja, naj bliska, naj gromi — naj naspro jo imajo ostali delavci pri istem) gospodarju Gospodar je povedal tem lačenbergar-jero, da tega ne sme storiti, ker da bi ostali delavci, ko bi to izvedeli pobili te usiljivce. Niti to ni zadostovalo nadležnežem ! Oni so nadaljevali svoje nesramno usiljevanje ter prosili, naj se jim da manja plača — kar pa tuje tudi narava proti naši zahtevi o slov en- j naj ostane - tajno ! Pošteni delodajalec je skih šolah v Trstu - vse to nas prav nič . odslovil te tri laške »bratce«, ki res zaslu- 9 __- T' A !!L - n n - o/.nna n^fl T O m 11» Q T \ 10 ne plaši. Slovenske šole v Trstu si moramo priboriti, ako hočemo tu živeti ! Vsi slovenski državni poslanci se morajo brigati za tržaško šolsko vprašanje, ako jim je v resnici na srcu boljša bodočnost njih lastnega naroda. Vsi narodi žijo, da jih »naši« socijalisti zagovarjajo Sami smo največ krivi. Pišejo nam : Da se še danes sliši tu pa tacu beseda »šČavo«, smo mi Slovenci največ — sami krivi. Potem ko so naši sosedje uvideli, da je ta sramotilka — nož, ki se lahko uporabi na vesoljnem svetu delajo na to, da bi si od-; tudi proti njim (Afrika — Menelik), potem prli pot do morja. In tu v Trstu ob Jadran-j ko so bili tu pa tam sodnijsko kaznovani in skem morju je slovenska predstraža, ki pa bo ko so v mnogih slučajih plačali to, civilizo-morala — pasti prej ko slej, če ne pride do vanega naroda, nedostojno psovko cel<5 s klo-šol. Slovanski poslanci! pomagajte v tej borbi futami, se je ta beseda skoraj popolnoma tržaškim Slovencem, saj tabo pomagate tudi poizgubila. vsak svojemu narodu! Dokažite vsemu svetu, I Da se pa ni izgubila, je krivo na temu da slovanska vzajemnost ni le mrtva Črka na naše ljudstvo, ki, ali iz neumnosti, ali iz nič papirju ! manj neumne šale, rabi to besedo — samo V k. nemško šolo v ulici F.m- proti svojim bratom ! tana ni bilo sprejetih mnogo naših slovenskih j Ni redek slučaj, ko naš delavec, oziroma otrok. Ker imajo Lahi zadostno število ljud-' delavka, izreče to besedo na račun svojega skih in erednjih šol, je to nezaslišano, da sorojaka in to v bližini tujerodcev ! To treba odpraviti na vsak način. Ta -sramot'l ka mora popolnoma izginoti iz ust našineev in še le potem smemo zahtevati, da izgine tudi iz ust drugorodcev. Pametnejši narodnjaki naj pouče ostale eorojake, d* ta t»eseda pomeni toliko, kolikor beseda suženj, prodan, ali sploh človeka, ki ni sam gospodar svojega života. Skrbimo torej, da se ta neumna in nesramna psovka takoj iztrebi in odpravi — iz med nas --potem smemo zahtevati, še le od drugorodcev, da opuste besedo »šSavo«. Xi sicer lepo, da pišemo to o samih ♦»ebi, ali pregovor pravi: rano treba čistiti, da-si to boli — ako se noče, da se od te okužuje telo! L~ parno, da ta naš glas ne ostane glas upijočega v puščavi in da se že enkrat odpravi ona za vse narode sramotilna beseda. Od sv. Ivana pri Trstu nam pišejo: Prijel sem za per6, da bi vam zapisal kako novi<*o. Zanimati bi vas morda znalo, da laški podaniki še vedno kopljejo v hribu oni rov, po katerem nai priteče v mesto ona tako tfžko pričakovana voda, a do «edaj je niso mogli še najti. Ce bodo vztrajni, naši gospodje na magistratu namreč in če bodo kopali pod Trebčanu do Orleka, kjer teče pod zemljo velika reka, pridejo gotovo do nje — a tu je toliko »če« — da mi težko doživim.