PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	_A ..
Abb. postale I gruppo	- LiCD2 TU 111*

^ k
Leto XXVH. St. 1 (7789)
V

TRST, sobota, 2. januarja 1971
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA
V LETU 1971 JE TREBA REŠITI NEKATERE SOCIALNE REFORME
Obračun lanskih gospodarskih uspehov in perspektive za letošnje leto - Govor papeža Pavla VI. v fari Centocelle
RIM, 1. — Na zadnji dan leta je predsednik republike Giuseppe Saragat naslovil na italijanski narod novoletno poslanico. V njej predsednik republike ugotavlja, da je bilo leto 1970, kljub mnogim težavam, leto, ki je popravilo krizo iz leta 1969 nastalo iz sindikalnih bojev za bolj pravično delitev nacionalnega dohodka.
(Pridobitve, ki si jih je delavski razred izvojeval 1969. leta, so se
letu 1970 utrdile z odločno zmago obrambe kupne moči lire, se pravi kupne moči mezd, plač, pokojnin in prihrankov, ki je bila v nevarnosti zaradi neravnovesja plačilne bilance. Ta obramba ni bila lahka«.
Nato je Saragat poudaril, da je bil inflacijski proces v Italiji, tudi zaradi mednarodne konjunkture, hitrejii kot drugje in je plačilna bilanca izkazovala velik primanjkljaj. Poleg tega pa se industrijska proizvodnja ni večala kot je bilo pričakovati. Potem ko je ugotovil, da je prišlo ob polovici preteklega leta do izboljšanja valutar-nih rezerv zlasti pa še do bolj intenzivnega dela v tovarnah, je dejal, da so se začeli kazati pozitivni gospodarskih uspehi. Predsednik republike je omenil tudi pozitivna uči-
Predsednik republike Saragat
bck vladnega dekreta za ozdravljenje gospodarstva, ki je pogoj za povečanje naložb za socialne in proiz-, yajalne namere. Ob zaključku leta, je ugotovil Saragat, se je plačilna bilanca popolnoma utrdila. Nato je ugotovil, da še vedno obstajajo težave v delavnih odnosih, ki se izražajo v nerednem pospeševanju produktivne dejavnosti. Saragat je u.pozoril, da je treba te težave rešiti po možnosti v letu 1971 in začeti tako s politiko industrijske obnove na jugu, ter spoprijeti se z bujnimi šolskimi, zdravstvenimi in stanovanjskimi reformami.
«Na političnem področju — je Poudaril Saragat — obstaja še ve-napetost, ki jo povzroča raz-oiaika občutljivost posameznih ank v pogledu vprašanja zašči-^ demokratičnih svoboščin. Ta občutljivost ni saimo v zvezi z za-kaj svoboda pomeni za raz-yoj orzaive, marveč tudi z zavest-o nujnosti nekaterih reform in posebno o stanovanjski, zdravjem m šolski reformi, da bo do-'UIiL*yabpda pravi pomen besede«. ****?** republike je zatem jan, da je treba ustvariti nova kr»wTla mes^a 23 mlade delavce, ^adnike in mlade diplomd-^oe- Ugotovil je, da je število zaposlenih v Italiji, na skupno število prebivalstva, nižje od popreč-> . * i * * * v evropskih indiistri a<lizirani h dr^av, ter da si mora še vedno veJiko število delavcev iskati kruh v tujina.
«V letu. 1971 bo treba začeti ko-rerato reševati in izvajati vprašanja stanovanj za delavce, zdrav-
5* “	R“itov’ ki J« Pred-
stavlja špekulacija s stavbdščd. Kri-
"T3 deJavec plačati svoj delež špekulantom, krivično je «a m mogoče zidati bolnišnic in ««l zaradi nedostopnih cen stav-Pisc. če bomo v letu 1971 priča koncu tem grobim špekulacijam, bo dosežen važen cilj v omikanem razvoju naše države«.
Potem ko je omenil, da je od Rešitve teh vprašanj odvisna tudi *n®njša napetost med delavci in večja zavest, kaj demokracija po-kot. edina politična oblika, ki lahko reši na pravičen način človeška vprašanja, je predsednik republike obsodil nasilje in poudaril: *lezka in žalostna človeška vprašanja zahtevajo za njihovo reši-‘čv trud, delo, občutek odgovorno-sta jn žrtve. Misliti, da se ta vpra-fanjairešujejo z nasilnimi dejanji, J® absurdno. Nasilje je nasprotna Plat medalje požrtvovalne oblike °dpora, ki navdihuje mladino proti vsaka krivici in ki se danes ime-dUje oporečništvo, ki pa je pod raznimi imeni staro kot svet«.
Nato je predsednik republike poslal prisrčen pozdrav mladini, ki v šola, uradih, na kmetih in v to-varnah pripravlja jutrišnji svet.
Se poseben pozdrav Je naslovil Radian študentom in dejal, da če J* ras, da obstajajo resna šolska 2*r®£anja, ki jdh Je treba rešiti, bodo toliko študenti s svoje strani
prispevali k ustvaritvi sveta, ki bo bolj v skladu z njihovimi ideali, če bodo poslušali svoje profesorje in se bodo dobro učili.
Predsednik republike je izrazil željo, da bodo znale biti deželne uprave središča svobode v strogem spoštovanju čl. 5 ustave in popolnoma uresničiti svoje upravičene avtonomije v korist vsega prebivalstva.
Ob zaključku svoje poslanice je predsednik republike dejal: «To je moj zadnji govor ob koncu leta, ki ga naslavljam na vas med svojim sedemletnim mandatom, ki se bo zaključil 29. decembra 1971. Za leto 1972 se bo drug predsednik republike, ki ga bodo izvodili predstavniki parlamenta in dežel, obrnil na vas z istim navdihom, s katerim se jaz na vas obračam. Ob tej priložnosti bi hotel omeniti absurdnost vseh tistih, ki vidijo v prehodu oblasti z enega na drugega predsednika in v obdobju pred tem prehodom ne vem kakšne zapletlja-je in nevarnosti za državo. Naj bo vsem jasno, da nič ni bolj jasno in bolj demokratično v republiki kot izvolitev novega predsednika. To je resnično bistvo demokratičnih ustanov, katerih osnovna suverenost je narod in legitimni predstavniki te suverenosti so člani parlamenta...
V imenu te svete resnice izkoriščam priložnost, da izražam, v tej svoji zadnji poslanici ob koncu leta, neomejeno hvaležnost italijanskemu narodu, ki me je osvetlil s svojo dobroto, me podprl s svojo prisrčno simpatijo in me vodil s svojo ljubeznijo za pravico.«
Papež Pavel VI. je danes obiskal rimsko mestno faro Centocelle, kjer je nagovoril prebivalstvo in poudaril, da maramo vsi delati za mir, do katerega je treba priti po demokratični poti. Papež je poudaril, da mora mir nastati iz politične zavesti naroda. <rNa žalost pa moramo ugotoviti — je dodal — da primanjkuje ta zavest. Vedno se govori o boju, sovraštvu, antipatiji in nasilju. Vse to nam predstavljajo kot običajno in potrebno zavest. V takšnih pogojih je mir nemogoč. Ali morda iz tega sledi, da je mir šibkost ali podlost? Ne. To je posledica nove zavesti in ljubezni, kar to je treba poglobiti in uresničiti na vseh ravneh: med otroki, v družini, med kolegi, socialnimi sloji
i nmed vsemi ljudmi«.
Papež Pavel VI. je nato poudaril, da je treba prepričati vse
ljudi, da mora bratstvo postati za-
kon, načelo in vladajoči kriterij
v odnosih med ljudmi. Vojna, je poudaril papež, mora biti za vedno odpravljena. «V množicah se mora poroditi nova zmagoslavna zamisel: Nikoli več vojne.«
Gunnar Jarring dosp« danes v New York
NEW YORK, 1. - Glasnik OZN je sinoči sporočil, da bo posebni odposlanec svetovne organizacije Gunnar Jarring dospel v soboto zvečer v New York, da bi ponovno začel razgovore z Izraelom in z arabskimi državami. Jarring je trenutno v Moskvi, kjer opravlja funkcijo švedskega veleposlanika. Glasnik OZN je sporočil, da se med potovanjem v New York Jarring ne bo ustavil v Izraelu, kjer sta ga, po vesteh iz Jeruzalema, povabila GoLda Meir in Aba Eban.
Včeraj .je medtem Izrael uradno sporočil generalnemu tajniku OZN U Tantu sklep telavivske vlade in parlamenta, da se bo spet udeležil mirovnih razgovorov z Egiptom in z Jordanijo s posredovanjem poslanika Jarringa. Sporočilo je posredoval U Tantu izraelski veleposlanik Rosenne.
Izraelski delegat pri OZN Joseph Tekoah je danes po izraelskem radiu izjavil, da se Izrael vrača k pogajanjem z Arabci brez iluzij, pač pa s trdno voljo, da doseže mdr. Tekoah je poudaril, da Izrael pripisuje vprašanju meja zelo velik pomen. Dejal je tudi, da bodo tri točke odločujoče za bodoča pogajanja: ohranitev prekinitve ognja, dejanska želja po miru, ter način, kako bodo velesile posegle za dosego politične rešitve krize.
Bomk v Atenah
ATENE, 1. — Dve bombi sta eksplodirali preteklo noč v središču Aten, ne da bi povzročili žrtev. Prvo bombo so neznanci postavili blizu neke menze ameriške vojske v središču mesta. Druga je eksplodirala na periferiji, prav tako blizu ameriške vojaške menze. Eksploziji sta povzročili samo manjšo materialno škoda
Italijanska vlada o procesih v Burgosu in Leningradu
Napovedana mednarodna akcija za odpravo smrtne kazni
RIM, 1. — V zvezi s procesom v Burgosu in Leningradu je italijanska vlada objavila noto, v kateri pravi, da je po veleposlaništvih v Moskvi in Madridu opozorila tamkajšnje oblasti o zaskrbljenosti in razburjenosti italijanskega javnega mnenja in posredovala za pomilostitev obsojencev. (K sreči — se nadaljuje nota vlade — so pri dveh zainteresiranih vladah prevladali tisti človečanski razlogi, ki so jih navedla italijanska predstavništva.«
Nota pravi dalje, da je italijanska vlada glede na zadnje dogodke sklenila ponovno sprožiti na OZN predlog, po katerem naj bi svetovna organizacija odobrila obvezujočo resolucijo o prepovedi smrtne kazni.
Pet novih članic varnostnega sveta OZN
Med njimi je tudi Italija
NEW YORK, 1. - Z današnjim dnem je prevzelo svojo mesto v varnostnem svetu OZN pet novih članic: Argentina, Italija, Belgija, Somalija in Japonska. Te države nadomeščajo Kolumbijo, Finsko, Španijo, Zambijo in Nepal ter bodo ostale v varnostnem svetu dve leti. Po sistemu mesezne rotacije bo januarja predsedoval varnostnemu svetu Anglež sir Colin Crovve.
PRIZIVNI PROCES ZARADI POSKUSA PREUSMERITVE SOVJETSKEGA LETALA
Moskovsko vrhovno sodišče preklicalo smrtni obsodbi
Dymshits in Kuznecov, ki so ju v Leningradu obsodili na smrt, obsojena na petnajst let zapora - Zmanjšane kazni nekaterih drugih obtožencev - Zadovoljni komentarji v svetu
Med prizivnim procesom v Moskvi so pred poslopjem sodišča stalno čakale gruče ljudi, ld jim niso
dovolili, da bi prisostvovali sodni razpravi
iiiiiiliiiliillliliiiiiilillililllliiiiiliiniiiniimifniiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nuni,mi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiniiiiiii,um,tiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSLANICE RAVNATELJA FAO IN NEKATERIH DRŽAVNIKOV
1971: «Mednarodno leto za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji
Brežnjev o gospodarskih, znanstvenih in političnih dosežkih SZ - Brandt in Ulbricht o Berlinu - Položaj na Bližnjem vzhodu v besedah Meirove in Arafata
RIM, 1. — Novi ravnatelj Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) Boerma je ob novem letu naslovil poslanico na vse narode, v kateri se je skliceval predvsem na resolucijo Združenih narodov od 11. decembra 1969, s katero je bilo leto 1971 določeno kot »mednarodno leto za boj proti rasizmu in rasnim diskriminacijam«. Ravnatelj Boerma je poudaril, da je rasna delitev med ljudmi najbolj ogabna in absurdna, ker se naslanja na rasno diskriminacijo. (Trditi, da je moški, ženska ali otrok manj
vreden od drugega človeka zgolj iz tega, ker je njegova koža drugačne barve ali pa ima drugačne etnične značilnosti, je lahko samg znak zmešane pameti. Izvajati represivne ukrepe na teh osnovah je brez dvoma kriminalno. FAO odločno podpira pobudo glavne skupščine Združenih narodov, da se določi leto 1971 za (mednarodno leto za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji«, ne samo zaradi tega, ker je FAO del Združenih narodov, marveč tudi zaradi dejstva, ker rasna diskriminacija predstavlja sile, ki hudo zavirajo dosego ciljev za katere se bojuje organizacija«.
(Nadaljevati z rasno diskriminacijo — nadaljuje poslanica — predstavlja grožnjo za mir in žrtve di-
.......................
SKUPNO SPOROČILO VLADE IN SINDIKATOV
Občutno povišanje plač in pokojnin na Poljskem
Ukrep teži k izravnavi najnižj*ih prejemkov na ravni blizu 1000 zlotov Odobravanje sovjetskega vodstva v komentarju moskovske <Pravde»
VARŠAVA, 1. — Po predhodnem posvetovanju z delovnimi kolektivi v 106 najveejih poljskih gospodarskih obratih .je varšavska vlada sprejela sklep o povišanju plač, predvsem najnižjih, pokojnin ter družinskih doklad. Sklep so preverili in odobrili sindikati, ki so ga tudi podpisali.
Glasilo CK ZPDP (Tribuna lju-du», edini časopis, ki je izšel na dan novega leta, objavlja vest čez prvo stran in z vsemi podrobnostmi. Namen poviškov je, trdi, predvsem odpraviti nesorazmerja v plačevanju delavcev in uslužbencev posameznih kategorij. Poviški so diferencirani po višini plač. Tako so najnižje mezde (850 zlotov) povišane za 15 odstotkov, se pravi na 1000 zlotov. Za 10 odstotkov se povišajo plače od 910 do 1000 zlotov (se pravi na 1000 in 1090 zlotov), od 3 do 8 odstotkov pa plače med 1000 do 2000 zlotov. Družinske doklade se prav tako sorazmerno povišajo za 20 ali 10 odstotkov.
Poviški so retroaktivni od L decembra lani in so prosti vsakršnih davčnih dajatev.
Tudi pokojnine se bodo povišale za 60 zlotov mesečno. Vsega bo država potrosila 7 in pol milijarde zlotov (1 zlot — približno 160 lir).
Omembe vredno je, da se torej Gierekove obljube, da bodo oblasti poiskale način tesnejšega sodelovanja z delavsko bazo, uresničujejo, kakor tudi pristojnost sindikalnih organizacij, da izrečejo svoje mnenje o sprejetih sklepih. Odlok o po-
višanju plač je vlada namreč objavila s skupnim sporočilom ministrskega sveta in vodstva sindikalne zveze.
Medtem je v Poznanju prišlo do zamenjave v partijskem vodstvu. Kazimir Barčikowski, ki je bil po odstranitvi Gomulke im njegovih najtesnejših sodelavcev kooptiran v CK ZPDP, je namreč prepustil mesto deželnega tajnika partije Jerži-ju Zasadi. Zamenjava je pomembna, ker je poznanjska oblast najvažnejša industrijska pokrajina, kjer šteje partija nad 200.000 članov, se pravi eno desetino vsega članstva poljske združene delavske partije.
Moskva je dogodke na Poljskem in zamenjave v partijskem vodstvu tokrat prvič komentirala. V članku o mednarodnem političnem položaju ponavlja glasilo CK KP SZ (Pravda« osnovne misli iz Gierekovega poročila, da je nemire povzročilo (nezadovoljstvo v delavskih krogih« in da so zanje obstajali (objektivni pogoji«. Glede nove politične usmeritve poljskega vodstva pa je (Pravda« mnenja, da (uživa podporo vsega naprednega in delavskega gibanja ter socialističnih držav«.
Sovjetsko glasilo omenja vse to v polemiki s Kitajci, ki so pozivali poljsko delavstvo, naj se upre ‘n nasilno zruši (oblast revizionistov« (Pravda« obsoja s tem v zvezi, tudi špekulacije zahodnih krogov, ki jim ni bilo mar za izboljšanje pogojev na Poljskem, temveč predvsem za grobo izkoriščanje dogodkov za pro tisocialistično propagando.
skrimdnacije ne bodo več dolgo časa prenašale tega manjvrednega stanja. Oropane mesta, ki jim pripada v človeški družbi, se bodo nujno zatekle k nasilju, da dosežejo svobodo«. (Ker je osnovni smoter organizacije FAO zmanjšati napetost in prispevati k ohranitvi miru — zaključuje ravnetelj FAO — se mi pridružujemo vsem, ki zahtevajo, da je treba napraviti konec nevzdržni per-■ verznosti rasizma in rasne diskriminacije«.
Ob vstopu v novo leto so v Sovjetski zvezi doživeli presenečenje. Že nekaj let zaporedoma je točno ob polnoči voščila centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in pre-zidiuma vrhovnega sovjeta prečital najbolj ugleden televizijski napovedovalec Jurij Levita. Ko pa je ob prehodu v novo leto odbila 24. ura, se je na televizijskem ekranu prikazal Brežnjev, ki je prečital novoletna voščila v imenu centralnega komiteja in prezidiuma vrhovnega sovjeta. Glede notranjega položaja je izjavil, da je preteklo leto zapustilo v vsej Sovjetski zvezi dobre sledove. Prekoračen je bil načrt industrijske proizvodnje, letina žita in bombaža je bila največja odkar jo pomni zgodovina dežele, sovjet ska znanost in tehnika sta dosegli velike uspehe. Te velike pridobitve, je dodal Brežnjev, nam dovoljujejo, da s ponosom poudarimo, da se je leto 1970 zaključilo tudi z uspešnim zaključkom osmega petletnega načrta.
