SLOVENSKA POLITIKA KONKURENCE V PRIBLIŽEVANJU EVROPSKI UNIJP"^ Uvod Razvoj tržnega gospodarstva v državali srednje in vzhodne Evrope ponuja z-i-nimiv vpogled v prepletanje ekonomije in politike. Tržno gospodarst^'o ne nastaja kar tako, kot spontano spro.ščanje tržnih sil, ampak v proce.su, ki je zavestno uveden, ki pogosto i>oteka na učenju iz lastnih napak, ki je včasih tudi vsiljen, predvsem pa nepredvidljiv, s .številnimi notranjimi protislovji in dejansko političen. Celoten proces je veliko bližje Polanyije\ i kot pa Samuelsonovi teoretični misli. Gre z:i projekt v sferi politične ekonomije, ne pa za recept, k;iko vzpostaviti določen tip gospodarstva iz kuharske knjige kapitalizma. Cilj tržnih reformatorjev je vzpostavitev takšnih institucij tržnega gospodarstva, ki bodo predvsem sposobne preživeti, ki bodo prilagojene razmeram v posameznih državah in ki bodo krepile gospodarsko konkurenčnost vis-a-vis zahodni Evropi. Tovrstne institucije so ^č kot le orgatiiz-icijske entitete. V njih so zajete določene ideje in smeri razmišljanja iz procesa strukturiranja ter vedenjska nagnjenja na posameznih področjih ekonomskega življenja. Pričujoči .sestavek obravnava |X)litiko konkurence' kot eno od glavnih institucij tržnega gospodarstva. V politiki konkurence se ne kažejo samo gole pravne norme, določeni politični cilji, zavzemanje z:i socialno državo, pač pa tudi številna razmišljanja o etični osnovi tržnega go.spodarstva. Torej ne gre za klasično institucijo ampak za režim'. Proces vzpostavljanja institiicij poteka v določenetn zgo-ilovinskem kontekstu, kjer se [prepletajo zgodovinske izJcušnje z izzivi iz okolja. Vzpostavitev institucionalne osnove politike konkurence predstavlja tudi v Sloveniji velik izziv, saj predpostavlja sprejem nove zakonodaje in no\'ih organizacijskih oblik. Uspeh katerekoli politike je odvisen od načina njenega sprejemanja v okolju. Pri politiki konkurence gre Se z;i nekaj več. Gre z;i proces duševne preobrazbe in za kulturni preskok, kjer je trg sprejet kot nekaj naravnega in nenevarnega, kjer so profit, dividenda, la.stnina, prevzemi in različne oblike • Ma^ Irviui Urliuir, Ceiiler zti tnedimrodiie luliiose. liiktillela za dniibciie ivde. " Pris/teivk stitli r okcir raziskaiv -Majhne ilrtaiv v mednamtini skii/niosir. ki Jo izi-aja Center za metlnariHlne mlnose l-aknlieie za drnthene ivtie na itsnrnn /Inanclninja MInIsirsira za znanost in lehnolofiljti > V naSem liris/iefkii ii/mraMjamo termine: 'fK>llllka biinknrence', 'firat-o (ali /inti-na ureditev) ktrnknrcnce'. 'zakunotlaja s jMMirtiCJa kttnkiirvnce' za oznaieiiinje konkiirence kut /losehnefia /Htdroija aktifnnstl. zvezano večjo zaposlenostjo. Na Japonskem je bil 'Protimonopolni zakon' povezan z uvajanjem ekonomske demokracije, ki naj bi preprečila restavracijo nekaterih oblik 'vojnega gospodarstva*. Nemški 'Kartelski zakon' simlx)lizira zaupanje v delovanje t.i. '.socialnega trga', ki bi naj z;iščitil na eni strani gospodarstvo pred kartelskim izkoriščanjem in na drugi strani civilno družbo pred različnimi skušnjavami, ki jim je izpostavljena močna državna oblast. Vse te razloge je možno uporabiti tudi na slovenskem primeru. Politika konkurencc je pomembna ne le zaradi zagotavljanja gospodarske rasti in vzpodbujanja tujih naložb v slovensko gospodarstvo, ampak tudi z;iradi šir.še politične vloge, ki jo ima pri našem vključevanju v Evropsko unijo ter t.i. 