^ oni dan, ko bo Trst zadevno preskrbljen z vodo. — In »če« že srečno izvrtajo rov ti naši ljubi laski podaniki do Orleka, ni še nikakor izključeno, da bi morda ne bila ona reka, ki teče mimo Orleka prav tista, katera napaja dandanes Trst in katera daje družbi »Aurisinac prav lepe dobičke na njih deležih ! Meščani bi ne imeli v tem slučaju prav nobene koristi in prav n>č več vode. ptč pa bili priče velike tožbe, ki bi navstala v takem Blučaju med tržaško občino in družbo »Aurisino«. Nova pot bo morda kmalu dogotovljena, morda še leto«. Kedaj nas bo vezal električni tramvaj z notranjim mestom, tega tudi ne vemo. Blizo stare cerkvice imeli bomo železniško postajo na novi železniški zvezi s Trstom. Mislim, de l»o pri Sv. Ivanu vse drugo ži-enje, ko bo piskal nad to mirno dolino »lu- kamatija«. Naš pre — slavni magistrat je že sezidal terasno šolsko poslopje, kamor bodo lovili naše -lovenske otroke. Samo svet, pravijo, stal jih je 4O.0GO gld. Zidanje je vodil neki Wagner, ki si je ob enem z zidanjem šolskega poslopja Bezidal sebi tudi kaj krasno vilo. Olovefc si lahko vsak sam kaj misli — vendar mora boleti davkoplačevalca, ko vidi, kam romajo krvavo zasluženi novci, ki jih mora dajati magistratu kakor davek. Svetoivansui »Narodni domc je že pri oknih prvega nadstropja. Pevsko društvo »Zvezda« uči se pridno novih pesmi. Naš poštni urad se zove še vedno: »San Oiovanni bei Triest«. — A propos! Hotel sem vam naštevati do večnosti te svetoivan-ske no\ ice, a ta »San Giovanni bei Tr:estc me je ustavil; žalostno sem odložil pero in zam žljeno gledal v strop. Iz te moje zamiš-ljenosti vzbudil me je brivec Vane : »K, Mičelin, kaj si tako zamišljen?« nagovoril me j«*. »V »Edinost« bi rad pisal, pa sedaj ne vem, kako naj zap sem : ali od sv. Ivana, ali od ?San Giovanni bei Triest«, ali . . .« »No, da vsem uštrežeš, naredi tako: Kadar p šes v »Edinost«, zapiši od »Sv. Ivana c, kadar pišeš c. k. nemško-laški vladi, oziroma njenim c. kr. uradom, zapiši »San Giovanni bei Triest«, kadar pa p šeš na škofijo, tedaj zapiši . . . .« »Že vem, »Heiliger Johann i>ei Triest«, kaj ne, ker je škof Nemec . . .« »Kaj še!« srdito meje ustavil brivec Vane. »S. San Giovanni bei Triest« mamo še cerkveno ime »S. ■Giovanni di Guardiella ?« sem vskliknil. Na moj vzklik potegnil je Vane polo papirja iz žepa, na kateri je bilo, ne pisano, temveč tiskano: »Viv ... in tem izletu nam poroča naš stalni poročevalec*, da. se je izvršil v popolno zadovoljnost vseh udeležencev : Že od državnega kolodvora nas je razveseljevala VVagnerjeva godba, ki je takoj na kolodvoru svirala »Mlade vojake«-Od Boršta so se »Kolaši« postavili v red ter korakali do pol hriba, kjer je čakalo lepo razvrščeno mlado a krepko društvo »Prešeren« z narodno trobojnico in z godbo. Po prijateljskem pozdravu smo skupno odkorakali proti Boljuncu, kjer je bilo lepo okrs-eno z narodnimi trobojnicami in kjer so nas sprejeli z streljanjem iz topičev in »živio«-klici. Na krasnem in lepo prirejenem Ventu-rinijevem vrtu smo se nekoliko ohladili in ker ie bilo še zgodaj, smo Bi potem ogledali vas in okolico Boljunca. Osobito nas je zanimala ledeno-mrzla voda, ki teče iz nekake male vilenice in katero je moral vsakdo okusiti celo — modri »Brivec« se jo je — nalokal ! Domače pevsko društvo in godba sta imela med tem |>olne roke dela s sprejemanjem pevskih društev : »Slovenca« iz Boršta, J »Slavca« iz Ricmanj in »Vodnik«-a iz Doline. Pred slavnostnim vrtom je stal lep slavolok z napisom »Dobro došli«. Takoj pa določeni uri je nastopil predsednik novega