Potem ko je omenil izboljšanje življenjske ravni sovjetskega ljudstva, okrepitev obrambne moči države in novi zagon socialistične demokracije v Sovjetski zvezi, je glav-j ni tajnik partije dejal, da je Sovjetska zveza napravila še en korak na poti h komunizmu.
Glede mednarodnega potožaja Sovjetske zveze pa je Brežnjev poudaril, da se je tudi ta utrdil. Zunanja politika Sovjetske zveze, je dejal, zvesta načelom leninizma in boju za mdr in za socializem jamči ugodne pogoje za ustvarjalno in mirno delo v državi. Ta politika, po besedah Brežpjeva, stremi po utrjevanju in razvoju svetovnega socialističnega sistema, združitvi vseh antiimperiaEstičnih sil v obrambi svobode, neodvisnosti in varnosti narodov, služi stvari miru in napredka v vsem svetu.
Kot poročajo iz Bonna, je zahodno-nemški kancler Brandt v svoji novoletni poslanici poudaril, da za-hodnonemška vlada ne bo dovolila nobenega preloma v odnosih z zahodnimi državami in da bo pod temi pogoji nadaljevala z napori za odpravo napetosti v Evropi. Ko je govoril o štiristranskih razgovorih o Berlinu je izjavil, da na to vprašanje glede s pogumnim optimizmom. Glede tega se je Brandt obrnil tudi na voditelje Demokratične republike Nemčije in jih pozval, naj ne delajo novih ovir prometu z Berlinom, da ne bodo potrdili suma, (da hočejo podreti, kar je bilo do sedaj narejenega«. Brandt
je tudi sporočil, da bo v poročilu o položaju v Zahodni Nemčiji, ki ga bo imel koncem januarja v Bun-destagu, obrazložil podrobnosti o predlogih, ki jih bo vlada poslala Demokratični republiki Nemčiji.
Glede notranjega položaja je z zadovoljstvom ugotovil, da je gospodarstvo zdravo in da je dobro napredovalo. Poleg tega je dejal, da je bilo preteklo leto za Zahodno Nemčijo leto miru med katerim si je pridobila v svetu novo spoštovanje.
Tudi predsednik Demokratične republike Nemčije Ulbricht je v svoji novoletni poslanici obširno govoril o Berlinu in poudaril, da mora bonska vlada za rešitev tega vprašanja opustiti svojo politično prisotnost v zahodnem delu bivšega glavnega mesta.
Ulbricht je tudi dejal, da ga preseneča poskus nemške zvezne vlade izogniti se pogajanjem z Demokratično republiko Nemčijo o Berlinu, z izgovorom, da ji tri zahodne velesile niso dale tega pooblastila. Ulbricht je dejal, da to stališče pomeni, da si bonska vlada ne prizadeva toliko za potrebe prebivalcev zvezne republike in zahodnega Berlina, marveč jo skrbi dejstvo, (da ne bi kršila kako politično ozadje«.
Ulbricht je izjavil, da so nedavni sporazumi Moskve in Varšave z Zvezno republiko Nemčijo odprli nove perspektive v Evropi. Še posebno pozitivno je predsednik Demokratične republike Nemčije ocenil za-hodnonemško priznanje sedanjih meja v Evropi. Glede odnosov med o-
bema nemškima državama pa je pripomnil, da se je Bonn obvezal vzpostaviti odnose z Demokratično republiko Nemčijo na enakopravnosti in na načelu, da si ne more nobena od dveh nemških držav lastiti pravice predstavljati drugo državo v inozemstvu. Vse to, je zaključil Ulbricht, odpira boljše perspektive za razvoj v Evropi.
Predsednica izraelske vlade Gol-da Meir pa je v novoletni poslanici obravnavala skoraj izključno spor z arabskimi državami. Izrazila je željo, da bi bilo novo leto, leto dialoga in iskrenega iskanja miru, hkrati pa poudarila, da je izraelska vojska pripravljena za vsak primer. Meirova je dodala, da Izrael ni pripravljen na večje teritorialne koncesije Arabcem v zameno mirne rešitve spopada na Bližnjem vzhodu samo za to, da bi preprečili nove sovražnosti na tem področju. Kljub temu, je pojasnila, Izrael še ni pripravil nobenega (zemljevida« možnih meja z arabskimi sosedi.
V Amanu je voditelj palestinskih gverilcev Jaser Arafat v svoji poslanici omenil šesto obletnico ustanovitve gverilske organizacije (Al Fatah« in poudaril, da je bilo leto 1970, (leto krajevnih in mednarodnih zarot proti naši revoluciji« in da so te zarote (sprožile uničevalno vojno proti nam«. Potem ko je ugotovil, da je palestinsko odporniško gibanje preživelo te napade, je svojim gverilcem izjavil, da množica zahteva, da so vedno budni ir. pripravljeni in da bo treba ustvariti pogoje (za prehod iz revolucije v ljudsko osvobodilno vojno«.
MOSKVA, 1. — Moskovsko prizivno sodišče je znatno ublažilo kazni, ki jih je leningrajsko sodišče izreklo proti skupini enajstih oseb, ki so nameravale preusmeriti sovjetsko letalo. Marka Dymshitsa in Edvarda Kuznecova, ki so ju v Leningradu obsodili na smrt, je prizivno sodišče obsodilo na petnajst let zaporne kazni. Tudi drugim trem obsojencem so nekoliko znižali kazni: Mendelevicu od 15 na 12 let zapora, Khanocku od 13 na 10 let, Altmanu pa od 12 na 10 let zaporne kazni. Ostalih šest obsodb na manjše zaporne kazni .je moskovsko sodišče potrdilo.
Sporočilo o izidu prizivnega postopka so dali najprej sorodniki obtožencev, ki so smeli prisostvovati procesu. Kmalu nato pa je tiskovna agencija TASS objavila naslednje uradno sporočilo: (Vrhovno sodišče ruske federacije je smatralo za možno, da spremeni v petnajst let zapora smrtni obsodbi, ki sta bili izrečem proti Dymshitsu in Kuznecovu. Pri o-bravnavanju njunih prizivov je vrhovno sodišče upoštevalo dejstvo, da je bil poskus preusmeritve letala pravočasno preprečen, ter da je smrtna kazen po sovjetskem zakonu izredni ukrep.«
Včerajšnji del prizivnega postopka .je trajal samo poldrugo uro Malo po objavi razsodbe je agencija TASS posvetila še en komentar procesu, v katerem poudarja, da so obtoženci (kriminalci«, ki so nameravali zbežati v tujino ter u-moriti pilote letala. Namen pobega je bil — pravi agencija — izdati domovino, ker pa je bilo zločinsko dejanje pravočasno preprečeno, je vrhovno sodišče lahko spremenilo smrtni obsodbi v obsodbi na petnajst let zaporne kazni. Agencija tudi pravi, da je bil proces v Leningradu (v skladu s sklepi, ki jih je sprejela OZN 25. novembra, da bi preprečili preusmerjanja letal«.
TASS ponavlja tudi obtožbe proti (Izraelu in sionistom«, ki so montirali kampanjo v korist obsojencev z namenom, da bi (odvrnili pozornost svetovnega javnega mne nja od kriminalne politike, ki jo na Bližnjem vzhodu vodijo telavivski ekstremisti po navodilih ameriških imperialističnih krogov.«
Sklep moskovskega sodišča, da spremeni smrtni obsodbi v zaporno kazen, .je naletela v svetu na splošno odobravanje. Med prvimi
je izrazil svoje zadovoljstvo generalni tajnik OZN U Tant. Tudi (židovski svetovni kongres« je sprejel vest z zadovoljstvom, vendar je v poročilu poudaril, da so dolge zaporne kazni pretežke. «Kongres». predlaga revizijo procesa, do Katere naj pride javno in ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.
Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je izrazila zadovoljstvo telavivske vlade, vendar je dodala, da bo nadaljevala prizadevanja na mednarodni ravni, da bi v So vjetski zvezi napravili konec procesom proti Židom.
V Vatikanu so v zvezi z izidom prizivnega postopka pred moskovskim sodiseem izrazili (olajšanje in zadovoljstvo« ter ugotovili, da niso bila prizadevanja Svete stolice zaman.
Generalni tajnik KPI Luigi Lon-go je izjavil, da pomeni sklep vrhovnega sodišča ruske federativne republike (pomemben popravek leningrajske razsodbe, ki je vzbudila veliko vznemirjenje v italijanskem in svetovnem demokratičnem javnem mnenju«. (KPI — je nadaljeval Longo — ki je v duhu Internacionale zavzel jasno stališče in tudi v tej zvezi interveniral, ocenjuje za pozitivno dejstvo, da so prizivni sodniki zmanjšali kazni obsojencem in predvsem, da so razveljavili obe smrtni obsodbi«.
V	Genovi se nadaljuje bojkot španskih ladij
GENOVA, 1. — Pristaniščniki iz Genove so sklenili nadaljevati bojkot proti španskim ladjam v genovskih pristaniščih. Kot je znano, so protestno akcijo začeli pred tremi dnevi, ko je sodišče v Burgosu izreklo smrtne obsodbe proti šestim baskovskim rodoljubom, ki so jih potem pomilostili. Glasnik sindikatov pristaniških delavcev je sklep utemeljil, češ da problem Španije še ni rešen, čeprav sta špansko ljudstvo in mednarodna solidarnost dosegla s spremembo razsodbe velik uspeh. (Opozicija Francovemu režimu — je dejal glasnik — se nadaljuje.«
V	genovskem pristanišču sta sedaj dve španski ladii: (Cala Fi-
guera« in (Lago Negro«.
............milimi.umi.immiummii..................................■■■■■,
PO STAVKAH IN DEMONSTRACIJAH OB PROCESU V BURGOSU
Izredna policijska čistka v Španiji proti nasprotnikom Francovega režima
Najmanj sto oseb aretiranih v Madridu - V Bilbau ostra represija proti sindikalistom Skupina mladih (carlistov« poskusila razstreliti televizijski oddajnik blizu Burnsa
MADRID, 1. — Po pomilostitvi lestih Baskov, ki jih ja vojaško sodišče v Burgosu obsodilo na smrt, s« ja položaj v Španiji vsaj navidezno pomiril: delavci so se vrnili na delovna mesta, trgovine so spet odprte, niti v baskovskih pokrajinah ni več demonstracij. Pač pa ima besedo sedaj Francova policija, ki je začela kruto preganjati vse tiste, ki so si v preteklih dneh upali protestirati proti smrtnim obsodbam in madridskemu režimu.
Neznano je, koliko oseb so v'	"
zadnjih dneh aretirali po svej Španiji: vse kaže, da je to število zelo visoko. Samo v Madridu je bilo aretiranih najmanj sto oseb, povečini študentov in delavcev. V Barceloni je policija aretirala pet oseb, tri moške in dve ženski, ki jih obtožujejo, da pripadajo (proletarski komunistični partiji« in da so delovale cv prevratniške namene«.
Ista usoda je doletela pet članov »delavskih komisij« iz San Sebastjana.
Do množičnih aretacij je prišlo tudi v Bilbau, kjer so bile v preteklih dneh izredno močne stavke
proti frankističnemu režimu. Policija je aretirala najmanj dvajset 06eb, ki naj bi te stavke organizirali. Gre predvsem za delavske voditelje, med katerimi sta Nicolas Redondo, član ilegalnega socialističnega sindikata (Generalna delavska zveza«, In Jose Maria Castanares, član (delavskih komisij«. V Bilbau in v vsej Viscayi je policija odvedla na zasliševanje številne lastnike trgovin, ki so se v preteklih dneh pridružili protestnim akcijam. Kaže, da so vse po zaslišanju izpustili na svobodo.
V Cartageni je policija sporočila, da je aretirala mladega duhovnika
in drugih šest oseb, članic krajevne celice španske komunistične partije. Policija naj bi že več časa nadzorovala duhovnika, 26-letnega Aveli-na Hemandeza Lucasa, v čigar stanovanju naj bi tudi našli propagandni material proti frankističnemu režimu. Nekoliko po aretaciji so morali duhovnika odpeljati v bolnišnico, ker je bil laže poškodovan. Policija trdi, da je duhovnik, ko so ga zaslišali, poskusil skočiti z okna policijske postaje; prisotni agenti so ga takoj zgrabili in mu preprečili samomor, vendar se mu nehote povzročil nekaj lažjih ran.
Do najbolj razburljive epizode pa je prišlo preteklo noč v bližini Bur-gosa, kjer je prišlo do oboroženega spopada med petimi mladeniči in policijskim oddelkom. Mladeniči pripadajo carlističnemu gibanju, ki je podpiralo generala Franca med državljansko vojno, v zadnjih letih pa
je prišlo z njim v spor zaradi vprašanja prestolonaslednika.
Peterica je skušala razstreliti televizijski oddajnik v Berberani blizu Burgosa, da bi preprečili oddajanje govora, ki ga je imel Franco v sredo zvečer po televiziji. Med streljanjem je bil hudo ranjen neki policist, ki je sedaj v bolnišnici v smrtni nevarnosti. Pet mladeničev je policija aretirala. V njihovem avtomobilu so našli veliko eksploziva.
PRIMORSKI	DNEVNIK
Nova prodajna	1 S 1
slavijo od	1.1.1971
posamezna števiUca	80 pan mesečna naročnina	14 Nddn	
letna naročnina	140 Ndin
TRŽAŠKI DNEVNIK
Voščilo deklet v sežanskem baru
■ ■ *
m
Po voščilih tudi
<*»*»*
SNEŽNI METEZ ZAJEL PODEŽELJE IN MESTO
Kako smo pričakali novo leto 1971 ki se je predstavilo z belo vizitko
Mnogi Tržačani so silvestrovali v Istri ■ Marsikdo pa je rajši ostal doma Težave v mestnem prometu - Srečanje obmejnih organov na blokih
Novo leto se nam je predstavilo z belo, snežno vizitko in vse kaže, da se ne šali. Na Krasu je začelo snežiti v četrtek, medtem ko je v mestu deževalo na Silvestrov večer, tam okrog polnoči, je začelo! na rahlo snežiti tudi v mestu, vendar je kmalu prenehalo, sinoči pa je snežni rnetež zajel tudi mesto. Takoj so nastale težave v prometu. Trst pač ni pripravljen in opremljen za taka vremena, posebno ob praznikih. Poleg tega, kakor seno včeraj omenili na poveljstvu cestne policije, jemljejo mnogi tržaški šoferji take stvari preveč na lahko, nimajo snežnih gum in se jim ne ljubi postavljati verige. Potem se dogaja, kar se pač dogaja. Dovolj je malo snega, pa zanese avtomobile v obcestne jarke, ali vsevprek po cestah in mestnih ulicah. Tako je že na Silvestrovo precej avtomobilov obtičalo na oestah, ki peljejo iz mesta na Kras, šoferji in sopotniki pa so morali nadaljevati pot peš na silvestrovanje. Marsikdo sd ni upal v takem vremenu na cesto in je ostal doma, zato je bilo v knaških gostilnah in restavracijah nekoliko manj gostov, kot so jih gostinci pričakovali. Kdor si je lahko privoščil, se je odpeljal na silvestrovanje v Kranjsko goro, na Lokve, v Ljubljano in v Opatijo, mnogo Tržačanov je šlo v Istro, zlasti v Koper, Portorož in Izolo, kamor je prišlo tudi dosti gostov iz nekaterih italijanskih mest in Ljubljane, tako da so bili vsi lokali polni. Ker je v hribih zapadlo mnogo snega in še sneži, se nekateri izletniki včeraj niso mogli vrniti z Ln-kev in drugih gorskih krajev. Cesti Trst - Ljubljana in Trst - Reka sta bili včeraj prevozim, seveda s snežnimi gumami, ali verigami, čeprav je pošteno snežilo, ker so u-sdužbenci cestnega podjetja stalno plužild in trosili sol. Kdor se je včeraj dopolctoe vračal z avtomobilom iz Postojne ali Ljubljane, je bil presenečen, ko je privozil čez mejni blok pri Fernetičih. Na jugoslovanski strani je bila cesta očiščena, na italijanski pa ne. Včeraj so začeli plužiti sneg tudi na Tržaškem, vendar brez velikega uspeha, ker primanjkuje delavcev. Državne ceste že nekako čistijo, slabše pa je na pokrajinskih cestah. Avtobusi na progah mesto - podeželje so včeraj vozili, toda s precejšnjimi zamudami. Po podeželskih cestah je krožilo zelo malo avtomobilov zaradi poledice. Najslabše je bilo na trbi-ški avtocesti, na pokrajinski cesti Bazovica - Opčine ' Nabrežina in na obalni cesti od Sesljana proti Tržiču. Vlaki so zaradi slabega vremena v zaledju imeli majhne zamude že včeraj popoldne, večje zamude bodo verjetno ponoči. Sinoči okrog polnoči je v mestu nekoliko ponehalo snežiti, začela pa je navijati burja.
cez mejne bloke, zlasti pri Škofijah, je bil največji premet v petek popoldne in zvečer, na blokih pri Fernetičih in na Pesku pa je bilo včeraj precejšnje mrtvico, _ počasi in previdno so se vračali le izletniki, ki so bili na silvestrovanju v Jugoslaviji. Dobro, da ni pritisnil mraz in da ni bilo snežnega meteža že na Sil vesta" »vo, sicer pa je letos dema p ičakovalo prihod novega leta več Tržačanov kot prejšnja leta.
Zaradi kronike moramo omeniti, da se je zadnji v lanskem letu rodil 31. decembra ob 18.55 v porod nišnied tržaške bolnišnice Ermanno Maniago, do 19. ure včeraj pa se
ni rodil noben otrok. To je izreden primer. V novem letu se je včeraj prva rodila Tatiana Gelleti, in sicer v Tržaškem sanatoriju.