'širše ustavne vloge', ki jo ima pri vzpostavljanju in zaščiti individualnih ekonomskih pravic pred vmešavanjem države. Analiza politike konkurence kot institucije zatorej nujno vključuje ekonomsko analizo skupaj s pravnimi določbami, pri čemer ne smemo pozabiti, da je oboje pogojeno s političnim racionalizmom. Politični cilji institucionalizacijc politike konkurencc Sprejem regulative na področju politike konkurence kaže na splošno zaupanje v tržno gospodarstvo. Cilj politike konkurencc je delovanje svobodnega trga, zato si prizadeva preseči univerzalno lastnost v.seh subjektov, ki opravljajo kakršnokoli gospodarsko dejavnost, to je želja po čim bolj omejeni konkurenci (podjetniško omejevanje konkurencc). To svojo poslanstvo opravlja na številnih natančno opredeljenih področjih. Politika konkurencc zatorej raz|3olaga z mehanizmi nadzora in pregona glede različnih omejevalnih ravnanj (restrictive pracUces) ekonomskih subjektov na trgu, kartelskega združevanja, zlorabe dominantnega (prevladujočega) položaja, razvaja monopolov, združitev (mergers) in prevzemov' (takeovers) Irena RRINAR podjetij. Politika konkurence, ki se izvaja v okviru Evropskih skupnosti (ES-i)', se razlikuje od tovrstnih nacionalnih ureditev v pomembni podrobnosti - vključuje tudi nadzor različnih oblik motio|x>lnega položaja držiive in državne pomoči (državnega subvencioniranja). To je izredno ambiciozna naloga. Zlasti je to zahtevna naloga za v.se dr?.;ive v tranziciji, ki si prizade\'ajo v.se, za kar so ostale tržne ekonomije potrelx>vale celo generacijo, stisniti v eno desetletje. Tržne ekonomije izven geografskega okvira severne Amerike in Avstralije so razvile učinkovite |>oli-tike konkurence Sele v |xjzni fazi tržnega razvoja: Nemčija v poznih petdesetih letih. Velika Britanija v šestdesetih, Francija (pogojno) v osemdesetih, medtem ko na Japonskem še vedno potekajo razprave o naravi Protimonopolnega zakona'. V samih Evropskih skupnostih so določbe iz Pogodbe E(G)S (Rimske pogodbe), ki urejajo področje konkurence (členi 85-94 PE(G)S) stopile v veljavo šele v sredini o.semdesetih let. Pravi 'preboj' politike konkurence ES pa se je zgodil šele v začetku de\'etdesetih let z vzpostavitvijo "enotnega evropskega trga'. Zakaj je potemtakem postala politika konkurence temeljni in hkrati tudi preizkusni kamen prehoda v tržno gospodarstvo? Glavni razlog se skriva v treh, predvsem političnih prioritetah: v zaščiti do-.sedanjih pridobitev ekonomske reforme ter podpori pri nadaljevanju procesa ekonomske tranzicije; v prizadevanju za polno integracijo v EU; v demokratizaciji vseh delov družbe in države. V procesu ekonomske tranzicije postaja politika konkurence vedno bolj pomembna zaradi dveh razlogov. Zaradi pravnega okvira, ki definira pogoje delovanja tržne konkurence, s čimer zagotavlja določeno stabilnost in z^iščito .svobodne konkurence - osnovo dinamike kapitalističnega trga. Istočasno, zakonodaja s področja za.ščite konkurence vzpodbuja tudi ekonomsko učinkovitost - prioriteto, ki je izredno kompleksna. Sam;i politika konkurence vsebuje tudi nekaj omejitev. Glavnina problemov je povezana z oblikovanjem politike, manjši l.l. prvi (U ckmuimskl) steber l-vni/iske unije (liV), v okviru katerih IzstofKi livr%>{tska sbu/inost (bivta lUro/tska KosjKjtUirska skupitost (ECS)) bol enotni (noimnjl) trg, /XI zabl/nCbu tretje faze denarne unije /*/ bo to gas/Kn/arsba in denarna unija /tdeg tegft obstajata Se Sbupna zunanja in varnostna politiba (SXVP) bol drugi In Sodelovanje lut podrtK^u [mivosodja in nolninjth ztidev (/'N'/.) bol tretji steber <)h aiuihzi /iravnlh vidtbov Integracije (kamor sodi tudi /x>lilika konkurence) In /irllagajanja zakonodaje je/amilneje govorili o Evro/iskl skupnosti, bi lemelji na /hgcMibi /■S (PKS) hI vil /hgodbl /:C;S (/'/iCiS) ah KImsbi /Kigotlbl. /-vro/iska unija je predvsem cl/j bi