pevskega društva g. Kralič Josip, ki je z toplimi besedami zahvalil razna navzoča društva za udeležbo. (Fpamo, da kedo gospo lov spiše bolj natančno poročilo). »Prešeren« je za tem nastopil z mešanim zborom: Gerbičevo »Kaj išče tu lovec«. Iznenadilo nas je slišati ta najmlajši pevski zbor, ki je popolnoma rešil svojo nalogo in sicer v obeh točkah (zadnjo je pel F<"»rster-jevo »Domovini«.) Ostali zbori, kakor: »Vodnik« iz Doline, »Slovenec« iz Boršta, »Kolo« iz Trsta in »Slavec« iz Rcmanj so sledili »Prešernu« in peli v popolno zadovoljnost mnogobroj-nega občinstva, katero je navdušeno aplav-diralo, zahtevajoč ponavljanje — kar se pa ni dovolilo. Petju je sledila veseloigra »Lokavi snubač«, ki je provzročila obilo smeha. Kakor petje, je tudi igra popolnoma zadovoljila vse udeležence. Zadnja točka je bila H*jdrihovo »Morje adrijanskoc, katero so pela V3a navzoča društva. Med svobodno zabavo, na kateri so nepretrgoma pela razna pevska društva, je bilo izpu-eanje raket in pržiganje bengalov, kije dajalo po balonih in acetilenu razsvetljenem vrtu magično lice. Navdušenje neopisno. Tr-žačani smo odšli že pred 9. uro radi vlaka oziroma radi daljave. Porotne razprave na tržaškem deželnem sodišč 11. Dne 20. t. m. vršila se bo razprava na tožbo Zofse K veder proti odgovornemu uredniku našega lista gosp. Franu Godniku in gosp. Kranu Klemenčiču radi razžaljenja časti potom tiska. Predsednik : Pederzolli; sodnika: svetnika Codrig in Mo-sche ; zapisnikar dr. Dolenc. Dne 22. porotna obravnava proti Roku Priolu radi ubojstva. Predsednik : Petronio. Dne 23. t. m. porotna obravnava proti Ivanki Gošar radi detomora, kateri se je izvršil v Matuljah. Predsednik : svetnik Pederzolli. Dne 2b. t. m. na tožbo Maksa Co-tiča, porotna obravnava proti Valentinu Vouku, Franu Fajdigi in Franu Poliču radi razžaljtnja časti potom tiska. Predsednik : svetnik Pederzolli. Na t*, kr. pripravnici za srednje šole na Prošeku se bodo sprejemali učenci dne 14. in 15. septembra. Dne 16. septembra bo sv. maša ob uri zjutraj. 1'Čenci se morajo upisati v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov in me rajo s seboj prinesti zadnje šolsko spr čevalo, krstni list, spričevalo o cepljenju koz in se skazati, da nimajo bolezoi na očeh. Voditeljstvo. Vpisovanje otrok na deški družbeni šoli pri sv. .Jakobu. Slovenskim starišem se naznanja, da bo šolsko vodstvo sprejemalo otroke v družbeno šolo dne 13. in 14. septembra od do 1 2. ure zjutraj. Stariši naj sami spremljajo svoje otroke k vpisovanju. Za vstop v prvi razred se zahteva: 1. krstni list, 2. spr.čalo zdravih očij, 3. spr:-čalo stavljenih kožic. I "čenči, ki prestopijo iz druge šole prinesti morajo seboj zadnje šolsko spričevalo. Opozarjamo stariše na važno9t slovenske šole v Trstu in jih ob enem opominjamo, naj zaradi tesnih prostorov začasno vpišejo svoje otroke, ker pozneje se vodstvo ne bo več meglo ozirati na prekasno došle. Vodstvo deške šole. Prlčetek plesnih vaj v »Sokolovi« telovadnici. V nedeljo, dne 14. t. m. se zopet zaprično plesne vaje v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Plesne vaje bodo pričenjale vsako nedeljo ob o. uri popoludne in bodo trajale do 9. ure zvečer. Vstopnina za ude 40 stot., za neude pa fiO stot. NB. Radi nedeljskega shoda se pričnejo plesne vaje dne 14. t. m. še le po končanem shodu. Vremenski restnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 25 °7 ob 2. uri popoludn* 30°.0 C.' — Tlakomer