Na zadnji dan leta je bilo na mejnih blokih že tradicionalno prijateljsko srečanje, z izmenjavo daril in voščil, med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi. Pri Fernetičih so tokrat prišli na italijansko st an jugoslovanski gostje. Gosie, med katerimi so bili pomočnik carinske uprave v Sežani Milan Hanzel, šef bloka Jakob Turk in šef carinske izpostave na bloku Tomo Araedfjelovič, carinski in obmejni miličniki, je pozdravil šef italijanske carine v Trstu dr. Cinti, ki je vsem zaželel obilo zdravja in uspehov-. Zahvalil se mu je in
vrnil voščila Milan Hanzel, nato so sd izmenjali darila in pokramljali na zakuski v bližnji restavraciji. Srečanje organov z obeh strani meje je bilo tudi na bloku pod Škofijami in drugih mejnih blokih.
Pričakujemo, da bo tržaška občina poskrbela danes za čiščenje mestnih ulic in pločnikov, sicer bo zelo nevarno za pešce.
Obvestilo vinogradnikom iz tržaške občine
Vinogradniki, ki jim ni uspelo prijaviti svojega vinskega pridelka do 30. novembra, lahko to storijo do 9. Januarja na trošarimskem umdu tržaške občane — Dl. Teatro 4.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V nedeljo, 3. januarja 1971 ob 17. uri v Prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
Predstavniki ob mejnih organov sl Izmenjavajo no voletna voščila
fliiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiinnilliiiiiiilliiiiilllllltnilliiiniiiiiliilltlllliiiiuiuiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiitiiiiHitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliuiiiiiliiluiiiiifiiiiiiiitiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiHHiiiititiiiitiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiu
PRIZNANJE ZA PRISPEVEK V OSVOBODILNI VOJNI
V RAZDOBJU JANUAR-0KT0BEJI1970
Promet v luki (z dovozom nafte): 22,1 mil. ton in 226.000 potnikov
Nekaj več blaga, a manj potnikov kakor v letu 1969 Promet po železnici in po cesti z zaledjem
196.530	199.340
1,343.832	1,375.713
343.700	389.286
Statistična služba Neodvisne ustanove za tržaško luko je pravkar objavila dokončne uradne podatke o blagovnem in potniškem prometu do konca oktobra lanskega leta. Iz ustreznega pregleda povzemamo nekaj zanimivih podatkov, katerim dodajamo za lažjo primerjavo tudi vzporedne podatke za leto 1969.
Do konca oktobra 1970 je pripululo v tržaško pristanišče 3.928 ladij s skupno tonažo 10,281.620 čistih registrskih ton. Ladje so izkrcale' da se je lani povečal promet z ru-20,192.019 ton blaga, z njih pa je ■ dami, premogom, lesom in. kakor že stopilo na kopno 111.727 potnikov. V
Drugo razsuto blago Kosovne pošiljke Dobave za ladje
Žitar in oljčna semena
64.744
43.907
Skupaj 20.292.004 22,113.125 Iz navedenih podatkov je razvidno,
prvih desetih mesecih 1969. leta je priplulo v luko 3.742 ladij s skupno tonažo 9,663.185 ton, dovoz blaga je znašal 18,382.574 ton, število potnikov pa 116.571. Ladje so v istem času letos odpeljale 1,927.106 ton blaga in 114.094 potnikov, medtem ko je znašal ustrezni promet v predlanskem letu (1969) 1,909.430 ton blaga in 117.370 potnikov.
Če setsaj združimo dovoz in odvoz blaga po morju v eno samo postavko, je znašal letošnji promet do konca oktobra 22,113.125 ton, medtem ko izkazuje predlanska statistika 20,292.004 tone. Napredek v prometu je torej viden in dosega okoli 1,800.000 ton (zlasti pod vplivom hitrejšega obratovanja naftovoda Trst-Ingoistadt). Število potnikov pa se je v zadnjem letu nasprotno zmanjšalo: do konca oktobra 1969 so v luki našteli 233.491 potnikov, v istem času lani pa le 225.821.
Obojesmemi promet raznega blaga v lanskem in predlanskem letu je razviden iz naslednje razpredelnice:	pripominjamo, da obsega
postavka »mineralna olja» v letu 1970 15,704.397, v letu 1969 pa 14 milijonov 396.541 ton surove nafte za čezalpski in za avstrijski naftovod. Količine so navedene v tonah:
Razdobje januar — oktober
leto 1969 leto 1970 Rude	670.180	989.336
Premog	275.073	305.916
Min. olja	17,315.003	18,690.647
Les	82.942	118.980
je znašal železniški promet 1,294.544 too, promet po cesti pa 1,786.041, to je skupno 3,080.585 ton. Blagovni promet z zaledjem je po vsem tem lani napredoval v primeri z razdobjem januar - oktober 1969 za 565.323 ton.
Nova občinska gradbena komisija
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, pred prazniki, so svetovalci izvolili, oziroma imenovali, predstavnike v občinsko gradbeno komisijo.
omenjeno, s surovim petrolejem. Popustil pa je promet z žitom in oljčnimi semeni, meutem ko je promet z raznim razsutim blagom in s
kosovnimi pošiljkami ostal praktično j Gradbena komisi1a je važen in.
nespremenjen na ravm iz. prejšnje- -------^ „r«ničJ.,n^ m-hani
ga leta.
Kopenski promet, h kateremu prištevajo sestavljavci statističnih pregledov poleg železniškega in kamionskega tudi promet s surovo nafto po obeh naftovodih (avstrijskem in zahodnonemškem) je dosegel v prvih desetih mesecih leta naslednje rezultate. (Podatki so zbrani ločeno po zalednih državah, vse količine so izražene v tonah).
Razdobje januar — oktober
	leto 1969	leto 1970
Italija	1,905.992	2.080.891
Avstrija *)	664.587	1,328.054
Z. Nemč. **)	13,719.050	14,810.566
Jugoslavija	159.412	234.555
Švica	58.280	71.445
Madžarska	19.467	36.589
Češkoslovaška	36.186	72.864
Druge države	53.731	57.034
Skupaj 16,616.705 18,691.818
•) Naftovod za Avstrijo je začel obratovati šele lansko leto, zato se postavka 664.587 ton pri tej deželi za leto 1969 nanaša izključno na promet po železnici in po cesti. Postavka 1,328.054 ton za leto 1970 pa obsega 418.604 ton surovega petroleja, ki so ga dobavah v zaledje po Adria - Wien Pipeline.
*•) Pri Zahodni Nemčiji sestavlja glavnino prometa petrolej, ki ga dobavljajo po Trans Alpine Pipeline v Ingolstadt, in sicer 13,536.120 ton v letu 1969 in 14,627.306 ton v letu 1970.
V tem smislu je treba »korigirati« tudi celokupen rezultat kopenskega prometa. Če namreč odpišemo dobave surove nafte po obeh cevovodih, dobimo za lansko leto 1,619.850 ton blaga po železnici in 2,026.068 ton po cesti, skupaj torej 3,645.908 ton kopenskega prometa. V letu 1969
strument uresničevanje urbanistične politike tržaške občinske upi a ve in predvsem organ, ki nadzoruje uresničevanje in uveljavljanje določb, ki izhajajo iz regulacijskega načrta. Njena komo eten ca so nam reč vsi gradbeni načrti, za katere mora izreči svoje mnenje.
V gradbeno komisijo'so svetovalci izvolili, oziroma imenovali, sledeče strokovnjake: inž. Batar (po nasvetu PSU), arn. Clesovich (po nasvetu PSI), arhitekt Tignon (po nasvetu KD), Gdetti (po nasvetu PRI), Varini (po nasvetu PLI), arh. Costa (KPI), za združenje inženirjev Sforzina, za gradbene stre kovnjake Magliaretta, za združenje arhitektov Macoratti in še geome-
Predlog za zlato kolajno devinsko-nabrežinski občini
Požgane so bile štiri vasi - 305 borcev
Kakor smo na kratko že poročali, je občinski svet v Nabrežini na svo ji seji 11. decembra 1970 soglasno odobril predlog občinskega odbora, da se devinsko - nabrežinski občini podeli zlata kolajna za hrabrost zaradi zelo velikih zaslug občanov v osvobodilni vojni, in to na podlagi dekreta št. 518 od 21. 8. 1945 ir, zakona št. 290 od 11. 5. 1970.
Rok za predložitev zadevnih prošenj je zapadel 31. decembra. Prošnje za podelitev zlate kolajne za hrabrost, to je na j višjega odlikovanja, so naslovile na obrambno ministrstvo po soglasnem sklepu občinskih svetov, midjska, zgoniška in devinsko - nabrežinska občina.
Na omenjeni seji občinskega sveta je predlog o podelitvi zlate kolajne utemelji odbodnik Antek Ter čon. Ob začetku druge svetovne vojne je devinsko - nabrežinska obči na štela 4.679 prebivalcev. Naslednji podatki pričajo o velikih žrtvah in doprinosu te občine v osvobodilni vojni. Nacifašisti so 16. 8. 1944 požgali Vižovlje, Mavhinje, Cerov-lje in Medjo vas, skoraj vse prebi valstvo pa so odpeljali v koncentra cijska taborišča in na prisilno delo, pustošili in ropali pa so tudi po drugih vaseh.
Iz devinsko nabrežinske občine je bilo skupno 305 borcev, 101 padli borec, 193 aktivistov, 13 umrlih v koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu, 8 umrlih v koncentracijskih taboriščih, 386 odvedenih na prisilno delo v Nemčijo. Prebivalstvo devinsko - nabrežinske občine je od vsega začetka nasprotovalo nacifa-šizmu, od poletja 1940 se je stopnjevalo preganjanje, zlasti sloven-
skega življa in zatiranje slovenskega jezika. Na nasilje in teror je prebivalstvo strnjeno odgovorilo s trdno voljo in odločnostjo, z oboroženim uporom, z bojem za obstoj, za svobodo. Najboljši sinovi so se vključili v partizanske edinice in se borili ter žrtvovali svoja življenja na Krasu, v raznih krajih Jugoslavije, v Furlaniji in v drugih deželah. Zaradi vsega tega devinsko-nabrežinska občina zasluži najvišje odlikovanje, ki naj bo v počastitev spomina padlim junakom in priznanje vsem, ki so prispevali k zmagi nad nacifašizmom, ter spodbuda novim rodovom.
Gledališča ^ *■
POLITEAMA ROSSETT1
Nocoj ob 20,30 bo v gledališču Ros-settl ponovitev Brechtov« komedije »Gospod Puntila in njegov hlapec Mat. ti«, v kateri nastopajo Tino Buazzelli, Corrado Pani in drugi igralci turin. skega stalnega gledališča.
Jutri je na sporedu popoldanska predstava s pričetkom ob 16.30. V po. nedeljek bodo igralci počivali, pred. stave pa bodo ponovno pričeli v torek zvečer in jih bodo nadaljevali do nedelje, 10. Januarja. Pri blagajni v Pasaži Protti so danes na razpolago rezervacije za predstave do petka 8. januarja.
AVDITORIJ
Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju zad. nja ponovitev Strindbergove drame »Gospodična Julija«, v kateri nastopajo igralci skupine «Compagnia Nuo va» Rolda Bidoni, Virginio Gazzolo, Claudia Ricatti in drugi. Delo Je zre. žiral Beppe Menegatti, scene pa Je pripravil Ezio Prigerio. Za predstavo so veljavni odrezki posebnega a-bonmaja za pet predstav «Gledališča danes«. Abonenti za sezono Stalnega gledališča imajo 50-odstotnt popust.
Jutri pa bo v Avditoriju predstava otroške povesti »Dogodivščine Fiordi. nanda«, ki jo je napisal Furio Bor. don. Nastopajo igralci stalne gledališke skupine «Gledališče za otroke« v režiji Francesca Macedonija Scene je pripravil Marino Sormani, kostume pa Sergio d'Osmo. Igro bodo ponavljali do Treh kraljev
ter Marin.
MiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiHMiiiiiiiiiiMuuifiiniiiiiiiiuiiiimiMHimiiiiiiiiiiiitiiimiiHiiiiiuiuiiiiiiiMi
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
Na Silvestrovo so stavkali pomorščaki na ladji S. Marco
Normalno delo v pristanišču po pomilostitvah v Burgosu in Leningradu, sklenjen sporazum za slaščičarje, povišek plač uslužbencem v javnih lokalih
Sindikat slovenske šole sklicuje aa ponedeljek, 4. januarja 1871 ob 18. uri sestanek upravnega in pomožnega osebja na slovenskih šolah. Sestanek bo na sedežu sindikata.
Kljub prazničnemu vzdušju pa res ne moremo zapisati, da je sindikalna dejavnost popolnoma zamrla. V pristanišču so se nadaljevale razčlenjene stavke pomorščakov, ki so na poziv treh sindikalnih organizacij izražali na ta način svojo solidarnost z obsojenci v Burgosu in Leningradu. Vendar so se stavke nadaljevale tudi pozneje, ko se je zvedelo, da je sodišče v Moskvi spremenilo smrtne obsodbe v 15-letno zaporno kazen in da je Franco spremenil smrtne obsodbe šestih baskovskih rodoljubov v 30-lefne zaporne kazni.
Stavke so se nadaljevale predvsem zato, ker obstaja med pomorščaki vidno nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja z obnovitvijo delovne pogodbe pomorščakov na ladjah. ki so last državnega podjetja »Finmare«.
Pogajanja za sklep pogodbe so bila razbita v prvi polovici decembra in so sindikalne organizacije oklicale za obdobje od 15. do 30. decembra niz razčlenjenih stavk. Stavkali so, od dneva do dneva, pomorščaki na ladjah Ausonia, Afri-ca, Europa, Daunia, San Marco, Marco Polo, Alessandro Volta, Mes-sapda, Bemina, Stelvio, Victoria, A-sia, Palladio in Brennero. Skupaj je stavkalo v petnajstih dneh 1686 mornarjev in drugih pomorščakov za nad 40 tisoč delovnih ur.
Na Silvestrovo — tudi po sestanku odbora sindikata mornarjev CG IL (FILM) — so stavkali za obnovitev delovne pogodbe pomorščaki na ladji San Marco. Gre za drugo 24-umo stavko, ki je popolnoma uspela. Ladja San Marco je last podjetja »Adriatica« in je zasidrana v našem pristanišču.
V pristanišču je, po sklepu generala Franca, da spremeni smrtne obsodbe v Burgosu v 30-letno zaporno kazen, delo potekalo normalno. V sredo in četrtek so pri staniščniki razkladali in nakladali tudi sovjetske ladje, ki so zasidrane ob pomolih v novem in starem pristanišču.
Sindikalna kronika beleži še nekaj ugodnih novic. Z včerajšnjim
dnem se povišajo plače uslužbencem javnih lokalov (gostiln, barov, bifejev, restavracij, pekarn in slaščičarn itd.) za 30 od sto. Sklep o tem so sprejeli, sporazumno, sindikati in predstavniki podjetnikov že 30. 1. 1970, ko je bil podpisan dopolnilni sindikalni sporazum za tržaško pokrajino. V sporazumu se določajo namreč letni poviški na sindikalno plačo.
Te dni je bdi podpisan, na vsedržavni ravni, tudi sporazum o novi delovni pogodbi slaščičarjev, ki delajo v okviru pekam, srednje in male industrije ter obrtniških o-bratov.
Za prispevke v kmetijstvu prošnje do 10. januarja
Deželno odboiništvo za kmetijstvo sporoča, da je ministrstvo za kmetijstvo podaljšalo rok za vlaganje prošenj za prispevke iz evropskega sklada FEOGA do 10. januarja letos. Gre namreč za prispevek, ki jih iz omenjenega sklada dovoljuje za modernizacijo kmetijskih naprav, za večanji konkurenčne sposobnosti proizvajalcem na tržišču in za splošai dvig življenjske ravni v kmetijstvu. Prispevke iz evropskega skleda dopolnjujejo prispevki iz državnih blagajn, in sicer v skladu s členom 35 »drugega zelenega načrta«, do največ 50 od sto predvidenih stroškov.
V primerih, ko gre za obsežnejša dela javne koristi, ki jih izvajajo organizacije za razvoj kmetijstva, javne ustanove, kmetijske zadruge ali konzorcija, veljajo še druge o-lajšave. Predvsem je v takih primerih možno računati na delno kritje obresti na posojila za preostalih 50 od sto stroškov. Ustrezni prispevki iz sklada FEOGA trajajo največ 20 let, o. garažacije, ki bi najele takšna posojila, pa morajo plačati preostale obresti iz lastnih sredstev, kar pa ne presega 2-3 od sto.
Vsa pojasnila v zvezd s prispevki FEOGA in prispevki iz razpoložljivosti »drugega zelenega načrta« dajejo pokrajinske kmetijske organizacije ali pa deželno odbomištvo za kmetijstvo. Prošnje za prispevke je treba kakor rečeno vložiti na deželno odbomištvo, skupaj s predpisanimi listinami, najkasneje do 10. januarja.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« obvešča, da bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20,30 url odborova seja Prosimo, da se odborniki seje točno in polnoštevilno udeležijo.
Razna obvestila
V nedeljo, 3. januarja bodo v Tr. stu gostovali slovenski študenti iz Celovca. Igrali bodo «Dnevnik Ane Frank« ob 17. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta in ob 20 uri v Mari. jinem domu pri Sv Ivanu
POTOVALNI URAD AURORA
priredi od 3. do 6. januarja 1971 smučarski izlet v
KRANJSKO GORO
z bivanjem v hotelu «PRI-SANK». Prijave sprejema «Au-rora« Ul. Cioerone, 4, tel. 29243.
PREMOŽNA DRUŽINA iz Verone išče za gospodinjsko pomočnico dekle, ki ljubi otroke. Lastna soba in vse udobje. Dobra plača.
Salgaro, Via C. Betteloni 19 37100 Verona
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI Ulic« h Filzi *t 10 Tat 38101/38045
opravile vsa bančne posle
kupuje tu|o valuto
Včeraltnji odkupni devizni tečaji
Prosvetno društvo Kraški dom Repentabor vošči članom in prijateljem srečno in uspehov polno leto 1971.