gtl zasleduje /'rigfK/foa o /;iJ(/'/:U.)ah Maaslrichtska pogmlba i:vni/>sba unija za razhbo od Skupnosti tudi nI samostojen /mivni subjebl. VeC o /Kimenu uporabe razlICnih terminov, glej /leSiC Iretm BRINAR Politika konkurence ima v predpristopni strategiji in pogajanjih z državami srednje in vzliodne Evrope' veliko večjo vlogo, kot ji je bila namenjena v preteklih pogajanjih o širitvi ES-i/EU. Pričakujemo lahko, da bo domača industrija že pred dejanskih vstopom v Unijo izpostavljena vsej krutosti mednarodne konkurence. To bi lahko predstavljalo resno opozorilo vladi, da mora vzpostavili takšne pogoje na notranjem trgu, da bo le-ta sposoben delovati ludi v evropskem režimu konkurence brez večjih negativnih posledic. Optimistični zagovorniki presiruk-turiranja gospodarstva vidijo v uspešni prilagoditvi na režim konkurence evropskega tipa tudi možnost za uspešno delovanje na drugih tujih irgih. Kombinacija pritiska in priložnosti |X)vezana z lxHločim polnopravnim članstvom v EU narekuje tudi oblikovanje in uveljavljanje politike konkurence. Marsikomu se postavlja vprašanje, kako je tretja prioriteta - krepitev procesa demokratizacije povezana s politiko konkurence. Obstaja pomembna povezava med proce.soma ekonomske in politične tranzicije. Obstajajo številni primeri iz zgodovine, ki kažejo, da je uspe.šen proces demokratizacije potekal Istočasno s procesom uvajanja tržnega gospodarstva. Težko bi našli primere t.i. netržnih demokracij (demokratičnih družbenih ureditev brez tržnega gospodarstva). Nasprotno so primeri obratne situacije, to je tržno gospodarstvo brez demokratičnih institucij, veliko bolj pogosti Številni ekonomisti bi zanikali kakršnokoli povezavo med politiko konkurence in procesom demokratizacije, kar je seveda enostranska razlaga. Politika konkurence ima v tržnem gospodarstvu polim/>niitiem Ckmsirii r I litiji s /k-llml drtatriml. imI sbn/tnj desetih lumdulalb. Iz sreiliije In vzhntlne /uto/« In s Cl/mim Sloivnija je MjnCena v /in-l tmg ptigajanj ki so se uradnn ztiiebi.V» marca tWH potekal poti vplivom vojne, ki je sama po sebi predstavljala šok tako z;i ljudi kot za gospodarstvo. Ti objektivni razlogi so narekovali strategijo postopnega prehotla. ki je temeljila v.saj v z^^ičetni fazi na "opiranju na lastne sile'. Slovenija objektivno ni mogla izpolniti zahtev, ki so jih pred o.stale države na prehodu po.stavljale med-nartxlne organizacije (MDS) in zahodni donatorji. kot na primer uvedba fiksnih deviznih tečajev in pospešena privatizacija v povezavi z odpiranjem kapitalskega trga. Soki. ki bi jih povzročila subjektivna, politična odločitev za model prehoda, katerega glavni zagovornik je bil harvarilski ekonomist Jeffrey Sachs, bi imeli ob objektno pogojenih šokih (izguba u-gov ob razpadu Jugoslavije; neposreden in posreden vpliv bližine vojne; dolgotrajno pravdanje za nasledstvo nekdanje Jugoslavije, ki je posredno povez;mo z ureditvijo položaja Slovenije v številnih mednarodnih organizacijah) prevelike negativne, celo razdiralne posledice za m:ijhno slovensko gospodarstvo. Kasnej.še kritike Sach.sovega modela tako s stnini držav, ki so ga uporabile, kot s strani mednarodnih organizacij in zahodnih držav, so potrdile pravilnost slovenske izbire. Ob anglo-ameriškem modelu kapitalizma, ki temelji n;i trgu vrednostnih papirjev, nam praksa zahodnega kapitalističnega gospotlarstv:! ponuja še nek;itere druge: t.i. 