ob 7. uri ujutraj 7tf3 3 — Danes plima ob .04 predp. in ob 11.35 p<«p.; oseka ob 5.19 predpoludna in oh 6 03 popoludn* Draibe premičnin. V sredo, dne 10. sept. ob 10. uri pred pol udne se bodo vsleo aaredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : Kjadin 142, hišna oprava ; ulica Chiozza 7, hišna oprava ; Kolonja 9, hišna oprava ; ulica S. Zaccaria 2/II, hišna oprava; ul ca Stadion 16, sveder in drugo; ulica Rossetti 16, hišna oprava. —- Vesti iz ostale Primorske. X Pretep v To maju. Iz Tomaja nam pišejo : V nedeljo je bila tukaj procesija za dež. Po procesiji podali so se nekateri mižje iz bližnjih vasi v krčmo. Med drugimi ostala sta v jednej tukajšnjih krčem do 10. ure zvečer tudi 42-letni Andrej Vovk z Grahovega Brda in 21-letni Janez Obersnel iz Tomaia. Ta dva sta se nekaj sporekla in Obersnel je rekel Vovku, naj gre domov varovat svojih sedem otrok, ne pa da se ob takej uri klati po krčmah. To pa je Vovka tako razkačilo, da je potegnil krivec in pre-rezal žnjim Obersnelu trebuh tako močno, da so se istemu čreva pokazala. Ko mu je gospod okrajni zdravnik podelil prvo pomoč, odpeljali so ga v tržaška bolnišnico, a je malo upanja, da okreva. X Občni zbor »Djačkoa: pripomoćnog društva v Pazinu«. Odbor tega društva poživlja člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 16. t. m. ob 2. in pol uri popoludne v prostorih pazinske »Hrvatske čitaonice« po sledečem dnevnem redu: 1. poročilo odbora. 2. rszprava o obračunu. 3. predlog o spremembi društvenih pravil. 4. volitev odbora in 5. razni predlogi. Vesti iz Kranjske. * Velika suša na Vipavskem. Poroča se, da je na Vipavskem velika suša. Voda v vodnjakih se je posušila vže pred 14 lnevi. Trava na solncu je zgorela, listje po drevju je očrnelo in sadje zvenelo. Grozdje se še drži, vendar pa bo ostalo le drobno, ako B jg ne da v kratkem dežja. • * Afera IVallburg. Skoro leto dni je tega, kar je afera Wallburg vzbudila občno senzacijo po vsi Evropi. Ta afera se bliža sedaj svojemu koncu. Kakor znano, je bil vanjo zapleten tudi neki Makso Staudinger, ki je obdolžen, da je ponaredil poročni list, s katerim so \Vallburgi hoteli dokazati, dn je bila njih mati pravilno poročena z nadvojvodo Ernestom. Staudinger je že kacih deset mesecev v preiskovalnem zaporu. Sedaj pride končno vendar do obravnave, a ta te ne bo vršila pred porotniki, kakor se je doslej domnevalo, nego pred običajnim senatom dež. scd'šča. Staudinger je obtožen radi goljufije. Obravnava bo dne 10. t. m,, a vršila se bo cajbrž t*jno. * Slovensko gledališče v Ljubljani. Režiserja gg. Dobre volov in Verovšek vodita vsak dan redne izkušnje dramskega osobja. Do početka sezone, ki se otvori dne 27. t. m., se pripravijo 4 drame. Novi ljubimec g. Htsšler iz Brna in gdč. Kreisova, nova naivka iz Prage, sta se naučila že toliko slovenščine, da nastopita že pri prvih predstavah v velikih vlogah. Operni kapelnik g. Bemšek študira s tenorjema gg. Hajkom in Turžanskim nove opere. Girieroba se je med počitnicami pomnožila, in g. \Valdstein je naslikal več novih dekoracij. * Umetniška razstava se otvori v veliki dvorani ljubljanskega »Narodnega doma« dne 20. t. m. Doslej so poslali svoja dela gg. M. Jama, R. Jakopič, Iv. Grohar, M. Strneo, gdč. Iv. Kobilca, P. Žrnitek, Iv. Vavpotič in C. Mis. Brzojavna poročila. Škof t nevarnosti. BUDIMPEŠTA 9. (B) Oetverouprežna kočija, v kateri se je peljal rabski škof, grof Szechanvi, birraovat v Marezfalva, bi bila kmalu zadela v nek voz električnega tramvaja. Konji so se splašili in skočili preko nekega plota. Skof in njegovo spremstvo mogli so se rešiti samo tako, da so poskakali iz kočije. Potresi. PARIZ (B.) Kakor se poroča včerajšnjega dne iz Pafi, zapa&il se je tamkaj ob I?1 /2. uri popoludne močan, li sekund trajajoči sunek. MADRID 9. (B.) V San Sebastianu in Saragos- je bilo čutiti potres. 