V letošnjem letu bomo vplačali
865 milijonov lir dopolnilnega davka
Industrijec Alberto Casali (Stock) je na prvem mestu na spisku davčnih zavezancev za odmerjanje do polnilnega davka (complementare) v tržaški občini. Casali ima na u-streznem spisku 45,200.000 lir obdavčljive osnove ter bo moral plačati 12,238.968 lir dopolnilnega davka. Posestnica Luigia Doria, vdova po Feltrinelliju. ima 27 milijonov lir obdavčljive osnove in bo morala odšteti 4,973.562 lir davka. Ladjar Goffredo de Banfield bo plačal 4,155.834 lir davka (na 23,200.000 lir osnove) Inž. Diego Guieciardi bo plačal 3,595.264 lir na 16,400.000 lir osnove, trgovec Er-nesto Lichtenstein 3,028.020 lir na 15 milijonov osnove, Alfonso Butti-gnoni 2,796.594 lir na 14.400.000 lir osnove, zdravnik Aldo Fabian 2,336.414 lir na 12,800.000 lir osnove, Nereo Rocco (trener nogometnega moštva »Milan«) 2,239.284 lir na 12,400.000 lir obdavčljive osno ve, itd..
Na spisku davčnih zavezancev za leto 1971 je 14,023 imen. Skupna pbdavčljiva osnova znaša 21 milijard 502 milijona lir. ustrezni do polnilni davek pa bo vrgel 865 mi lijonov 208 tisoč lir.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega !
Včeraj-danes
Danes, sobota, 2 januarja
MAKA Rij
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8.46 —i Lu. na vzide ob 10.44 In zatone ob 22,55.
Jutri, NEDELJA, 3 januarja
GENOVEFA
Vreme včeraj: najvišja temperam, ra 3,8 stopinje, najnižja O, ob 19. uri 0,3, zračni tlak 1009,2 narašča, veter 30 km severovzhodnik, sunki burje 70 km, vlaga 70 odst., padavine: dež in sneg 5,3 mm., nebo razburkano, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. decembra 1970 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 9 oseb.
Umrli so: 88-letnt Giacomo Vidall. 97.1etna Maria Plesnlzer, 79-letna An. na Villanovlch vd. Neslch, 79-letnl Splro Curuppi, 61-letnl Emesto Can-elani, 74-letna Maria Dimolfetta vd. Valente, 76.1etnl Vlrgilio Cernecca, 63-letna Antonia Paoli, 83-letni Giu seppe Malecchl.
Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. šterling Svic frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar
620,— 590,— 1.475,-142,-110,-12,-172,-170,-23 80 42,-
21VA PRIHODA — IKZASK.1 EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina tropič. nih, sladkovodnih in morskih rib, eksotičnih živali (sesalcev, ptic. pia. zilrev, dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10 do 13 ure ter od 16. do 20 ure Zares spek. takularna razstava
Nazionale 14.30 «La carica del 101». Walt Disneyev film Technicolor.
Eden 15.00 »Le coppie«, Monica Vittl, Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Fenice 15.00 «Brancaleone alle ero-ciate« Vittorio Gassman. A. Celi. B. Lončar.
Grattacielo 16j00 «La prima notte del dott. Danieli industriale, col corru plesso del giocattolo«. Lando Buz. zanca, Katia Christina, Saro Urzi. Prepovedano mladini pod 14. letom,
Excelsior 15J00 «Vamos a matar com-paneros«, Franco Nero, Tomas Mil-lian,
Ritz 16.00 »La moglie del prete«, So-fia Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor.
Alabarda 16.30 «C’e Sartana . . . ven. di la pištola e comprati una bara«, George Hilton, Erika Blanc. Film vvestern. Colorscope
Filodrammatico 16.30 «Le svedesl sl confessano e . . . », Anne Nord, H. Gustafsson. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Quando le donne ave-vano la coda«, Senta Berger, Giu-liano Gemma. Prepovedano mladi, ni pod 14 letom
Cristallo 16.00 «11 presidente«, Alberto Sordi Technicolor.
Capitol 16.30 «Venga a prendere 11 caffč da noi«, Ugo Tognazzi. Prepo-vedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Contestazlone generale«, Vittorib Gassman, Nino M fredi, Alberto Sordi. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «MASH», Do-nald Sutherland. Elliot Gould. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo dal colpo perfet-to», Richard Arrison. Alida Chelii Technicolor.
Impero 16.30 «Topollno story». Walt Disney. Technicolor.
Astra 16.30 »I girasoli«, Sotla Loren, Marcello Mastroianni. Technicolor.
Abbazia 16.00 «1 bucanierb), Yul Bryn. ner, Charlton Heston, Claire Bloom.
KINO NA OPČINAH
Danes, 2. januarja ob 18. uri zabavni film
METTI UN FORMAGGINO A CENA
(slikanice)
Nastopata Tom in Jerry
V nedeljo, 3. januarja ob 15. uri barvni avanturistični Ulm
LA TENDA ROSSA
KINO «|RIS> PROSEK
Danes ob 19.30 dnemasoo-pe barvni briljantni film: LTNAFFERRABILE INVINCI-BILE Mr. INVISIBILE Tgrajo: Dean Ganeš, Gastono Moschin in Ingeborg Sohoener
Darovi in prispevki
V spomin drage mame Ane Ukmar daruje sin Armido 10.000 Ur za spomenik padlim borcem NOV v Križu. V počastitev spomina ob drugi oblet, niči smrti Zorke Kosovel, daruje E-ma Tomažič 2.000 lir za p.d. Ivah Cankar,
SOŽALJE
Pevski zbor «Valentin Vodnik« la Doline Izreka iskreno sožalje svojemu pevcu Edvardu Kocjanu in družini ob izgubi dragega očeta Ernesta
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celoletno naroč nino že sedaj !
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo.
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur. meseč na pa 950 Ur.
Ob prvi obletnici boleče Izgube
dr. Dora de Rinaldinija
se DEŽELNI SVET FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE spominja ple. memtega lika in cenjene dejavnosti svojega prvega predsednika.
Trst, 2. Januarja 1971.
dnevna služba lekarn
(od 13. do 16. ure)
Vlelmebtl, Borzni trg 12; Centauro, Ul, Rossetti 33, AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2; San'Anna, Ko. lonkovec 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.31 do 1.34)
Biasoletto, Ul, Roma 16; Davanzo. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava. na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro Jan), ’
31. decembra nas Je za vedno zapustil
ERNEST CANCIANI (KOCJAN)
Pogreb bo danes, v soboto, 2. januarja ob 14.30 iz kapele glaivne bolnišnice v Dolino.
Žaiostno vest sporočajo žena, sinovi, hčerka, snahe, zet, vnuki In drugi sorodniki.
Serv. Comunale T. F., tel. 38606
Sporočamo žailostoo vest, da nas je v 93. letu starosti za vedno zapustil naš dragi
MATIJA PETAR0S
Pogreto nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 3. t. m. ob 11.15 lz kapele glavne bolnišnice in ob 11.45 iz oerkve v Bo-ljuncu na domače pokopa lišče
Žalujoči sin Mirko in hči Mila z družinami ter drugi sorodniki
Baljunec, 2. Januarja 1971.
M VPOGLED DO 3. JANUARJA
Spisek davčnih zavezancev za odmerjenje družinskega davka
OBČINSKA SEJA V GOBICI
Pomorski kapetan Affatati Mas-
simo 5,900.000 (783.534), prokurator Antonini Beniamino (prav toliko), trgovec Beltrame Livio (prav toliko), trgovka Kert Santina vd. Da-vanzo (prav toliko), trgovec Klein Lueio (prav toliko), zdravnik Lo-visato Lucio (prav toliko), nameščenec Pasini Uberlo (prav toliko), zdravnik Rosentholtz Ugo (prav toliko).
Zdravnik Acoiini Giuliano 5,800.009 (770.250), pravnik Gargeno Arturo (prav toliko), nameščenec Giaco-ni Angelo (prav toliko), trgovec Narder Federico, zdravnik Pavlidis Nicolč (prav toliko), zdravnik Pe-tronio Ennio (prav toliko), Ponto-ni Giovanni (prav toliko), inž. Pross Giovanni Lorenzo (prav toliko), nameščenec Rizzi Francesco (prav toliko), zdravnik Rizzo Giuseppe (prav toliko), inž. Rossetti de Scan der Domenico (prav toliko), trgovec Sessi Marcello (prav toliko) trgovec Sessi Renato (prav toliko) Inž. Sylos-Labini Domingo (prav to liko), trgovec Toresella Paolo (prav lolibo), trgovka Zelesnich Elvira por. Udovich (prav toliko).
Po 5 milijonov 700 tisoč lir ob davčljive osnove (na kar bo občina zaračunala 756.972 lir družinskega davka in raznih drugih pristojbin) imajo po spisku, ki je na _iYpogled še jutri v občinski pala-.nt!» dr. Bianchi Claudio, namešče ec Colautti Lorenzo, slikar De Gregorio Armando, trgovka Delle-grazia Iolanda por. Micalasco, odv Di Giacomo Nino, zlatar Fano Mario, gradbenik Marsich Federico,
Bocasini Livio, trgovec Branich Ma-
.rameščenec Mattei Albino, častnik Mi,
[ichellazzi Diego, nameščenec Pao lettj Giuseppe, trgovec Sare Antonio, trgovec Sila Jožef, industrijec Stuparich Plinio, trgovka Vielmetti Laura, nameščenec Wehrenfennig Enrico, zdravnik Zucconi Vincenzo.
Po 5.600.000 lir osnove (743.694 lir davka) imajo: trgovec Bacci Egone, zdravnik Boico Vasco, zdravnik Bouquet Furio, nameščenec Bressani Bruno. Fiabelloni Lucia, zdravnik Gentilli Mario, zdravnik Parentin Claudio, trgovec Podobnik Karel, zdravnik Reinis Eugenio, trgovec Roetl Rodolfo jun., nameščenec Scarpa Bruno, zdravnik Šušteršič Maks in nameščenec Arma-ni Oscar.
Po 5,500.000 Ur (685.872 lir davka) imajo: arhitekt Ameri Lucio, Bole Stanko, operater Cacciapuotl Francesco, gradbenik Catolla Ce-sare, trgovec Cattaruzza Bruno,
J zdravnik Darmani Lucio, trgovec ! Dassovich Mario, zdravnik Dobril-la Guerrino, nameščenec Durissini i Duilio, farma dst Fioretti Silva* j '•o, zdravnik Fogher Lorenzo, na*
1 meščenec GeroUmich Callisto, Zdravnik GeroUni Flavio, zdravnik Guglielmi Folco, trgovec Konstandt Raoul, pomorski častnik Leonardi Emdlio, prokurator Levitus Gualtie-ro, sodnik Locuooo Francesco, zdravnik Monico Lucio, krošnjar Noroia Raffaele, prokuator Parisi G-iannio, Parovel Remigio, posestnik Poggi Lorenzo, trgovec Rosso-ni Luigi, zdravnik Rottini Giando-menioo, lekarnar Rubino Gianni, zdravnik Russo Alberto, zdravnik Seghini Mario, zdravnik Settimo Francesco, glasbenik Simeone Bai dassare, zdravnik Tamborini Giu *®PDe in nameščenec Turilli Luigi.
Po 5.400.000 lir (673.404 lire davka) imajo:	nameščenec	Amoroso
Aurelio, inž. Chinaglia Marcello. nameščenec Chiurk- Guido. Lodes SUva por. Fazzini. zdravnik Man zini De Paolo, študent Melzi Car lo, inženir Novak Silvano, trgovec Pecile Romano, trgovec Roetel E-doardo, odvetnik Sadar Guido, zdravnik Udovich Mario. inž. Zam-mattio Carlo in trgovec Zerial Boris.
Po 5,300.000 Ur (660.936 lir davka) imajo: Barozzi Teresa vd. Se-ravaUo, nameščenec Bulfon Bru no Giunio, trgovka Cantoni Fortu nata vr. Israel, zdravnik Dose Ed tnondo, posestnik Jamšek Giusep pa, odvetnik Morgera Vincenzo, O-svaldella Nora por. Balci. Pasto-reUi Silvano, Reganzin Gisella vd Morpugo, svetnik Silvestris Vito, inž. Versa Duilio. Zammattio Maria Lia in nameščenec Zorzin Gino.
Po 5,200.000 lir (648.462 Ur dav ka) imajo: nameščenec Anzellotti Fulvio, geometer Bazo Giorgio, zdravnik Belsasso Massimiliano,
rio jun., trgovec Buffa Armando, trgovec Buffa Maric, docent Cogoi Dario, zavarovalec Del Pesco Giovanni, mizar Drozina Aldo, gradbenik GiacomelU GiuUo, nameščenec Giovannini Guido, nameščenec Kurlander Giovanni. zdravnik Re-lja Nicolč, trgovec Riccardi Pa-squale, inž. Rocchi Pio. nameščenec Marcantoni Mario, zdravnik Mayer Guglielmo, zdravnik Mongiovi Giovanni, zdravnik Morandini Nesto-re, časnikar Orto Italo, trgovka Pascolini Zelnira vd. Cescutti, gradbenik Peria Francesco, zidar Pertot Zvonimir, posestnik Pollizzer Andrea, operater Salomone Giusep pe, zdravnica Tence Licia, trgovec Uršo Antonio, nameščenec Visintin Raimondo, trgovec Zandegiacomo De Giogio SteUo in sodnik Zenari Franco.
Po 5,100.000 Ur (635.994 lir davka) imajo: inž. Candussi Guido, nameščenec Clai Ermanno, Fontanini Mario, nameščenec GermelU Salva-tore, zdravnik Giglio Ennio, trgo vec Ianitti Raoul, zdravnik Peco-rari Paolo, nameščenec Perco Di-
no, trgovec Polo.jaz Gioacchino, zdravnik PuhaU Nevio, nameščenec Raldi GiuUano. zdravnik Steffč Ser-gio, docent TremoU Paolo in. zdrav nik Tuvo Fulvio.
Tragičen epilog prometne nesreče na obalni cesti
Na nevrokirurškem oddelku bol nišoice je včeraj za posledicami hudih notranjih poškodb izdihnila 19-Ietna bolniška asistentka Ester Cosman iz Ul. Rcmagna 18, ki jo je preteklo soboto povozil na obalni cesti avtomobiUst.
Dekle je v poznik popoldanskih u-rah p-ečkalo pri «Tendi Rossi* cesto, ko jo je zbU na asfalt avto fiat 850 z registracijo TS - 131986, s katerim je proti Sesljanu vozil 24-letni Sergio Bovo iz Ul. S. Giacomo in Monte 7.
Močan sunek je odbil Cosmanovo za nekaj metrov naprej, kjer je nezavestna obležala skoraj na sredi ceste ter pri nesreči dobila hud
pretres možganov, se ranila po čelu ter si zlomila desno nogo.
....................................................
V PREJŠNJIH PRAZNIČNIH DNEH
Avtomobilske in hišne miši so delale z vso paro...
Kar 8 primerov kraje v stanovanjih in avtomobilih
Prav gotovo ni le golo naključje, da mora v teh novoletnih prazničnih dneh krajevna črna kronika zabeležiti vrsto tatvin v stanovanjih in avtomobilih. Vsak se pač čuti bolj ah manj varnega pred tatovi in misli, da je težim, če že nemogoče, da bodo prav njega okradli. Nezavarovana stanovanja in avtomobili pa postajajo poslastice za tatove, ki lahko nemoteno opravijo svoj posel . . .
Hišne in avtomobilske miši so se v prejšnjih dneh proslavile s kar osmimi tatvinami, katerih plen pa je bil dokaj boren. V stanovanju 37-letnega Francesca Danuzza iz Ul. F. Severo 87 so izmaknili iz predalčka nočne omarice 110 tisoč lir v gotovini, v bankovcih po 10 tisoč lir, zapestnico v vrednosti 87 tisoč Ur ter prstan za približno 30 tisoč lir vrednosti.
Moški je povedal poMoistom, da je bil od božiča do novega leta odsoten, ker je preživel počitnice pri sorodnikih na Opčinah. V tem času naj bi torej tatovi izvedli tatvino.
46-letna Bianca Pinzan 2 'Opčin pa je prijavila openskemu komisariatu javne varnosti tatvino raznih dragocenosti v skupni vrednosti o-krog 250 tisoč lir. Te so ji tatovi izmaknili iz predala omare v jedilnici.
Približno 300 tisoč Ur škode je utrpela 51-letna Egidiia Cuppo iz Ul. S. Maurizio 2, kateri so tatovi izmakniU iz obmorske vile pod Križem obiske, radio ter daljnogled. Tudi avtomobilske miši niso bile za nič prikrajšane od svojih hišnih kolegic...
Iz avta 850, last 59-letnega Marceli a Pelusa z Reške ceste št. 133 so izmaknile električno svetilko ter par naočnikov, ker pa so verjetno nameravale ukrasti še samo vozilo, so poškodovale tudi opremno ploščo.
Tatovi so se praznih rok morali oddaljiti od avta fiat 124, last 43-letnega Francesca Rotondara iz Ul. del Ponticello 21-1. Potem ko so s silo odprU desni deflektor vozila in se splazili vanj, so se bridko skesali svojega podviga, saj niso v avtu našli niti drobtine . .
35-letnd Mariji Tetesi Ferullo iz Ist-ske ulice št. 139 pa so neznane avtomobilske miši ukradle avto fiat 850, ki je bil parkiran pred poslopjem njenega stanovanja. Ženska je pretrpela približno pol milijona Ur škode.
Na komisariatu javne varnosti pri Kolonji se je včeraj zglasil 26-letni Remigio Mahnich iz Ul. Buonarroti 27 in povedal agentom, da so mu neznanci izmakniU iz avta fiat 850 avtoradio znamke »Philips*.
V spisku okradencev je zadnja na vrsti 44-letna Mafalda Pecorari
por. Fortunati iz UL Marchesetti 8, ki je prijavila komisariatu javne varnosti pri Kolonji prav tako tatvino avtoradia znamke »Philips*. Tatovi so ji izmakniU avtoradio iz avta fiat 850, ki ga je bila parkirala na ulici, pred poslopjem svojega stanovanja.