'renski kapitalizem" - kooper:itivni nemški sistem z dominantno vlogo bančnega sektorja ali državno podprt kapitalistični sistem vzhodnoazijskega tipa, pri čemer so v okviru teh modelov še različne variante, kot sta na primer francoska in skandinavska. Očitno je torej, da se kapitalistične ureditve pomembno razlikujejo med državami kot posledica zgodovinskega, kulturnega, političnega in institucionalnega razvoja. Porter (1992) celo zagovarja tezo, da so te različne institucionalne rešitve že same po sebi vir primerjalnih prednosti posameznih dr?-iv. Čeprav je na tržne reforme t.i. višegrajskih držav odločilno vplival anglo-;mieriški model, pa je oblikovanje politike konkurence potekalo pod vplivom Evropskih skupnosti. Pravzaprav so imele te države le malo možnosti izbire. Potreba |X) uskladitvi (aproksimaciji) nacionalne zakonodaje z bruseljsko je p>ostavila Evropske skupnosti v dominanten polož;ij. Na to so vplivale tudi številne druge okoli.ščine. V času podpisa prvih Evropskih (pridružitvenih) sporazumov leta 1991 je bil bru.seljski model na višku svojega razvoja. Obseg pristojnosti organov ES-i na področju politike konkurence se je po letu 1985 pomembno razširil (otI urejanja in nadzora nad združitvami podjetij, oligopolnim združevanjem, javnimi naročili do drž^ivne pomoči). Prve drŽave podpisnice Evrop-skih sporazumov so se tako soočile z izredno razvejanim in natančno deriniranim režimom konkurence, ki se jim je ponujal kot edina alternativa, čeprav so bila tudi drugačna mnenja. Vi.šegrajske države so pri prilagajanju svojih z;ikonodaj na [xxlročju konkurence sledile ekstremno tržno usmerjeni opciji. Režim konkurence ES-i se je razvijal in dosegel svoj zenit v pogojih, ki jih je narekovala vzpostavitev enotnega evropskeg;i trga. Sam režim se je zgledoval po ameriški pro-titrustovski zakonodaji ob močni |xxlpori bruseljskih uradnikov - zjgowrnikov svobodnega trga. Generalni direktorat, pristojen za urejanje konkurence pri Evropski komisiji (DG IV), je izredno vplivna, hkrati pa tudi izredno dogmatična institucija v primerjavi z drugimi generalnimi direktor;Ui. In nenazadnje, tudi na tem področju obstajajo drugačni modeli. AmerLški model konkurence temelji na privatni aittivnosti, angleški pragmatično upošteva javni interes, nemški je podrejen industrijskemu pragmatizmu, japonski se zanaša na birokratsko prilagajanje. In kje je tukaj Slovenija? Slov-enska 'zamuda' pri podpisu in ratinkaciji pri-družit\'enega sporazuma* nima samo negativnih posledic. Izkušnje ostalih držav kandidatk za polnopravno članstvo v Uniji, od katerih so imele nekatere že vsaj triletne izkušnje s pridruženim članst\'om, bi lahko uporabili pri oblikovanju lastne strategije prilagajanja zakonodaje s področja konkurence. Toda tudi pri tej stvari je t.i druga stran. 'Zamuda' nam seveda omogoča, da se učimo na napakah drugih, kar pa istočasno pomeni, da nam časovna stiska ne dovoljuje učenja na lastnih napakah po načelu learning by doing. Druga dobra stran naše zamude pa je v tem, da .se je vsa evforija, povezana z enotnim evropskim trgom, že umirila tako v Bruslju kot v državah članicah. Politika konkurence je dobila bolj realistično osnovo, celotna integracija pa je postala .še zJasti po zadnji reviziji ustanovitvenih pogodb - Amsterdamski pogodbi manj zapovedujoča kot bi to lahko bila, če se države članice ne bi soočale s številnimi problemi notranjega razvoja integracije že od prve medvladne konference leta 1991/92. Slovensko pribižcvanjc Evropski uniji Slovensko približevanje Evropski imiji poteka v okviru Evropskega sporazuma, ki je stopil v veljavo julija 1997. Slovenske izkušnje z Evrop-skimi skupnostmi, ki jih lahko le delno štejemo za predhodnice današnje Evropske unije, segajo v začetek sedemdesetih let, ko je takratna Jugoslavija sklenila prvi trgovin.ski sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Te izJcušnje so se kasneje širile .