80.000 kron znaša glavni dobitek »Olo-muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršdo srečkanje nepreklico dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/0 odbitkom. XXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X * X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne niizarste zadruge y G-orici (Sollcaii) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej yinton Čcrnigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidarnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčna cene. Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X <»xxxxxx»xxxx tx . Pozor na ta užig na za maš k u T T T ■ ■ m m SI iMsaifler Levi Minzi f © © ® ® © & & (S Prva i* največja tovarna pohtftva gj v«eli rrst. gj —•t TRST - & TOVARNA • | ZALOOK: Via Tmi, vogal Vta Utaltaaea J in Via Rfborg* it. 21 Telefon it. 670. -HOM- i Piazza Rosah« it 2 CSolako poslopje) T^m Sf m m m & ćfl Velik irbo tapecarij, src*] In slik. Is Trinje uročbe udi po posebnih načrtih Cen« brei konkuroaoe. & ILUSTRO T Al J CIIU ZASTOII il FkAlIC & Predmeti postav*o se na pa. o»rod iS a U žtndzn:no rar.KO VELIKA ZALOGA snouij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn ul. Barriera vecchia 13. Velik izbor: perila, perkalja. cefira, satena. Specijaliteta podlag (fodre) in drobnarij za (trojače. Naročbe za moške obleke po meri ^ se izvrše po zelo ugodnih cenah k v 24 urah. I Na zahtevo vzorci brezplačno " in poštnine prosto. 9 i 1 1 Objava. Podpisano vodstvo naznanja, da se ].ri(*ne šol- leto na c. k. pripravnici ze Tiriteljišra v Sežani dne septembra t. 1. Istega dne se bode vpisovalo učence, dečke. kateri so že dovršili 14. leto starosti in si prisvojili primemo znanje na kn kej obširne j i ljudski šoli ali na k:.k zdravniško spričevala, in t!) spričevalo o cepljenju koz. Za obiskovanje tega učnega zavoda ne plačuje se nič šolnine, marveč daje se pridnim in siromašnim učencem nekoliko državne podpore. VcisUo c. L pripravnice za Dčileljišča v Sežani, dne ."». septenibra 1902. Al Bajec. vcditelj. Anton Breščak Vntoriri nt v ralogi t vehki 'iberi pohištvo v?eb si c f ov za Tf»k atan cd najboljšega izdelka V EfcJtgi na: jcdcVe rs pismo in'ij e, ogledala žimf jltiLo. ume Itprrnijr itd. l>«je tudi na obroke. Trgovina z izirotorIjenimi oblekami. Qllorini Ponte della Fabbra Stv. 2, vogal Odlarini ul. Tor rente. Podružnica Ulica Poste nuove fct-3. Zaloga izgotovljenih obl*-k za mo'ke in dečke priporoča posebno za binkoStne praznike in birmo; obleke za moške od gld. ti Jio do ž*4. za dečke oi gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.5o do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. H do 1*>- Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do 9. od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5 Haveloki za moške in dečke po naj- 1 nižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koza) za dela vce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu ol gld. 1J0 di 2. I, Lastna posebnost: črtane močue srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga saovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotorijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah Sirttonii Muki pspodimfi Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorijo. oooo TOVARNA POfllŠTl/fl IGNACIJ KRON nepreklicno 25. septembra 1902. kron Glavni dobiček 30.000 kron Olmošfce rastavile srečke po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. Jlandl & C.o. Mercnrio Triestino, Ig. Ncumaiin. Henrik Schitf-mann. Josip Zoldan v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10°o odbitkom v gotovini. T wr!ož;:iA zahval je vsakomur na upogled. P 0 P.1 A D A Brez od olja in masti! Ne napravi samo vsako lice nežno in po mlajeno. nego tudi belo in brez peg. Solnčne pege OD odpravi vsak z upo- Irabo iste. Cena 3 lonč gl. 1 50; BJltMM |MUl« -r »fL LILJANA _ V»e ».elodrin* lw>-lezni , wifc» prehar-.I»t)jm . pri p«>ni»rik»ju wka. kolcan;u, rera»ni in bruhanju, grćr FS VTtTJtr ANTifiHEUNIN-MAZILO prot» trganju in zbadanju v ro kah. Cena 1 lončić 1 g d. 50 nvč. 2 lončića 2 g!d.. in preuap^ti ±Hod*c, raaliienje, na»al krvi Siavi (kongestije), fr»»eine brezni, ka*el} • p.»wm zobu« bolećin«, gliste, zlatenico i a zlato iilo zdrari Trwl. ŽIVOTNI BALZAM £ £ ALVATO H lončići gld. 3 _'0 i s [ii>«tiiiu~ajstarejš|i slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoma svojim cfnjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo »li temno pibtirnno, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema turJi naroČbe za vsakovrstne irdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajaem ča->u in v polno za l«>voljn«>st naročittl a. Cene brez konkurence. Za obilne narnCbe se top^o ]>ripi>ro^« -vi>jim rojak«>m v mestu, okolici in na deželi v ^mi^ln ge^la : SToji k svojim ! VERITAS" Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala: Squero nuovo 13, II. T R S T Squero nuovo 13, II. Telefon št v. S45. Telefon št v. S45. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. Zastopstvo y vsehmestih sveta. 000000 H m H m WWP '.•j jf. H 73 W H ulica Cassa di Rispartnio Tovarna na Dunaju. Novi eeniki. izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — —; — — brezplačno. ^O^OK XXXXXXXXX500CX Glavni zastop za Trst. Kras, Goriško, istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Jo^eP—Ouai št. 1 a (t lastni hiši). Pop.,Ido vplačana glavnica 2,000.000 K ustanovljena « Oubajskega bančnega društva in l-av&rttke hipoteka:ne in menične banke v M« nakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah iu pr«>ti nizkim piemijsm. S|>ecijalno zavarovanje otrok brez zdiavniškega i gleda, izplačavši v aiučaju že nitve ali preboda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469. XXXXXX)OOOOKXX)OOK Naznanilo. C. iii kr. dvorni založnik Ignacij Bittmann na Dunaju I., Karnthnerstrasse 20. si časti naznanjati. i /,;t sumu 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na zeljo tudi posrebr.) z lrpo razrezi jan i m pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okrt»pna verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. briljant; 1 j):u- gumbov za manšete, znamka »(Jarantie«. 1 garnitura (f> komadov) gumbov z:i srajce in ovratnike. I par uhanov iz pristnega srebra, uradne puncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov •/. uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvnlka BRUDER HURVIZ Krak ovo - St radom IT. - K rakovo »odgovarjajoče sprejmem v 8