Huda prometna nesreča tržaških zakoncev na cesti Buje - Umag
Na odseku ceste Buje - Umag je predsinočnjim tržaški aivtomobdist trčil v jugoslovanskega, dve osebi pa sta bili pri tem ranjeni.
Podatki o sami nesreči so zelo skopi. IzvedeU smo le to, da je 66-letni upokojenec Angelo Dovier iz Largo Mioni 5 vozil svoj osebni avtomobU tržaške registracije po cesti, sopotnica pa mu je bila njegova žena. Nenadoma pa je tržaško vozilo, zelo verjetno zaradi poledice, zdrknilo nekoliko na levo in tako trčilo v nasproti prihajajoči osebni avtomobil jugoslovanske registracije.
Pri trčenju sta se ranila le tržaška zakonca, ki so ju z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega RK najprej odpeljaU v izolsko bolnišnico, od tu pa \čeraj zjutraj, nekaj pred 9. uro, Doviera v tržaško, kjer so ga zaradi številnih poškodb po prsih in gornjih in spodnjih udih spre-jeL s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku bolnišnice Dovie-rovo ženo pa so zaradi hudih poškodb pridigali v izolski bolnišnici.
yčeraj popoldne smo telefonirah v izolsko bolnišnico, da bi nam posredovali ime ranjene ženske ter prognozo okrevanja. Med telefonskim pogovorom pa so nam na nevljuden način sporočili, da ne morejo posredovati kakršnihkoU podatkov po telefonu, pač pa naj pridemo, če se nam zdi potrebno, kar sami v izolsko bolnišnico.
Podpora občine delavoem v Sovodnjah šedva iz Standreža m znižanje občinskih dajatev zanje
Tri milijone za popravilo vrtcev v Povrni - Mostna hranilnica zaračunava občini previsoke obresti
Podaljšan rok za vpis v seznam trgovskih agentov
V Uradnem vestniku štev. 323 z dne 23. decembra 1970 je objavljen ministrski dekret z dne 30. novembra 1970, ki podaljšuje rok za vpis v efektivni seznam sta-leža trgovskih agentov in zastopnikov, do 31. decembra 1971.
Tržaška trgovinska zbornica vabi prizadete agente in zastopnike, ki se še niso vpisaU v omenjeni seznam, naj vložijo ustrezne proš nje do predpisanega roka. Prošnje sprejemajo v posebnem uradu na zbornici, soba štev. 48, kjer pre jema.jo prosilci tudi vsa potrebna pojasnila.
V	sredo zvečer je bila v Gorici še zadnja lanska seja občinskega sveta, ki so jo sklicali zato, da bi svetovalci odobrili nekatere najbolj nujne ukrepe, ki so zapadli konec lanskega leta. V tem smislu je tudi župan Martina predlagal spremembo vrstnega reda v delovnem programu, ki mu je ugovarjal edino misovski predstavnik z obstruk-cijskim namenom.
Preden so prišli na posamezne upravne točke dnevnega reda, je predstavnica PSIUP prof. Pirella ob podpori svetovalca KPI predložila županu posebno resolucijo, o kateri1 naj bi razpravljali čimprej. Šlo je namreč za problem tekstilne tovarne v Sovodnjah, o kateri so že 4. decembra predstavniki levičarskih strank predložili interpelacijo, ki so jo pozneje spremenili v resolucijo. Kot znano, velja sedanji začasni sporazum med vodstvom tovarne in sindikati le do 20. t.m. Takrat se bodo morali predstavniki delavcev ob posredovanju predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti ponovno sestati z vodstvom tovarne, da bi dokončno uredili ali vsaj poskušali urediti obstoječe probleme v tej tovarni ne da bi bili pri tem prizadeti delavci tega podjetja v svojih življenjskih problemih.
V	resoluciji, ki so jo predložili v sredo, so predlagatelji še enkrat opisali razvoj borbe in sedanji oo-ložaj v sovodenjski tekstilni tovarni ter nato predlagali naj občinski svet odobri naslednje ukrepe v korist delavcev:
1.	Občinska uprava naj prizna prizadetim delavcev posebno finančno pomoč.
2.	Nadalje naj jih oprosti plačevanja družinskega davka, dokler ne bo spor zadovoljivo poravnan.
3.	Prav tako naj se odloži za ves čas trajanja krize do njene poravnave tudi izplačevanje občinskih dajatev za vodo, plin in elektriko itd. s strani prizadetih delavcev.
Župan je vzel resolucijo na znanje ter zagotovil, da jo bo postavil na dnevni red na prihodnji seji občinskega sveta in da bodo o njej razpravljali še pred 20. januarjem.
V	smislu sklepa o prednostni razpravi nujnih problemov so potem svetovalci najprej razpravljali o problemih, ki so bili na dnevnem redu 29. decembra. Tako so na predlog odbornika Ciuffarina odobrili tarifno lestvico za občinsko trošarino, ki jo morajo zvišati zaradi predvidenega primanjkljaja v občinskem proračunu. Odbornik De Simone je tudi ponovno predlagal odobritev nekaterih posojil hranilnice v Gorici. Gre za najetje nekaterih posojil v skupnem znesku 40 milijonov lnr, med katerimi je tri milijone za popravilo poslopja otroškega vrtca v Pevml. Vsa ta pojasnila so bila že pred časom odobrena. Ker pa so se takrat dogovorili za obresti po 7,5 odst. hranilnica pa jim je sedaj povišala na 8,5, so morali sklepe ponoviti in jih spremeniti.
V	tej zvezi je dr. Battello (KPI) polemiziral z občinskim odborom o
funkciji mestne hranilnice, ki bi morala dajati posojila občini po u-godnejših obrestih, ker gre za posebno ustanovo in ne za kakršnokoli banko. Napovedal je, da bo prihodnjič podrobnejša debata o tem problemu.
Na seji so odobrila še nekaj nujnih sklepov, nato pa so se svetoval-
ci razšli in si voščili srečno novo leto.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
Srečanja in voščila obmejnih organov
V četrtek popoldne ob 16.30 so jugoslovanski obmejni organi po-
vabili v Rožno dolino obmejne finančne stražnike, policijske in carinske predstavnike z goriške strani na tradicionalna novoletna vo-
ščila kot so v navadi vsa leta odkar je oprta meja. Po napitnici in obdaritvi so vsi skupaj prišli olj 17. uri na goriško stran, kjer so ponovili slovesnosti, kier so bili gostje Jugoslovani. Tako na eni kot na drugi strani so izrazili želje, da bi se prijateljsko sodelovanje še povečalo in utrdilo tudi v novem letu.
Podobne izmenjave voščil in darov so bile tudi med službujočimi organi v popoldanskih urah in o-polnoči, ko so si napili s pristno slivovko na jugoslovanski strani in s tipičnimi briškimi vini na goriš ki strani.
Proslava novega leta se v Jugoslaviji nadaljuje tudi danes in v precejšnji meri tudi jutri v nedeljo, ko bodo le trgovine v obmejnem pasu poslovale od 7. do 11. ure.
OB 23. OBLETNICI OSVOBODITVE
Danes objavljamo nekaj podatkov še o dveh rojakih iz Štandreža, ki sta dala svoje življenje v borbi za svobodo.
JOŽEF NANUT, ki se .je rodil v Štandrežu 15. avgusta 1913, je moral kot italijanski vojak v Grčijo. Ob polomu tamkajšnje fašistične fronte so ga Nemci zajeli in od-
peljali v Nemčijo v taborišče, kjer je podlegel trpljenju malo pred koncem vojne 29. apnla 1945 v Berlinu. Njegovi svojci živijo v Štandrežu ter se ude.jstvu.jejo v naprednih gibanjih.
..........................
1111111111111111 n iiiiiiiiiiiiiiiin umili m mi m iiimmiiiitmiiiimiiiiiiiiiiiiHii i ti i umiti im im im iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA SEJI'r KI JE TRAJALA PET UR IN POL
Živahna debata o številnih problemih na zadnji občinski seji v Števerjanu
Pričela bo delovati občinska knjižnica - Zopet telefonska govorilnica na Bukovju - Novi odbor občinske podporne ustanove Glasovanje o nezaupnici županu in debata o občinskih uslužbencih
Ko smo se v sredo peljali proti Števerjanu, da bd prisostvovali zadnji lanski seji občinskega sveta, smo mislili, da bo ta potekala kot večer prej v Sovodnjah v mirnem prazničnem vzdušju, da bodo na tej seji izrečene zadnje pomirljive besede v znanem sporu, ki razburja Steverjanske duhove že nekaj mesecev in ki loči na dva številno enako močna tabora občinskih svetovalcev, ka so bili na lanskih volitvah izvoljeni na listi Kmečke delavske zveze.
Motih smo se kljub temu, da so nam številni ljudje v Gorici ln v Števerjanu zagotavljali, da bo sporu konec. Staro leto Je minilo, novo se je pričelo, debata na zadnji seji občinskega sveta pa nam daje slutiti, da se bodo nesoglasja še nadaljevala. Po občinski seji smo bili priča skupnim pozdravom ob zaključku leta v domači gostilni med županom in odborom ter med svetovalci opozicije občinske enotnosti medtem ko je bila skupina šestih svetovalcev, ki sledi Hadrijanu Corslju pri tem izmenjavanju voščil odsotna.
Do nasprotovanj je prišlo na tej seji v glavnem zaradi dveh vprašanj: znane resolucije, ld so jo podpisali Hadrijan Corsi in še drugi svetovalci že pred meseci in v kateri izražajo nezapundeo županu in vprašanje uslužbencev.
Ko so prišli do točke o nezaupnici, je župan Klanjšček dejal, da jo Je dal na dnevni red, čeprav je bilo vprašanje občinske volilne komisije, zaradi katere je ta resoluci-
■iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiii
KONČNO IN PO DOLGEM ČAKANJU
ZIMA, ZIMA BELA VRH GORE SE VSELA
Tudi Gorica je prekrita z rahlo snežno plastjo - Snežna nevihta na Trnovski planoti - Končno pričetek smučarske sezone
Letošnja muhasta zima nam je | kaj desetin avtomobilistov, ki so se ravno za novega leta dan napravila | ustrašili poledice. Po dobri uri po-
m _.
Sneg je te na Silvestrovo pobelil gornjo okolico, včeraj pa se je pojavil celo z burjo. Temperatura Je padla in avtomobilisti, ki so bili na ulicah in cestah, so se zaradi snega in poledice znašli v težavah
precejšnje presenečenje. Nasula nam je zvrhano mero snega, da ga je bilo za Gorico dovolj, kjer se običajno v tem času še ne pokaže, ampak šele proti koncu zime. V mestu je pričelo snežiti popoldne ter ga je naneslo skoraj pet centimetrov. Povzročil je precejšnje težave v prometu, zlasti na vzpetinah. K sreči so bili meščani zaspani od silvestrovanja ter so povečini ostali doma.
Tisti pa, ki so se odpravili na Trnovsko planoto, so včeraj lahko na lastni koži spoznali kaj je lokvar-ska zima. Pri temperaturi —7 in hudi burji je snežilo kot v Sibiriji. Občasno se je vidljivost zaradi me-teža zmanjšala samo na kakšen meter. Že v dopoldanskih urah so nekateri starši odšli na Lažno obiskat svoje otroke ki so tamkaj na zimovanju. Priznati jim je treba, da jim poguma ni manjkalo. V hotelu Poldanovec so bili gostje nekoliko zaspani, ker so po večini noč prečuii v prijetni zabavi. Le najbolj neugnani so se pridružili turistom, ki so se iz doline pripeljali na smučanje. Snega je bilo na pretek, na smučiščih pa se je pojavil stroj za teptanje snega: novost, s katero je (kakor seveda z drugimi prijetnimi novostmi) letos presenetilo podjetje Avtopromet Gorica, ki je prevzelo skrb za to zimsko turistično središče.
Kljub izredno hudi burji, ki je povzročala visoko zamete, so bile ceste vseskozi prevozne. Podjetje je dalo na voljo celo snežnega mačka, da je povlekel nekatere avtomobile, kj se zaradi mraza niso hoteli vžgati. Za tiste, ki so ostali v zametih, ni bilo pomoči: odkopali jih bodo, ko bo nevihta pojenjala.
Ob povratku se je na klancu pri solkanskem kamnolomu ustavilo ne-
stanka jih je »strah* minil. Delno so k temu prispevali tudi delavci cestnega podjetja, ki so cesto posuli s peskom.
Marsikateri Tržačan je bil včeraj namenjen na smučanje v Črni vrh, vendar se je moral vrniti, ker ji bila cesta zametana.
O izrednih snežnih padavinah poročajo tudi iz Kanalske doline. V Trbižu je zapadlo skoraj meter snega. Gostinci so ga ujeli takorekoč za rep; pričakovali so ga že za božične praznike. Ko se bo vreme nekoliko ustalilo, se bo končno — seveda — z rahlo zamudo, pričela letošnja zimska sezona. Poleg gostincev so jo seveda vroče pričakovali tudi smučarji, katerih število se iz leta v leto povečuje. Preizkusiti hočejo novo opremo, ali pa novo smučarsko tehniko, ki se tako kot moda menja vsako leto ter povzroča vedno nove preglavice.
Menični protesti
V arugi polovici meseca novembra smo imeli na Goriškem 355 meničnih protestov, kar je sorazmerno zelo nizko povprečje za to dobo, Pri tem .je zanimivo tudi dejstvo, da v vseh treh slovenskih občinah: Sovodnje, Doberdob in Šte-verjan tokrat niso zabeležili niti enega meničnega protesta, kar je dokaz, da so poslovni ljudje po teh krajih bolj previdna in preudarni.
Največ protestov .je bilo, kot ponavadi v goriski občini in sicer 158: sledi Tržič z 78 protesti: Gra-dež 27; Ronke 23, Gradiška 14, Starancan 14, Krmin 8, Zagraj 8, Škocjan 8, Rotnans 10, S. Pier 3, ter po enega v Kaprivi, Marianu, Medei, Moraru, Farri in Šlovrencu.
ja nastala, že rešeno. Zaradi tega lahko resolucija odpade. Nasprotnega mnenja pa je trii prvi podpisnik te resolucije Hadrijan Corsi, ki je rekel, da bistvo resolucije ostaja, zaradi česar zahteva o njej glasovanje. V svodem govoru je Corsi ostro napadel občinsko upravo, «katere delovanje« je dejal «je približno«. Po šestih meseolh se občinska uprava površno jemlje v roke. V občinskem uradu je anarhija. Uslužbenca so in niso. To ni problem le svetovalcev ampak predvsem odlbora«.
Ko ga je župan vprašal, naj pismeno javi pomanjkljivost občinskih uradnikov, mu je Corsi odvrnil z vprašanjem, kje je bil neki uradnik 12. novembra. Nadalje je trdil, da morajo vaščani večkrat za isto zadevo na občino, ker niso uslužbenci v uradu (župan ga je pri'tein prekinil ln mu dejal, da so uradniki večkrat Izven občinske hiše po raznih opravkih, ki zanimajo občino).
Govor Je bil še o drugih stvareh o resoluciji. Župan Klanjšček in svetovalec Corel sta se med seboj prekinjala, vmes so tu pa tam nastopali še drugi svetovalci, nato je župan dal resolucijo na glasovanje. Zanjo, torej aa nezaupnico županu, je glasovalo šest svetovalcev, proti tudi šest, vzdržali pa so se 3 svetovalci občinske enotnosti.
Je po takem glasovanju odbor še vedno veljaven? Verjetno, kajti resolucija ni vsebovala ,če se ne motimo, izrecne zahteve po odstopu župana in odbora.
že omenjeni negativni izrazi do občinskega osebja so prišli na dan spet ko je bilo treba glasovati o povišanju draginjske doklade (pri javnih uslužbencih se to Imenuje uradna dodatna doklada) uslužbencem za tekoče leto 1971. Doklada je nakazana po zakonu in občinski svet ima le nalogo potrditi Jo. Tu di pri tem sklepu je šest svetovalcev glasovalo proti. Po našem je bilo tako glasovanje neprimerno, kajti draginjsko doklado je treba avtomatično razširiti na vse uslužbence.
Prav tako je bilo precej govora o razširitvi organlka osebja za eno delovno mesto uslužbenca, ld bo skrbel za vodovod. Svetovalci so soglasno odobrili županov predlog. Spet je bila debata ob sprejetju sklepa, ld dovoljuje, da bi občinski uslužbenci tudi delali ko bi bilo to potrebno. Nadure v letu 1971 (mimogrede povedano ko so tajnik, in še kak uslužbenec prisotni na občinski seji, ker morajo pač biti na razpolago županu in svetovalcem, so to nadure).
V ostalem so številne druge točke bile odobrene v normalnem tempu. V odbor občinske podporne u-stanove (ECA) so izvolili Hermene-gilda Podveršiča (14 glasov), Jožefa Perima (14), Antona Klanjščka (12), Mana Marasa (12), Franca Korena (9). Ko so odobrili račun občine za leto 1969, Je seji predsedoval svetovalec Valentin Klanjšček. Odobrili so tudi najem posojila v višini 9 milijonov 130.000 lir za kritje primanjkljaja proračuna iz leta 1969.
Svetovalci so odobrili zaključne račune del pri popravilu pokopališča v Jazbinah Na Bukovju v trgovini Komjanc bodo postavili javno telefonsko govorilnico. Stroške bo nosila občina in bo v ta namen potrošila 183.000 lir. Za vzdrževanje telefonske govorilnice bo skrbela občina, ld bo prevzela nese tudi stroške za vzdrževanje druge telefonske govorilnice v vasi, ld je sedaj nameščena v Koršičev! gostilni. Govor je bil tudi o možnosti postavitve take govorilnice na Jazbinah.