še na druga področja v okviru Sporazuma o sodelovanju (Kooperacijskega sporazuma) med ES-i in SFRJ ter od leta 1993 med Slovenijo in ES-i. Vendar je bilo šele v z;Klnji sporazum (o pridruženem članstvu, asociacijski sporazvmi ali Evropski sporazum) vključeno tudi področje konkurence. Evropski sporazumi' so pravzaprav edini asociacijski sporazumi, ki jih so jih sklenile ES-i/EU, ki vključujejo tudi določbe s področja urejanja konkurence, za katere se zahteva, da jih pridružene članice sprejmejo. Člen 65 Evropskega sporazuma RS-ES-i/EU' povzema določl>c členov » Sloivtiljap immfimla l.l. phdnitiuvnl s/ioraziim (l-iToftsit sfmrazum) h>l zailuja Izmed deseilli srednje- In i-ztifxlnoei-n>l>skOi drtav. /S junija 1905. /KMl/Ustila ga Je leto dni kasneje (10. junija tOOG). rallftclrala /ta Se lelo kasneje ( 15. juUja m7) • X Hiro/isklml slmntzuml oznaiujemi, deset [Kidobnlh .sporazumov med FSi/F.U In {tosameznlml srednje- In i'zlitHlnoeirx,psklml driavami l'a vsebini so ti sjmrazumi. kljub drugaCnemu Imenu. />om,zumom o fnidrutenju. .sklenjeni na/XHlIagl 23fi Člena Pogodbe li(C,)S. /. novimi oStetilCenjem. ki ga je uvedla Amsienlamskal>ogoomzuma se glasi l-tmpskl sf»,razum o pridrutitvi med Kepuhliko .Vi^-enip na eni .strani In Hirvpskimi skupnostimi in njliimimi driavami Članicami, ki iMuJejo v okviru Fx'mpske unije na drugi strani (n>mCevalec D/. RS. .i maj l'J97). 85 in 86 Pogodbe ES/nov:i 81. in 82. člen/"(sporazumi med podjetji in zloraba prevladujočega položaja) in nadzora državne pomoči (92. člen /87/ isie pogodljc). Člen 69 zagotavlja nadzor nad javnimi naročili, kot ga poznamo iz PES. Pogotlba pa nc omenja nadzora nad združitvami |X>djctij. Slovenija je dolžna prilagodili zakonske določile s področja |X)litikc konkurence v roku 3 lel otl veljavnosti pogodbe. Glede izvajanja določb konkurence je pravna razlaga drugačna. Vse tretje države jxxlpisnice Evropskih sporazumov, torej tudi Slovenija, so dolžne začeti izvajati določbe evropske politike konkurence takoj, še preden v celoti prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo evropski, pri čemer ni nikjer omenjena možnost prilagajanja (harmonizacije) določb in postopkov. Gre za neobičajen kompromis. Na eni strani se z;thtevajo poniembne spremembe notranje zakonodaje, na drugi strani pa .se zamika (ali neu|>ošteva) načelo subsidiarnosti. Tretje drž;ive podpisnice Evropskih sporazumov tako ne bodo imele posebnosti v nacionalni zakonodaji na področjih, kjer bi lahko uporabili načelo .subsidiarnosti. Primer Evropskega gospodarskega področja (EGP) in primer Sporazuma med EU in ZDA kažeta drugačno podobo. V primeru EGP ima celotna zakonodaja ES-i s področja konkurence (vključujoč tudi uporabo načela subsidiarnosti) neposreden učinek v vseh državah pogodlx;nic:ili, za njeno izvajanje pa je pristojen DG IV. V ameriškem primeru pa gre z;i uporabo načela prijateljskih odnosov med drž;ivami (comity), ki na eni strani temelji na sodelovanjtt na drugi strani [m na izvajanji! notranje zakonodaje. Ena ali druga alternatii^a bi države srednje in vzhodne Evrope postavila v bolj enakopraven položaj s Članicami EU. Na iH>dročJti konkuivnce Evropski sporazumi zahtevajo od tretjih držav veliko, dajejo pa malo. Evropska skupnost se je pokazala kot izredno nezaupljiva in previdna f>artnenca, ko gre za urejanje odnosov na fmdmiju konkurence s pridruženimi državami. Poleg Evrop.skega sporazuma moramo omeniti še Belo knjigo o pripravah pridruženih držav iz srednje in vzhodne Evrope za vstop v enotni trg Unije", ki jo je pripravila Evropska komisija, sprejel pa Evropski s\x't