Ker smo pri javnih delih, omenimo še, da je občina prevzela nase breme dveh odstotkov (300.000 lir) za ureditev ceste Klanec-Jazbine, ki jo bodo uredili z deželnim de-
narjem (98 odstotkov). Delo bo veljalo 15 milijonov lir. Ustanovi za gorata področja so poverili nalogo naj uredi poljske ceste Klanec križišče - Ušje, Rovesca - škorjanske jame. Tudi te ceste bodo urejene z deželnim denarjem. Občina je tudi porabila nekaj več kot 2 in pol milijona lir za ureditev plazu pri Ahčevih ter še nekaj denarja za u-redditev plazu z opornim zidom pri parkirišču poleg občine. S tem v zveri je svetovalec S. Stekar dejal, da bo z ureditvijo gredic premalo prostora za parkiranje pred občinsko hišo.
Pregledniki računov za leto 1970 bodo svetovalca Slavko Stekar, Izidor Prinčič in Emil Terpon.
Na tajni seji so svetovalci razpravljali o seznamu občinskih revežev, o bolniški podpori pred kratkim umrlemu vaščanu, o porazdelitvi podpor revežem, o povišanju ptač šolskim čistilkam ter o nagradi županu za leto 1971.
Odobrili so tudi pravilnik o delovanju občinske hiše. V odboru naj bi sodelovali tudi zastopniki obeh vaških prosvetnih društev. V odboru naj bd sodelovali tudi zastopniki obeh vaških prosvetnih društev. Knjižnica bo začasno nameščena v šoli, ki jo bodo odprli v kratkem. Ko bo županstvo popravljeno, bodo knjižnico premestili v to stavbo.
Svetovalci so nato vprašali župana še vrsto drugih stvari. V odgovorih je župan Kljanjšček voščil vsem svetovalcem, njihovim družinam ter oeiotnemu prebivaistvu občine obilo uspehov v novem letu z željo, da bd bili odpravljeni vzroki za razne nesporazume, ki so se v Števerjanu pokazali v prejšnjem letu.
VČERAJ POPOLDNE PRI TRŽIČU
Avto treščil v cipreso: štirje hudo ranjeni
Mladenič od Briščkov ln dekle iz Rude v borbi za življenje
Včeraj popoldne ob 14. uri je avto s štirimi potniki zavozil s ceste na Moščendcah pri Tržiču, pri čemer so bili vsi štirje potniki precej hudo ranjeni. 22-letnd Edvard Bressani, doma od Briščkov št. 37 je na oesti proti Trstu izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v cipreso ob cesti ln se prevrnil s ceste. Izvidnica cestne policije, ki je prihitela na pomoč, je le s težavo potegnila iz razbitin njega ter še tri sopotnike, 22-letnega Konrada Bressanija prav tako od Briščkov štev. 25, ki je sedel ob šoferju, zadaj pa sta sedela 17-letna Rosamna Ouargnal iz Rude in 16-letnd Mau-rizio Pacor iz Tržiča, Ul. Rossetti 8.
Z rešilcem so vse štiri odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so šoferju ugotovili prebitje lobanje in druge poškodbe ter so ga pridržald s pridržano prognozo. Tudi Rossa-na Ouargnal ima prebito lobanjo in druge poškodbe ter so jo pozneje odpeljali v kliniko v Videm. Konrad Bressani bo ostal na zdravljenju 40 dni, zaradi zloma leve noge, nosa In drugih poškodb. Se najbolj poceni jo je skupil Maurizio Pacor, ld so mu ugotovili več manjših poškodb ter bo ostal za 15 dni na zdravljenju.
Na Majnlcl je zavozil s ceste
Prejšnji večer, nekaj pred 21. uro, ko se je vračal z avtom simca 1000 iz Gradiške proti Gorici, je 38-letni Sivestro Candeloro iz Gorice, Ul Garzaroli 24 blizu gostilne Puia na Majmci izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil je preveč na levo .trčil v obcestni drog ter nato zdrknil po cestnem nasipu. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico in skupaj z njim tudi njegovo spremljevalko, 28-letno Paolo Pozzetto. Obema so zdravniki ugotovili nekaj manjših poškodb ter so ju zadržali za pet dui 'ng zdravljenju.
ANGELO DINELLO se je rodil 29. aprila 1927. Njegov dom je bil ob Tržaški cesti na področju, ki spada pod Štandrež. Zato je obiskoval šolo v Štandrežu. Bil je zaposlen v podgorski predilnici. Ob padcu fašizma 8. septembra 1943 se je pridružil novoustanovljeni partizanski garibaldinski četi, ki je takrat zasedla goriško železniško postajo. Nekaj dni pozneje, 12. septembra 1943, pa je ob vdoru nemških čet v Gorico padel v borbi, ko mu je bilo komaj 16 let. Pokopali so ga na glavnem gonškem pokopališču. Domačini se fanta še prav dobro spominjajo in ga bodo ohranili v prav lepem spominu.
KULTURNO DRUŠTVO «!VAN TRINKO«
V ČEDADU
priredi
v sredo, 6. januarja 1971 ob 15. uri v gledali ču «A. Ristori* v ČEDADU
tradicionalni
DAN EMIGRANTA
Spored:
GOVORI
NASTOP PEVSKEGA ZBORA RECANJ IZ LJES POD VODSTVOM RINA MARKIČA RECITACIJE OTROK NASTOP SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKE STOKE «MOC UNIFORME«
Iz goriškega matičnega urada
Dne 30. in 31. decembra so na go-riškem matičnem uradu prijavili 11 rojstev in 6 mrtvih.
ROJSTVA: Annalisa Mrak, Monica Marin, Paolo Modari, Michele Toso, Anna Fabbri, Andrea Buset-to, Mauro Benvenuto, Sabrina Gior-gini, Ivonne Tortul, Annalisa Baroc-eo, Carlo Ghitini.
UMRLI: upokojenec 76-letni Giuseppe Sadlotto, električar 68-letni Franc Gomišček, upokojenec 68-let-ni Giovanni Bidut, upokojenka 88-let-na Olga Delmestri vd. Fiala, upokojenec 69-letni Giuseppe Visintin in upokojenka 73-letna Gemma Nico-lich.
VERDI: 17.15 «A1 soldo di tujete le bandiere«, ameriški barvni film.
CORSO:	17.00—22.00 «Non š pili
tempo dd eroi«, M. Milano Caine, ameriški barvni film.
MODERNISSIMO: ob 17. uri «La collera dei vento«, M. G. Bucoel-la ln T. Hill; italijanski kinema-skopskl film v barvah. Jutri Isti film ob 15. url.
VITTORIA: ob 17.15 ((Corrt, Angel, corri«, W. Smith in V. Star-ret; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. Jutri Isti film ob 15. uri.
CENTRALE: 17.15 «Cinque dlspe-rati, duri a morire«, C. Baker, A. Kord. Kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO: 17.30 «11 prete sposa-to», Lando Buzzanoa in Rosanna Podesta. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR: 16.00: «M.A.S.H. se ne frega«. filmska komedija. D. Sutterland, v barvah PRINCIPE: 17.30: «Ninl Tlrabu-soič«. M. Vitu, G. Moschin.
Nova Carica
SOČA (N. Gorica): «KanJon», italijanski barvni Uta — ob 18.’in 20.
SVOBODA (Šempeter):	«Nezvesta
žena«, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DEKLE; «Ne bodite otožni«, francoski barvni — ob 17. in 19.30.
RENČE: ((Gangsterji v Milanu«, I-talljanskl barvni film — ob 19.30.
PRVACINA: «Nihče ne more pobeg, niti«, angleški barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS: ((Obračun v Bangkoku«, ameriški barvni film — ob 19.3o!
KANAL: ((Napredovanje v zaledju«, ameriSki barvni film — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V Gorici je danes ves dan In po-no« dežurna lekarna D'UDINE, Trg sv. Frančiška 5. Tel. 2124.
V TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči Je t Tržiču dežurna lekarna «A1 redeo-tore« dr. De Nordds — Via Rossei. 11 28 — 72340,
NADALJNJI ODMEVI NA TITOVO ODPOVED OBISKA V ITALIJI
Mojca Drčar-Murko:
Storili so nam uslugo
V zvezi z znanimi dogodki v Italiji, zaradi katerih je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odpovedal svoj obisk v Italiji, ter v zvezi z dogodki na Koroškem ob proslavah 50-letnice plebiscita na Koroškem jeseni lani je uredništvo ljubljanskega tednika «Naši razgledu zaprosilo nekaj znanih slovenskih javnih delavcev za «kratko opredelitev in oceno» teh dogodkov. Doslej smo objavili iz «Naših razgledov» štiri takšne prispevke, danes objavljamo nadaljnja dva:
Sočasnost vznemirljivih dogodkov na severni in na zahodni meji Slovenije sama na sebi govori o zanimivem naključju bruhanja na-caocvaMstiičmh izpadov, bolj ali maipj spodbujenih s strani oblasti, ki so z nami v «dobrih sosedskih odnosih*. Nerazumno bi bilo trditi, da gre za dogovorjen pritisk, najbrž pa je nekaj resnice na tem, da srno k zapletljajem pripomogli tudi sami s poifcko hvale vrednega sožitja, s politiko popuščanja, hkraiti pa so nas zanesla okvirna zagotovila sosedov, da izpolnjujejo vse obveznosti, le da jih včasih tlačijo notranje težave (»občutljivost* ja/vnega mnenja, gospodarske težave, izgon kolonov iz Libije). Verovanje «no-tranjim težavam* in jemanje le teh za nekaj dokončno prepričljivega v odnosih med nami in dvema sosedama je bilo tako zakoreninjeno in slepo, da je bilo v resnici presenečenje, ko sta se (spet naključje) sosedi pokazali v pravi Iliči. Lahko bi mirne duše rekli, da sta nas udarili s kolom po glavi — Avstrija s političnim ozadjem plebiscitnih slovesnosti k) Italija s pripravami na Titov obisk, katerega krona je bila Morava izjava. In še tedaj, ko nas je ena soseda že udarila, smo še vedno verovali, da gre za zanemarljiv del politične javnosti, da so se pač oblasti znašle malo manj kot pred zidom in so morale popustiti desnici. (Govorim «smo», čeprav so tisti, ki podaitkov niso pravočasno dali v javnost, krivi bolj kot vsa drugi, ki smo spali na dobrih sosedskih odnosih). Najbrž smo s tem potrdili natanko tisto, kar so od nas pričakovali potrditi: ali da smo tako notranje šibki, da si ne moremo privoščita odgovora, ali pa smo tako notranje razdvojeni. Pri enem in drugem pa ne gre več samo za ponos, ampak za nujno dolžnost braniti svojo ozemeljsko nedotakljivost; naše izogibanje spornim vprašanjem bi res lahko v tujini razumeli kot šibkost.
Mnogi so do diplomatskega zapleti ja ja z nbalijo menili, da meja ni pomembna, da je za nas položaj pravno teist* s tem, da smo podpisali londonski memorandum, da srno ravno mi dokaz, kako je z odprto mejo mogoče poravnati vse stare zamere in podobno. V resnici je za nas položaj čist, toda meja vendarle deli državna ozemlja in če ena stran te meje ne prizna v ustreznem aktu, je dandanes še vedno težko temeljiti odnose na izjavah te ali one vlade o »nedotakljivosti* meje.
Frazo o odprla meji pa si je tudi vredno pobiaže ogledati. Vse meje v Evropi, razen proti Vzhodu ui proti drugim diktaturam, so odprte v tem smislu. Naša odprta meja je pač veljala za kaj posebnega tedaj, ko smo se odprli iz vzhodnega bloka proti Zahodu. Torej ta meja ni nič tako pravno izjemnega, da bi nanjo navezovali take sklepe. To je kvečjemu znamenje normalnega sodobnega vedenja med državami, promet pa seveda tudi dolgujemo kompatibilnosti dveh nacionalnih gospodarstev. Volja je nedvomno tudi pomemben element, toda abstrakten in hkrati subjektiven: ena vlada želi sodelovati, druga ne in to je njena notranja zadeva.
Če vse natanko premislim, posebno še glede na slovensko manjšino v Italiji, potem se mi zdi, da nam je Moro naredil veliko uslugo, ko je z znano izjavo presegel vse razumno. Kajti, če te izjave ne bi bilo, sklepam, da bi do obiska prišlo kljub vsem enostranskim zahtevam Italijanov, da o bilateralnih odnosih ne bi niti govorili. Najbrž tržaški Slovenci niso zastonj zapisali v Primorskem dnevniku, da »je obstajala nevarnost, da bi tudi ob tem obisku ostalo vprašanje, ki zadeva naše nacionalno življenje, povsem ob robu*. Na srečo se je torej voda skalila še pravočasno, da jo obe strani lahko poskusita zbri sati. Italija je dobila s protifašističnimi demonstracijami dobro lekcijo, v Trstu so se pojavile zunaj tradicionalnih strank nam v prid nove sile, na katere ni nihče računal in ki so nam pomagale več, kot smo sami pričakovali. Pri nas menda tudi že dolgo ni bilo tako spontanih, tako zavednih, tako iskrenih in neomajanih demonstracij.
Napačno je torej izhodišče, da se vedno branimo. Branimo se, če naši ljudje reagirajo na veli-konemška gesla, sramujemo se svojega »divjaštva*, če dvema ita-kjenskima avtomobiloma predrejo zračnice, čeprav je temu rabilo za izključni povod poprejšnje fašistično pretepanje. Branimo se, da nismo mi ničesar storili, da bi poslabšali odnose. Komu to dokazujemo? Celo preveč smo skrbeli, da ne bi poslabšali odnosov, pa smo jih zapeljali v skušnjavo.
Branimo se pred napadi italijanskega in avstrijskega tiska dostojanstveno in skoraj brez stališč, še naprej se zatekamo v dobre sosedske odnose. Dobri odnosi pa bodo šele tedaj, ko bodo jasne vzajemne pravice in dolžnosti, ko bomo čvrsto stali na stališčih o trdnosti Jugoslavije, in o izpolnjevanju mednarodnih pogodb, na temel ju katerih se je za nas kon-
čala druga svetovna vojna. Da bi torej v resnici, ne le na videz, premostili tisto, kar nas ločuje.
Dr. Karel Siškovič:
«Trenutni incident» ter Slovenci v Italiji in Avstriji
Najnovejši splet dogodkov, ki je v splošno tendenco vsestransko razvijajočih se dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo na eni ter Italijo in Avstrijo na drugi strani vrnil nekatere motnje, dokazuje, da je gola iluzija, zamišljati si meddržavne in mednarodne odnose kot nekaj linearnega in da so dobri, prijateljski odnosi skupek najrazličnejših komponent, med katere sodijo — in ne med najmanj važne — tudi notranji procesi prizadetih dežel in držav. Dogodki v Italiji pred napovedanim obiskom predsednika SFRJ in po njegovi odložitvi, »plebiscitne* manifestacije na Koroškem in v Avstriji in njihove posledice, nam nazorno povedo, da še vedno delujejo tako v Italiji kot v Avstriji sile, ki jim je razvoj prijateljstva z Jugoslavijo, zlasti pa še s sedanjo socialistično samoupravno Jugoslavijo, zelo tuj, in na katere morajo z vso resnostjo računati tako italijanske in avstrijske demokratične si!e kot jugoslovanska družbeno politična stvarnost.
Rezultati »trenutnega incidenta*, kot se temu reče v diplomatskem jeziku, so dokaj zanimivi. Jugoslovanska, zlasti slovenska javnost kot najneposredneje prizadeta, je ponovijo dokazala, da se ne pusti izigrati na področju meddržavnih odhosov. Italijanska javnost pa je s svojimi ostrimi in odločnimi reakcijami proti skrajnim desničarskim silam in proti ostankom »currjastega imperializma* v zunanji politiki potrdila, da je danes v Italiji v teku proces, ki ga ni moč zaustaviti in prinaša novo kvaliteto v politično in družbeno konfiguracijo Evrope. Medlejša, boječnejša, previAiejša reakcija demokratičnih sil v Avstriji ir na Koroškem proti »plebiscitni pijanosti* in klavrnim ostankom ve-likanemških teženj opozarja na tamkaj še neprečiščene račune med silami demokracije in šovinizma.
V ta okvir prav gotovo sodi problem slovenskih narodnostnih manjšin v Italiji in Avstriji. »Trenutni incidenti* so nastali na eni strani zaradi t. im. italijanskih »legitimnih nacionalnih interesov* glede na bivšo cono B — in če poslušamo skrajneže — tudi rta Istro, Reko in Dalmacijo, na drugi strani zaradi teženj po nadaljevanju germanizacije na Koroškem in Štajerskem. A v obeh primerih se ta politika najprej izkazuje v odnosih do slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in Italiji z odrekanjem in s krš tvijo najosnovnejših zajamčenih pravic, z nadaljevanjem asimilacijskih procesov, z neupoštevanjem ustavnih določb, z nepriznavanjem potrebe po kvalificirani pravni in dejanski zaščiti manjšin kot subjekta, kot je to že delno ali popolnoma uresničeno za Francoze in južne Tirolce v Italiji, za kar se je tako pravilno in goreče zavzemala avstrijska javnost.
Prav ob sedanjem spletu dogodkov je prišlo do izraza, da so čisti računi v medržavndh odnosih med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo ena izmed komponent, ki je bistvenega pomena za slovenske narodnostne manjšine. Res je, da je usoda Slovencev v Italiji in Avstriji odvisna od njihovih na parov, od njihove sposobnosti po iskanju pravilnih oblik za svojo lastno afirmacijo kot subjekta v stvarnosti, kjer živijo; res je — kar je reakcija demokratičnih in naprednih sil v Italiji ponovno z
vso jasnostjo dokazala — da je njihova usoda odvisna od večje ali manjše teže političnih in družbenih sil v deželah in državah, kjer Slovenci žive; res pa je tudi, da je teža odnosov njihove matične države s sosedi prav tako nenadomestljiva komponenta njihove življenjske usode.
Težko je predvideti, kako se bodo odvajala dogodki v zvezi z zahtevami Slovencev v Italiji in Avstriji. Danes kot danes pa lahko trdimo, da je »trenutni incident* — želimo si, da bi bil res trenutni — pojasnil marsikaj. Predvsem to:	tudi takšni državi, kakršni
sita Italija in Avstrija, ne moreta in ne sineta mimo dejstva, da so manjšine ded njunega družbenega ustroja in da je vsakršno zavestno ali nehoteno preziranje tega dejstva okrnitev njunega demokratičnega ustroja in njune miroljubne vloge v tem dedu Evrope.
«imam*.
Robert Faganel — Masai (olje)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiH
NEKATERI SVETOVNI DOGODKI V ZAČETKU ŠESTDESETIH LET
Pred 10 leti se je z Gagarinom začela doba vesoljskih poletov
Januarja 1961 je postal John F. Kennedy predsednik ZDA Po dolgotrajnem procesu so obsodili Eichmanna na smrt
RAZMIŠLJANJA O PRILIKI LETOŠNJEGA OBISKA BENEŠKIH EMIGRANTOV DOMAČIJI
Bolj mršavi obeti industrijskih con
Čas hitro mineva, čeprav se tega ne zavedamo, dogodki se spreminjajo, vendar ne toliko, da bd ne mogli opaziti, če' bi pregledali dogajanje izpred deških let, kako so si tedanji problemi podobni z današnjimi pa tudi, kako doslej še niso bili rešeni številni problemi, ki so bili že tedaj aktualni. Kaj vse se je od tedaj spremenilo! Včasih se tega še zavedamo ne, nekaj smo že pozabili, drugega pa ne znamo pravilno razvrstiti v času.
Ozrimo se bežno nazaj, v čas pred desetimi leti. Kako je bilo tedaj? Precej podobno današnjemu času. Tudi takrat so bili
v Trstu fašistični izgredi, napadi na slovenske šole, na Tržaško knjigarno in mazanje slovenskih napisov, pa tudi po svetu ni bilo dbsta drugače kot sedaj. To je bilo leto napada na Kubo, leto državnega udara v Kareji, leto vojne v Alžiriji...
Pred desetimi leti je bil za predsednika ZDA izvoljen John Fitzgerald Kenmedy, njegova življenjska pot nam je še vtisnjena v spomin. Prikliče pa nam v zavest tudi drugo osebnost — Hru-ščova in pogovore, ki sta jih oba državna poglavarja imela na Dunaju. Kennedy je postal predsednik v začetku januarja, v tistih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIU
JUG. STATISTIČNI URAD POROČA
Upadanje rojstev/ dvig stroškov
in
Prevelika vlaganja in druge značilnosti
Ob koncu komaj minulega leta je Jugoslavija štela 20 milijonov 527 tisoč prebivalcev. Vrsto let je Jugoslavija ob koncu leta naštela za okoli 200 tisoč prebivalcev več kot ob začetku leta, v lanskem letu pa je bil prirod« prirastek manjši, komaj 176 tisoč ljudi. Razlog temu je znižanje števila rojstev, kajti v letu 1067 je bilo na tisoč prebivalcev 19,5 rojstva, leta 1968 je balo 19 rojstev, leta 1969 še 18,8, lani pa komaj 17,6 Če je število rojstev upadalo, je število smrti ostalo na približno isti ravni, in sicer okoli 9 smrti na leto na tisoč prebivalcev/ Od tod razmeroma nizek prirodni prirastek komaj: 8,4 na 1000 prebivalcev.
Zanimivo je, da se je v komaj minulem letu število novih zakonskih zvez močno povečalo. V letu 1970 je bilo na tisoč prebivalcev sklenjenih 9,1 zakonske zveze, v 1969. letu 8,6; obe leti prej pa po 8,5. Hkrati pa je število zakonskih razvez ostalo približno enako kot prejšnja leta, kajti minila so že velika nihanja, ki so bila značilna za daljšo povojno dobo, kajti sedaj prihaja glede tega v poštev že nova, povojna generacija.
Toliko o demografskih premikih. Kaj pa o proizvodnji, kaj o cenah?
O materialni proizvodnji statistika ne daje nikakršnih novih ne-
IIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIllllHllllimillllllllllllMIIIHHIHMinuuilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUH
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zahtevajte preveč od svojega organizma, kajti po naporu si je treba privoščiti nekaj počitka. Bodite strpni do svojih najbližjih.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančni položaj naj vas ne skrbi, kajti z neko spretno potezo si boste znali zagotoviti zaslužek.
DVOJČKA (od 21 5. do 21.6.) Kma lu se boste zavedli, da ni v vsakem primeru priporočljivo podreti vse mostove za sebaj. Več potrpljenja.
RAK (od 22.0. do 22.7.) Nasvet nekega prijatelja vam bo pomagal premostiti nekaj težav, če ga boste znali pravilno izkoristiti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekatere obveznosti, ki ste jih sprejeli pred nedavnim, vas bodo ovirale pri vašem delu. Ne obupajte in skušajte odpraviti prehodne težave.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekoliko umirite svojo dejavnost in vnesite red v svoje poslovanje. Nekaj prijetnih večerov v družbi vam bo povrnilo vedrost.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Neka krivica vas bo za nekaj časa spravila s tira, toda če boste znali primemo in stvarno reagirati, bo kmalu vse zopet v najlepšem redu.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Če mislite oditi na potovanje, si izlierite pravo družbo. Veseljaško življenje je zabavno, toda tudi u-trudljivo, zato se umirite
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Škodoželjnost ne miruje in to boste občutili na lastni koži. Prijateljski nasveti vam bodo pomagali iz za
g^tjg(
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše težnje bodo našle razumevanje, vendar boste morali tudi vi zavihati rokave. V čustvenih odnosih kakor po navadi in brez sprememb.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka želja, ki jo že nekaj časa gojite v srcu, se vam bo končno vsaj delno izpolnila. Navdušenje naj vas ne zavede z začrtane poti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločitev v družini bo poravtiala neke stare spore. S svoje strani se morate potruditi, da ne boste povzročali ljubljeni osebi nepotretmih skrbi.
znanih podatkov. Industrija je zadnje poslovno leto končala z 9-odstotnim povečanjem. Ker pa je v leto dni število zaposlenih delovnih moči naraslo za 4 odst., pomeni da se je produktivnost dela v industriji povečala za 5 odst. Močneje je narasel izvoz jugoslovanskih izdelkov in sicer kar za 13 odst. Veliko več pa je narasel uvoz, kar za 33 odst., to se pravi za eno tretjino. Trgovski promet na drobno v notranji trgovini se je povečal po oteegu za 13 odst., po vrednosti pa za 24 odst., torej le malo manj kot za eno četrtino. Sami ti dve številki nam povesta, da so se cene dvignile, pa čeprav nekateri menijo, da j^ razpon med gornjima dvema številkama treba pripisati tudi dejstvu, da je na tržišču vedno več kvalitetnejšega in zato dražjega blaga.
Ko že omenjamo cene, ne moremo mimo splošne ugotovitve, da so v Jugoslaviji v minulem letu imeli velik porast cen: cene industrijskega blaga so se dvignile za 9 odst., cene kmetijskih pridelkov in izdelkov pa za celih 16 odst. To velja za cene na debelo, kajti cene na drobno so se dvignile takole: za 10 odst. so se dvignile cene industrijskega, za 11 odst. cene kmetijskega blaga. Kon-
kretni računi
pravijo,
da so se
življenjski stroški dvignili za 11 odst. Ker so se plače dvignile za 19 odst., pomeni, dc so se dejansko dvignile za 8 odst., kajti ob povišanju cen je njihova kupna moč le toliko višia.
Za lansko leto je značilno tudi to, da so investicije prekoračile vse meje. Tudi v tem je eden izmed osnovnih razlogov sedanjih težav jugoslovanskega gospodarstva. Na družbenem sektorju so se v komaj minulem letu investicije dvignile za obilnih 33 odst. in za 29 odst. prekoračile meje, ki so jih določali načrti. Denarja v obtoku je bilo ob koncu leta za 27 odst. več kot ob koncu 1969. leta, hranilne vloge so se dvignile za 31 odst., potrošniški krediti pa kar za 42 odst.
Jugoslovanski zavod za statistiko je letos prvič objavil tudi ocene, ki se nanašajo na nacionalni dohodek in vrednost družbene proizvodnje. Družbena proizvodnja in nacionalni dohodek sta v skupnem gospodarstvu narasla za 16 odst., hkrati znaša naraščanje a-mortizadje za 15 odst., osebni dohodki so se dvignili za 17, proizvodni viški pa ze 15 odst. Ti podatki nakazujejo, da se »dobiček* niža, vtem ko se plače višajo. Te številke so zanimive tudi s stališča samega sistema in s stališča reformskih izkušenj.
dneh pa sta bila tudi dva pomembna svetovna dogodka:	na
eni strani začetek afriške konference, na drugi pa zavrnjen de Gaullov referendum zaradi dogodkov v Alžiriji.
Prav tako je iz tistega časa tudi umor Lumumbe in dogodek, ka je dolgo časa zanimal javnost, to je Eichmamnov proces v Izraelu. Trajal je od začetka do konca leta 1961, ko so nacističnega zločinca decembra končno spoznali za krivega in ga obsodili na smrtno kazen z obešanjem. Jaivnost se je tedaj še!e spoznala z ugrabitvami letal, ki so sedaj tako običajna, do avgusta je bilo namreč že štirikrat ugrabljeno letalo. Med obema Nemoijama so se odnosi zaostrili, tako da je prišlo avgusta do zaprtja prehodov med obema Ber-bnoma Medtem so v Veliki Bri • tandji šele razmišljali, ali bi se jim izplačalo stopiti v Evropski skupni trg.
V	Beogradu so se na skupni konferenca zbrale neuvrščene države. To je bilo tudi leto, ko je v letalski nesreči umri glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoela. V Sovjetski zvezi je prišlo do tega, da so Stalinovo truplo umaknila iz mavzoleja.
V	današnjem času, ko smo že navajeni na hitri razvoj tehnike, medic .ne in drugin znanosti, se verjetno ne spomnimo, da so že leva 1961 v Bologni prvič u-spešno oplodili jajčece izven človeškega teesa. Tega leta so znanstveniki z zanimanjem opazovali tudi sončni mrk, ka se bo ponovil šele leta 2081. Toda kaj naj rečemo o dogodku, ki je verjetno najbolj pomemben za leto 1961: v začetku aprila je namreč Jurij Gagarin bil prvi človek, ki je potoval v vesolje, okoli Zemlje. Arnorikanci so s svoje strani točk že poskušali polete v vesolje, toda ni jim uspelo prehiteti Sovjetov, ki so že avgusta ponovila in poveča i svoj uspeh s poletom Titova : ta je namreč letel okoli Zemlje 25 ur, prepotoval 700.000 kilometrov in s tem dokazal, da je človekov polet na Luno mogoč.
Jugoslavija je v tem času žela velik usoeh na literarnem področju: v Stockholmu so podelili Nobelovo nagrado za književnost Ivu Andriču, avtorju »Travniške kronike* in »Gospodične*. Istega leta pa so umrle tri znane osebnosti: psiholog Carl Jung, pisatelj Ernest Hemingway in bivši predsednik Einaudi. Jung je bil znani Freudov učenec, kasneje pa celo njegov nasprotnik, ob He-mingwayu se še spomnimo njegove tragične smrti, za katero so v časopisih še dolgo ugibali, ali je bal samomor ali nesreča pri čiščenju puške. Vse kaže, da je bil samomor.
Mnogi se bodo še spomnili, kako je vzbudila veliko ogorčenja ugrabitev malega Ericha Peugeota. Spomnili se bodo nato, da je tega leta angleška princesa Margaret povila sina, in kasneje bučk, da sta tega leta Liz Taylor, ki je bila v začetku leta hudo bol na, in Burt Lancaster prejela filmsko nagrado »oscar*. Filmski svet pa je tedaj utrpel tudi dve veliki izgubi: v mesecu dni sta namreč umrla Gary Cooper in Jeff ChancMer.
Leta so minevala, mnogih političnih osebnosti, ki so tedaj vplivale na svetovni položaj ni več, umrli so Churchill, Kennedy, de Gaulle, Naser, umrl je prvi astronavt Gagarin, tedanji začasni glavni tajnik OZN U Thanft je bil imenovan za tajnika, pa še mnogo drugih dogodkov se je zvrstilo, toda svet se ni veliko spremenil. Se veckio so na raznih krajih vojne, diktature, pa tudi poleti in nagrajevanja. Še vedno so na svobodi nacistični zločinci. Zgodovina se zares ponavlja.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pierre Bosco ponovno v Trstu
Po razstavah v galerijah U Trib-bio in Russo je razstava barva-sto-živahnih olj in pastelov, ki jo je Pierre Bosco tokrat pripravil, njegova tretja razstava v Trstu. Pierre Bosco prihaja iz Pariza, pa čeprav je po rodu iz Furlanije, živi in deluje že 40 let v pariškem okraju umetnikov Saint Germai-nu. Katalog navaja njegovo zelo razgibano razstavno dejavnost po Franciji, Italiji pa tudi po Ameriki, Nemčiji in Švici. Pierre Bosco je vsekakor nadarjen kolorist vročega temperamenta, ki je u-spešno prešel do sedanjega izraza preko različnih tokov
Posebno močno se je uveljavil v obdobju pfodord abstraktnega slikarstva. Piše pa on v katalogu, da je danes postalo kar se da enostavno ponavljati neki sistem, v katerega se umetnik rad zapira. Bosco se je sicer tega rešil, pronica pa vendarle abstraktnost še vedno iz prikazanih podob konj m ljudi, Harlekinov in petelinov.
Zadnja dva motim se v Bosco-vih sikah rada ponavljata, saj tvorita vsebinsko ogrodje, v katero slikar lahko vključi kar naj-razkošneje vso svojo barvno opojnost. To pa z nenavadnim zagonom mrzlično razgibanih potez, ki v svoji pestro žareči kričavosti barv likovno posnemajo objestno petelinovo petje in prešerni smeh glumačev. Sintezo bistva slednjih pa je umetnik ponazoril v vrsti m/mjših olj kalejdoskopične barvitosti, ki pa bi lahko bile že same sebi namen, če nanje gledamo z zornega kota čisto barvnega ustvarjanja.
MILKO BAMBIČ
Ves december se vračajo domov emigranti iz Švice in Nemčije. Najprej tisti, ki so didali preko poletja na prostem kot nekvalificirana delovna sila. Sedaj, okoli božičnih in novoletnih praznikov pa je več takih, ki pridejo na obisk svojcem samo za praznike in se vinejo nazaj na delo v tovarne, manjša podjetja ali v razne terciarne in komunalne ustanove.
Domači ljudje so jim pisali, kar so jim povedali na raznih sestankih, kako se pripravljajo razne industrijske cone na območju Furlanije, kako se ustvarjajo razni medobčinski konzorciji za pet industrijskih con, ki naj bi se zgradile v Furlaniji za to, da bi se ustvarilo okoli 2.000 delovnih mest v domačih krajih, da ne bi bilo treba domačinom leto za leto odhajati v emigracijo, kjer se sicer zasluži precej denarja, a živi bolj zlabo.
Presenetljivo čudno, prav ob samem prihajanju emigrantov na prezimovanje doma ali pa na kratek obisk domačih vasi sc nekam splahnele optimistične vesti o skorajšnjem razcvetu industrijskih con v Furlaniji. Deželna upram sama 'e z realnimi podatki o petih furlanskih industrijskih conah ohladila visoko leteče upe o delovnih mestih v domačih krajih. Beneški Sloveniji, zlasti še Naddškim dolinam naj-bližja načrtovana industrijska cona je čedadska industrijska cona. V Čedadu so kaj kmalu ustanovili medobčinski konzorcij čedadske in bližnjih občan za industrijsko cono. Ostalo pa je pri konzorciju, a vse drugo se ni nikamor zganilo. Štiri furlanske občine so se skujale in izstopile, nato so se začeli vrteti okoli njih, naj se priključijo. Še zelo pozno so ustanovili, prvenstveno po zaslugi čedadske občine, neki organ, Id je začel konkretno pripravljati industrijsko cono in izvedel neke infrastrukture na ozemlju, namenjenem za industrijsko cono.
Tisto, kar so postavili na čedad-ski industrijski coni, je razen ko vinskega podjetja, ki vključuje majhno jeklarno in topilnico brez pomena za širokopotezno zamišljeno industrijsko akcijo, ki bi dala kruha ljudem. Te investicije so take, da ne bi bilo zanje potrebno klicati na pomoč neko industrijsko cono, ki ima doslej samo veliko propagandno tablo, a se za njo skrivajo kaj mršava podjetja, nekaj delavnic, ki zanje ni mogoče vznemirjati emigrantov, dežele in dajati prazne upe ljudem.
Druga industrijska cona v neposredni bližini Beneške Slovenije je g emonska industrijska cona, ki bi lahko pritegnila na svoja delovna mesta terske Slovence, hribovske Slovence iz občine Gorjani, iz Brega in Flejpane, preostale Slovence iz hribovskih frakcij občine Čente, občina Neme in morda še celo Aht-na. Toda kaj ko je postavljena le mala tovarnica v Osoppu in se prav gotovo okoli 2000 emigrantov s tega severnega področja zahodne Beneške Slovenije ne bo vrnilo, dokler ne bodo v Gemoni bolj resno ali pa bolj uspešno z.igrabili zadeve industrijske cone v tem podhribov-skem svetu visoke Furlanije. Rezijani so preveč realni, da bi jih kdo semkaj zvabil.
Nadaljnje od dežele odobrene in začrtane industrijske cone so: 1. Velika deželna industrijska cona Ausa-Como, o kateri je bil dostikrat govor, da bo dobila velika vsedržavna podjetja, a se dejansko mora zadovoljiti le s komaj 10 odst. predvidenih novih industrij. Sicer pa je za Beneško Slovenijo predaleč, da
bd morali Slovenci »pendolirati* vse izpod Matajurja dol na rob furlanske nižine do samega praga lagun.
2.	Industrijska cona srednjega Ta-Ijamenta v bližini Tolmezza med Villo Santino in Moženco (Moggio) je edina od vseh petih načrtovanih industrijskih con, ki je zbrala nekaj industrij, ki bodo že v letošnjem letu začele delati. Ne gre za velika in verjetno tudi ne preveč rentabilna industrijska podjetja, ki pa bodo dala kar lepo število delovnih mest. Glavno zaslugo pri tem ima Karnijska skupnost, ki ji dežela, provinca in pa tudi država morajo iti na roko. Mogoče se bo v tej coni sredi Kamije le zaposlil kak Rezijan, prav gotovo pa ne ljudje iz Kanalske doline, ki pač
Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem
vošči mimo, srečno in uspešno novo leto 1971.