na sestanku v E.ssnu, decembra 1994 (objavljena jc bila maja 1995). Cepniv gre za neobvezujočo naravo dokumenta, pa je iz njega izhaja jasno stališče ES-i/EU, da morajo pridružene članice sprejeti lako prccedenčno pravo ES-i kot tudi nekaj določb drugega reda (kot na primer 'skupinsko iz\'zemanje' (block exemptions). Bela knjiga določa tudi postopno uvedbo določb Uredbe o spojit\'ah (Merger Regulation 4064/89) ter določb 37. /3iy in 90. /867 člena PES (monopoli in posebne pravice). Gre z;i večjo obveznost, kot jo imajo države članice, kjer je pravo ES-i direktno uporabno ob istočasnem obstoju različnih notranjih zakonov. Od pridruženih držav .se zahteva, da sprejmejo večino evropske zakonodaje tudi v posameznih potlrobnostih, pri oblikovanju katere niso niti sodelovale niti niso imele možnosti, da ocenijo njeno primernost glede na njihovo notranjo situacijo. • Amsiertliimska fnigiidlM (ztiniilt razlihwiiii/a z .MiiminchisiHi /mjfoilbo Jn imenujemo iiinvi /•Dgoitba o tU! J Je iiiwIUi iiott) oSlerllCeiiJe Členov Itigrxlbe FS (PKS) In Pogodbe o F.V (PliV) (Uradno /irvilSCeiio beneilllo /'/://(0>n.s<>lklJtcxl Version <»f ihc TtCiiiy on I-uropcan Union). CX)NI'" 400VV7 ADD 1). K'ljiih lent 14. da A m.ticnUinvil-a jKtgotIba ie nI siofilla v veljtivo (sedaj se nahaja vlirocesii nill/ibacije v i 'seli /leinaj.tilli driavali Članicah UniJeX ii/ionibljamo • vjioievnem obtefiajn ■ ie noiv Sievilte Členov. Irena liRINAR Institucionalna ureditev Ustava RS v 74. členu določa, da so prepovedana dejanja, ki v nasprotju z Zii-konom omejujejo konkurenco. Sistemsko je ta ustavna določba razdelana v Zakonu o varstvu konkurence (Ur l. RS, št. 18/93), za katerega lahko ugotovimo, da je vsebinsko usklajen s pravili EU, saj s sistemom generalnih klavzul povzenut določbe z;ikonotlaje ES-i. Res pa je, da bi ga bilo potrebno do(X)lniti v smislu njegove uporalx:, .saj nekateri sektorji (promet, .skladiščenje, servisiranje) niso z;ijeli. Spremembe oz. dopolnitve so |X)trebne tudi glede prepovedi omejevalnih dogo vorov, opredelitve prevladujočega položaja ter zlorabe položaja, preiskovalnih postopkov, poslovnih skrivnosti in pravice do obrambe (Agenda 2000-Mnenje o Sloveniji, 1997:46)'. Organ, ki je pristojen za presojo dejanj, ki pomenijo oiiK'jev-.inje konkurence (vključno s t.i. tehničnimi opravili v postopkih v zvezi z dumpinškim in subvencioniranim uvozom*"), je Urad RS za varstvo konkurence, ki je bil uradno ustanovljen leta 1994 in je odgovoren .Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Pristojnosti s področja konkurence si Urad deli s Tržnim inšpektoratom RS, ki je pristojen z:i presojo dejanj, ki pomenijo nelojalno konkurenco, nedovoljene špekulacije ter omejevanje konkurence z oblastnimi akti. Pri obravnavi vprašanja, ali je Slovenija sposobna zagotoviti transparentno politiko varstva konkurence in nadzora nad državno pomočjo, je potrebno izhajati iz usklajenosti pozitivne zakonodaje z določbami ES-i". Pri tem pa je |X)membno, kako se zakonodaja tudi v resnici izvaja. Običajno se pri sklicev.inju na neustrezno zakonodajo bistvo nahaja v premajhni učinkovitosti pristojnih organoN'. Evropska komisija je v oceni o slovenski usposobljenosti za članstvo v EU izpostavila potrebo po učinkovitem institucionalnem nadzoru, ob tem da bi morali imeti sodstvo, javna uprava ter subjekti, ki se na trgu neposredno soočajo s problematiko konkurence, ustrezno znanje o politiki konkurence ter z;ikonodaji s tega področja. Evropska komisija tudi ocenjuje, da bodo ix>trebne znatne kadrovske okrepitve Urada" ter večja pooblastila, da bodo izpolnjeni pogoji za učinkovit nadzor (Agenda 2(X)0-Mnenje o Sloveniji. 1997:46). V skladu s 24. členom Zakona o varstvu konkurence ima Urad RS za varstvo konkurence naslednje pristojnosti; ugotavljanje obstoja kartelskih sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj; sprejem in obravnavi sporazumov; obravnava vertikalnih sporazumov; ugotavljanje obstoja prevladujočega položaja in zlorabe položaja; sprejem in obravnava združitev. Od Iet;i 1995 do začetka leta 1998 je bilo na področju ugotavljanja obstoja kartelskih sporazumov obravnavano 13 pri- ' Clrv za dokumenl. k! ga Je Hfni/aka komisija iibjafila /5 julija 1997 pod iiasloLimi: Agenda 2(XXl ■ Mnenje Komisije o ftroSnji Slovenije za CUtnstvo v Hvmtisil uniji. ' Uredba a duml>inSbem In subivncionimnem uivzii (l/r I KS. SI .WI994J. " l\illiika l-S o koidcurenci izhaja Iz ioike g .1. Cleiut /MrJ/ I'HS. ki dohiia. da mora Skufaiiai Imeli 'sistem, ki ho zagotavljal, da ne bo firiluijnlo do zlorab konkurence na notranjem irgu' (Savni /lodriKji sta /mulmonoiiolna zakonmiaja In zaktrnodaja glede driavtiepomoCi " y Uradu za varstvtt konkurence so trenutno zajioslene Uin osebe. IHidoben urad na Miuliarskem zaltasluje 105 delavcev, na čeikem 74. ntt Mjskem /59. v Komiinlji fM cehi .120. merov, od tega sta se dva končala z dokončno sodbo o ničnosti sporazuma in prepovedi ravnanja, en postopek je v zaključni fazi, sedem primerov je v fazi preiskave, trije primeri pa so se končali s predhodno preprečitvijo kartelskega sporazuma na podlagi pogajanj. Na področju sprejema in obravnave kartelskih sporazumov (gre za predhodno priglasitev dopustnih izjem od generalne prepovedi) je bilo v istem obdobju obravnavano |>et primerov. Na področju obravnave vertikalnih sporazumov so .se od skupaj l6 primerov trije končali z izdano odločbo o ničnosti sporazuma in prepovedi omejita, v sedmih primerih ni bila ugotovljena nobena krSitev, pet pa .se jih nahaja v fazi preiskave. Na področju ugotavljanja obstoja prevladujočega položaja in zlorabe položaja je Urad obravnaval prav tako 16 primerov, od tega so se štirje zaključili z dokončno odločbo o ugotovitvi zlorabe in prepovedi ravnanja, v osmih primerih ni bila ugotovljena nobena kršitev, štirje primeri pa Se čakajo na končno obravnavo. V obdobju 1995-98 so bili na Urad naslovljeni tudi štirje primeri s področja sprejema in obravnave združitev. Od tega sta se dv.i primera končala zaradi nedoseganja kriterijev po Zakonu o varstvu konkurence, en primer pa se je končal z izdajo dokončne odločbe o ugotovitvi opustitve priglasitve. Glavni problem na področju |X)litikc varstv;» konkurence predstavlja sankcioniranje. Na podlagi dosegljivih podatkov lahko ugotovimo, da sodišče še ni izreklo nobene sankcije za gosi>odarski prestopek v zvezi z dejanji omejevanja konkurence, za katere je bil podjetjem predhotlno vročena dokončna odločba." Državna pomoč ali subvencije (tudi vzpodbude) je deležna posebne pozornosti Evropske komisije, saj lahko pomeni aktivno politiko države pri povečevanju konkurenčnosti, na eni strani, na drugi strani pa ima laliko tudi negauvno vlogo v smislu omejevanja konkurence. Subvencij zato ni mogoče obravnavati izključno s finančnega vidika oziroma s stališča trenutnih makroekonomskih in mikroekonomskih učinkov, temveč predvsem z vidika vpliva na konkurenco. Državi! ima vedno možnost, da preko organov prepreči omejevanje konkurence s strani različnih subjektov na trgu. Pri politiki subvencij pa se srečamo z drugačno vlogo države. Gre za voljo drž;ive, da omeji konkurenco. Nepravilna politika subvencij |x>meni neposreden negativen vpliv drž;ive na svobodno konkurenco. Slovenija še ni sprejela sistemskega predpisa, ki bi opredeljeval subvencije kot dopustne, pogojno dopustne in prepovedane, kot to določa "Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih." " /Mkdarske preslo/ike lakit za imtvue bol fiziCne osrtK VlSiiui tazui za inraviir osebe se glUje za /losameziie prvkrike od najmanj milijona do najmanj treh milipnov tolarjev. " Omenjeni sfioruziim sodi v /laltet s/mnizumov iz iiniKvaJskega broga mulillaleralnih Ir^vliisbdi l>ogaJanJ v obviru CAIT-a Je mieKialni del MarabeSbe/ift sporazuma o usianoiliii Svetovne irgoiiivike nrjitinizaciji-. S(>omziim o iislanovilvi SIV je Driavni zbor KS miijlciml in je skladno z dcMbami uslavnefiti zabona muina direktna uporaba Omenili Je potrebno, dtt je Slovenija iisiannvtui CIanUa ATO. Zaključek V polliiki (zaSčIte) konkurence se kaže vsa kompleksnost |x>vezav in protislovij med posameznimi, posebnimi in sploSnimi interesi. Ko govorimo o zaščiti konkurence, mislimo pri tem na svobodno konkurenco, ki je sicer "svobodna', ni pa nujno, da je tudi pravična. Enotni standardi deloranja še ne zagotavljajo tudi enotnosti pogojev delovanja. Tisto, kar je dobro za posameznika, ni nujno dobro tudi za podjetje, tisto, kar je dobro z.a določeno podjetje, ni nujno dobro z;i vsa podjetja oz, vse panoge in listo, kar je dobro za podjetje, ni nujno dobro za državo. S približevanjem Slovenije Evropski uniji smo dodali še četrti element: tisto, kar je dobro za Slovenijo, ni nujno dobro tudi za Unijo (.seveda velja tudi obratno). Kljub vsem pomanjkljivostim na področju politike konkurence, ki jih je ugotovila Evropska komisija v svojem mnenju o sloven.ski prošnji za članstvo v EU, pa moramo biti tudi realni. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo Slovenija v sedmih letih od razglasitve neodvisnosti (četudi je .sedem bajeslovno število) uspela doseči na področju politike konkurence vse tisto, za kar so ZDA potrebovale 117 let in Evropske skupnosti/Evropska unija 40 let LITERATURA Finglcton, J., K. Kox, d. Ncvcn in P. Scabright. 1996. Competition I'tilicy and the Transformation of Central Kurope. Ixindon: CEPR. Gros, Daniel in Alfred Stcinhcrr 1995. Winds of Change: liconomic Transition in Central and ICastcrn liuropc. l.ondon. New York: U)ngman. llcSiC, Mirko. 1983. Pravna ureditev ICvropskc gospodarske skupnosti. I.juhljana: ČGl» IX-lo. llcšiC, Mirko, 1996. Pravo Kvropskc skupno.sti: praktikuni. Maribor: Pntvna fakulteta. Porter, MichacI. 1992. The Competitive Aclvimtage of Nation.s. New York: Frcx- Press. Rudden, BernartI in IX'rrick Wyatt (ur). 1993. Basic Community I.aws. Oxford: Clarendon Prc-ss. Pravni viri Agenda 2000 - Mnenje Komisije o pro.šnji Slovenije za član.stvo v i;vn)pski uniji, »ru.selj: Komisija l-vropskih skupnosti. Con.solidatcd Vesion of the Treaty Ivstahlishing the Kuropcan Community. CONK 4005/97 ADD 2. Con-solidated Version of the Treaty on l-uropean Union. CONK 4005/97 ADD 1. Predlog zakona o ratifikaciji Kvropskcga spora/uma <» pridružitvi n»ed Republiko Skivenijo na eni strani in Hvropskimi skupno.stmi in njihovimi državami Članicami, ki delujejo v okviru Kvropske unije na drugi strani. Poročevalec Državnega zbora RS, St. 12/1997. Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, Ur.l.R.S, št 36/1995. Strategija Republike Slovenije za vključevanje v livropsko unijo. Poročev-alec Državnega zbora RS. ŠL 4/1998. U.stava Republike Slovenije z dne 23- decembra 1991. Url.RS 5t 33/91. Zakon o varstvu konkurence. Ur.l.RS. .št. 18/1993 White Paper: Preparation of the A.s.sociatcd Countries of Central and i:astcrn l-uroiie for Integration into the Internal Market of the Union. Bruselj. COM (95)163