Ob tej priložnosti se pokroviteljski odbor iskreno zahvaljuje vsem, ki so v preteklem letu na kakršenkoli način prispevali, da je postala akcija za gradnjo te vseslovenske šole s posebnim poslanstvom tako množična in uspešna.
Toda nabiralna akcija ni končana hkrati s starim letom. Zato pokroviteljski odbor toplo priporoča ustanovam in posameznikom, zlasti bivšim borcem in aktivistom ter mladini, da tudi v novem letu nadaljujejo s prispevki v sklad za gradnjo šole. Ta ima svoj tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66.
niso potrebni dela v taki industrijski coni skromnejših razmer.
3.	Največje razočaranje predstavlja videmska industrijska cona. V Vidmu za sedaj delajo stare skromne videmske industrije, ki jih ni priklicala v življenje nobena industrijska cona, a o coli same indu-striske cone je balo preveč občinskih in deželnih bahač, kje naj bi se zibala zibelka videmske cone: ali na jugu ali na severu. Bilo je veliko vekanja in kričanja, do rojstva pa le ni prišlo. Če pa bo videmska industrijska cona vendarle že zaživela, bodo semkaj lahko nihali (pandolirali) delavci iz velikega dela Beneške Slovenije, iz Na-diških dolin, iz Idrijske doline in še iz zahodne Beneške Slovenije;, namreč iz tistih narodno mešanih fur-lansko-slovenskih občin Tavarjane, Fojde in Ahtena, ki se ravno niso topile od navdušenja nad čedadsko industrijsko cono senatorja Pelizza, ko pa se jim je bližje in po udobnejših cestah ponujala videmska cona glavnega mesta Furlanije.
Tisti delavci iz Beneške Slovenije, ki jih ni zvabila tujina in raje delajo nekje bližje v sami Furlaniji, dremajo zjutraj v avtobusih ali pa se v lastnih vozilih raje vozijo v »industrijski trikotnik stolic* od Manzana do San Giovanni al Nati-sone, ki ga ni začrtala nobena javna ustanova. Delajo tudi po ves teden v pordenonskih industrijah in se vračajo domov le ob sobotah. Kajpada jih ni mnogo, ker so se na desnem bregu Taljamenta razvili industrijski obrati šele v zadnjih letih, ko so emigranti iz Beneške Slovenije že zdavnaj ubrali pot v tujino, ker v Furlaniji zanje ni bilo dela.
al.re.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi;
12.10	Ljudska verovanja; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.35 Avtoradio; 16.30 Ope retni odlomki; 17.00 Popevke; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 O društvih in krožkih; 19.25 Zborovsko petje;
19.45	Jazz; 20.00 Šport; 20 45 Nenavadne zgodbe; 21.30 Vabilo ni ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran:
15.45	Koncert; 16.10 Deželni avtorji.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Strauss; 9.30 «20.000 Kr za vaš spored*; 10.00 Juke box; 10.30 Orkestri; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Lahka glasba; 15.00 Po idrijsko veselo novo leto: 15.20 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Prenos RL; 22.10 Ples« a glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	12.00, 17.00, 20.00 Poročila;
8.30	Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.35 Znanstvena oddaja:
16.00	Spored za bolnike, 16.30 Filmska glasba; 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletne kronike; 19.30
SOBOTA, 2. JANUARJA 1971
Luna park; 20.20 Jazz; 21.06 Koncert; 22.40 Lahka glasba.
II.	PROGRAM
8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročala; 8.40 Komorni orkestri; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija ; 10.35 Spored z Ginom Bra-inierijem; 11.38 Zborovsko petje; 12.35 Alto gradimento; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 17.30 Izžrebanje loterije; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s S. Pam-panini; 20.10 Radijska igre; 20.50 Plesna glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Ital. instrumentalna glasba; 13.00 Medigra;
13.45	Klavirske skladbe; 14.50 Janaček; »Iz hiše mrtvih*; 16.30 Mozart; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.40 Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Schumann; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba;
10.10	Čajkovski; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Rossini; 14.15 Komorna glasba; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. 15.00,
17.00,	19.30 Poročila; 8.05 VeseU tobogan; 9.06 »Veseii v novo leto*; D.30 Koncert lahke glasbe; 10.05 Pesmi o zimi; 10.45 Godala v ritmu; 11.15 Vedri zvoki; 12.10 Novoletna voščila; 13.30 Festivali z nasmeškom; 14.05 »Še naprej v vedrem tonu...*; 15.06 Jazz; 15.20
Dva velikana slovenskega športa se poslavljata; 16.00 »Po domače*; 16.30 Kaj so v letu 1970 najraje poslušali v desetih evropskih deželah?; 18.00 J. Prevert-J. Menart: Pesnik s Seone; 18.40 Drobne podobe; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Zadovoljni Kranjci; 20.00 Zabavna radijska igra; 21.00 Panorama zabavne glasbe; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za otroke; 18.45 Kull^na od-caja; 19.10 Poje Niki; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Varieteji leta 1970; 22.05 ♦Qualcuno bussa lila porta* — TV priredba; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.10	»Ubili so milijarderja* — TV drama; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer; 22.30 Lahka glasba.
JUG. TELEVIZIJA
9.10, 20.00, 23.45 Poročila; 9.15 Dobro leto voščimo; 11.00 Novoletni spored; 12.00 »Vrnitev v Ozz* — amer. risanka; 13.00 Novoletni spored; 14.00 »Palček Tom* film za otroke; 15.30 Ansambel Vadnal; 16.00 in 16.45 Hokej Me-dveščak : Jesenice; 17.45 Obzornik; 18.00 Športna oddaja: 19.00 Novoletni spored; 20.35 Ljupka Dimitrovska; 22.05 Novoletna komedija; 22.35 »Nepremagljivi* — ser. film; 23.25 TV kažipot.
NOČNI TEK PO ULICAH SAP PAULA
Tudi v drugem nastopu zmagal Norvežan Mork
Mork vodi tudi na skupni lestviti turneje
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, I španskem otoku Minorci. Letalo je 1. — 24-letni norveški študent in-1 najela neka alžirska družba, kajti
golf Mork je zmagal tudi v c»u-gem nastopu avstrijsko - nemška smučarske skakalne turneje Inter šport. S tem uspehom je seveda prevzel vodstvo tudi na skupni lestvici. Velike možnosti za zmago v Garmisch - Partenkirchnu .je i-mel Čehoslovak Raška, ki je v prvi seriji postavil nov rekord skakalnice z značko 97 metrov (prejšnja 94,5 metra). Toda v drugem skoku je skočil mnogo manj in si je tako zapravil priborjeno prednost.
Današnji rezultati so bili naslednji:
1.	Ingolf Mork (Nor.)
238, 94,5 - 95,00
2.	Jiri Raška (ČSSR)
235.5	— 97 — 92,5
3.	Tauno Kaeyhkoe (Fin.)
229 - 91,5 - 94
4.	Joel Inge Bjoemeby (Nor.)
224.5	-93,5 - 91
5.	Zbyhec Hubač (ČSSR)
221.5	— 89 - 89,5
6.	Didrik Mueller . Ellefsen (Nor.) 220 - 89 -192,5
Izmed Jugoslovanov se je najbolje uvrstil Demšar, ki je bil 32 Skupna lestvica te turneje je po dveh nastopih (Oberstdorf in Garmisch - Parbenkirchen) naslednja:
1.	Ingolf Mork (Nor.) 473,8 Jiri Raška (ČSSR) 463,0 Zbynek Hubac (ČSSR) 455,0 Tauno Kaeyhkoe (Fin.) 449,5 Bent Tomtum (Nor.) 445.6
2.
3.
4.
5.
Zopet smrt športnikov v letalski nesreči?
Nad Sredozemskim morjem je preteklo _ noč izginilo neko francosko potniško letalo s 30 osebami, med katerimi .je bilo 27 potnikov in trije člani posadke. Med potniki je bilo 19 članov nekega nogometnega moštva, ki bi moralo nastopiti na
DOMAČI ŠPORT
JUTRI
Nedelja, 3. januarja 1971
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Flavia
Libartas — Vatna A
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v S. Canzianu S. Canzlan — Primorje A
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Brazzanu
Brazzanete — Juventlna * * *
14.30	v Sovodnjah
Sovodnje — Audax
MLADINSKO PRVENSTVO
10.30	v Padričah
Gaja — Ede ra
PRVENSTVO ZAČETNIKOV
15.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Etperla Pio XII. — Breg
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
10.00	v Thieneju
Thiene — Bor
NARAŠČAJNIKA LIGA
10.30	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Lloyd Adriatico B
NAMIZNI TENIS
moška c liga
10.30	v Nabrežini
Sokol — Rangars (Vidam)
nogometna enajsterica, ki je bila na krovu letala, je bila iz Alžira.
Oblasti so začele z reševalnimi akcijami, vendar o usodi letala — katerega posadka je po radiu klicala na pomoč — ni še nič znanega.
Bologna - Verona	1
Cagliari - Torino	X
Juventus • Lazio	1
LR Vicenza - Foggia	X
Milan - Catania	1
Roma - Napoli	X
Sampdoria - Inter	2
Varese - Fiorentina	X
Bari Mantova	X
Palermo - Arezzo	1
Piša - Perugia	1
Imperia - Ravenna	1
Messina - Lecce	X
NA SKAKALNI TURNEJI INTERSPORT
Američan F. Shorter p0 p^vem delu prvenstva ^ torek in sredo prispel prvi na cilj	5q|(q| na čelu lestvice turnir Bora vTrstu
Jugoslovan Dane Korica je bil tokrat sedmi
SAO PAULO, 1. - V 46. ‘rvedbi znane «corride», nočnega ‘"'d do ulicah brazilskega mesta ha*> Paula, je zmagal Američan Fra,^ Shor-ter. Prehitel je vse najbolj znane dolgoprogaše, ki so se ga udeležili. Proga je bila nekoliko daljša kot prejšnja leta: merila je 8.920 m in ne 8.700. V močnem dežju je star-talo 32 tujih in 250 domačih tekačev.
Takoj po prvem kilometru se je na čelu ustvarila skupinica, ki je zajemala vse najboljše, izmed katerih naj omenimo Američana Shor-terja, Angleža Trevorja Wrighta, Mehikanca Pereza Saldiivio, Jugoslovana Daneta Korico ter Italijana Cindola. Proti koncu drugega kilometra, kjer se je proga začela lahno spuščati, je Shorcer pospešil tempo svojega teka: sledili so mu Wright, Mehikanec Miranda, Korica ter vztrajni Italijan Cindolo. Tak je bil vrstni red tudi po 5. kilometru, ko je Shorterja napadel Anglež Wright. Američan je zelo prisebno odgovoril na Angleževo potezo in pustil svojega nasprotnika nekoliko za seboj. Korica in Cindolo sta ob tej
akciji zgubila stik z vodečimi in zgubila nekaj mest.
Na cilju je bil prvi Američan Shor-ter pred VVrightom, Mirando in Pa-lomaresom.
Vrstni red na cilju:
1.	Frank Shorter (ZDA)
2.	Trevor Wright ’ (VB)
3.	Pedro Miranda (Meh.)
4.	Rafael Palomares (Meh.) 24’45”8
5.	Mario P. Saldivia (Meh.) 24’47"8
6.	Lutz Phillipp (Nem.) 25’03”0
7.	Daniel Korica (Jug.) 25’10”0
8.	Rafael Perez (Kostarika) 25’26”rt
9.	Yasunori Hamada (Jap.) 25’27”0
10.	Giuseppe Cindolo (Ital.) 25’30”0
24’27”4
24’40”2
24'45”0

NOGOMET
V ZAČETNIŠKEM PRVENSTVU
Mladi nogometaši Brega že v finalnem turnirju
Kljub praznikom, se bodo mladinska prvenstva nadaljevala danes in jutri. Tokrat bosta zaposleni le dve naši ekipi.
MLADINCI
Po odlični zmagi proti Aurisini z 1:0 (bil je to prvi poraz Nabre žincev) bodo gajevci jutri igrali na domačih tleh, in sicer ob 10.30 pro ta Ederi.
Zadnja zmaga proti nabrežinskim nogometašem je zelo opogumila naše igralce, ki so tako ponovno kandidata za osvojitev končnega drugega mesta, kar bi jim omogočilo nastop v finalnem delu prvenstva Gajevci so proti Aurisini igrali res dobro in so se tako oddolžili za poraz, ki so jim ga zadali nasprotniki v Nabrežini prav tako z IM) Naše moštvo .je tako pokazalo, da je trenutno v dobri formi in lahko navijači, trener ter /igralci z za upanjem gledajo na nadal.jevan.je tega mladinskega prvenstva, ..Trenutno so gajevci na drugem ' mestu lestvice. Imeli pa bi lahko kako točko več, če ne bi nekaj tekem nerodno zgubili, kot na primer pro ti Triestini.
Jutri bodo torej gajevci sprejeli v goste skromno Edero, ki pa je nikakor ne smejo podcenjevati, kajti to bi jih lahko drago stalo Za igrati morajo skrbno, urejeno in morajo že od vsega. začetka dati vse od sebe.
Izidi 15. kola
Rosandra - Triestina	1:4
Union San Giovanni	0:8
Gaja - Aurisina	1:0
Audax - Gipo Viam	2:4
San Giovanni - Edera	6:0
niso zasedli prvega mesta, za ka bero so se enakovredno potegovali z Muggesano) so vseeno dosegli svoj cilj: priborili so si pravico do nastopa v finalnem delu začetniškega prvenstva. Za mlade nogometaše in za društvo samo je to velik uspeh, ki kaže, da so pri Bregu ubrali pravilno pot, kajti prav iz vrst teh najmlajših bo lahko društvo kmalu črpalo tiste sile, ki bodo moraie nujno nado mestiti veterane v prvi ekipi.
Danes, ob 15. un se bodo na igrišču Vrdelske ceste naši mladi nogometaši pomerili z Esperio Pio XII., ki je v skupini A dosegla drugo mesto za moštvom Libertas Rocol.
Naloga	Brežanov bo seveda			ze
lo težka.	Za to	srečanje pa	SO	se
pripravili	vestno	in imajo vse		iX)-
goje, da	lahko	enakovredno		za-
igrajo z	vsemi finalisti.			
KONČNA		- LESTVICA		
Muggesana 10		7 3 0 34	7	17
Breg	10	5 4 1 12	5	14
Libertas	10	4 3 3 17	8	10
Flavia	10	3 3 4	7	19	9
Edera	10	15 4	8	14	n
Tergeste	10	0 2 8 1	24	2
	LESTVICA						
Aurisina	12	9	2	1	30	7	2C
Gaja	14	8	3	3	22	8	19
S. Giovanni	12	7	3	2	35	15	17
G. Viani	13	7	3	3	28	11	17
Triestina	13	6	5	2	26	9	17
Rosandra	13	2	2	9	14	29	8
Audax	14	3	2	9	16	33	8
Edera	12	3	1	8	10	28	7
Union*	15	3	1	11	7	48	6
‘Union ima točko odpovedane tekme.				manj		zaradi	
Jutrišnji pari:
Triestina - G. Viani S. Giovanni - Rosandra Aurisina - Union
Gaja - Edera (.Padriče 10.30)
• * •
ZAČETNIKI
Mladi nogometaši Brega, (čeprav
Današnji srečanji finalnih tekmo vanj: Esperia Pio XII. - Breg in Mugeesana Libertas Rocol.
b. I.
Tečaj in izlet SPDT
SPDT organizira izključno za spremljevalce udeležencev smučarskega tečaja v Trbižu, 10. januarja 1971 avtobusni izlet v Trbiž. Kandidati za izlet naj se zaradi omejenega števila mest prijavijo čim prej v Trstu, Ulica Geppa 9 in naj poravnajo voznino (1500 lir).
Tečajniki bodo v avtobusu prejeli ciklostilirani razpored skupin, razporeditev po avtobusih pa si lahko udeleženci iz Trsta ogledajo v Tržaški knjigarni, kjer so tudi urniki posameznih skupin. Udeleženci tečajev naj takoj javijo možne napake v razporeditvi po avtobusih, ki bi morda nastale zaradi pomanjkljivih podatkov.
Avtobusi bodo odpotovali (točno!) ob naslednjih urah: a - 06.00 iz Trsta (z začetka Ulice F. Severo) b - 06.00 iz Trsta
06.10	iz Rojana (semafor v Ul. Miramare)
06.15 iz Barkovelj (križišče s Kontovclsko cesto) c - 06.00 z Opčin (izpred Prosvetnega doma)
06.15 s Proseka
06.25 iz Križa (avtob. postaja) 06.25 iz Nabrežine (avtob. p.) d - 06.00 s Proseka (avtob. post.)
Vpisovanje traja še do vključno
7.	januarja 1971. Ob prijavi naj vsak izletnik točno navede kraj vstopa v avtobus.
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI C LIGI
ZA KOŠARKARSKE NARAŠČAJNIKE
Ekipa ima velike možnosti za uvrstitev na kvalifikacijski turnir za B ligo
ne rezultate zadnje sezone: prebit je bdi zid 16 minut. Mladi John Kin-sella, drugi že na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki, in starejši Mike Burton, sta na ameriškem prvenstvu vso ostalo svetovno elito pustila za seboj za dobrih 20 sekund.
Veliki dvoboj so v Los Angelesu napeto pričakoval in jasno je bilo, da bo zmagovalec prvi človek, ki bo dosegel čas pod 16 minutami. Kdo bo zmagovalec pa je bilo te-
■iiiiiMuftiiiiiiifciiiiii*iMimimiiiTiiiiiiiiiripiiiimi!|i
POPRAVEK
V novoletni številki našega dnevnika nam jo je tiskarski škrat na 8. (športni) strani krepko zagodel: novoletnima izjavama Primorja in Primorca (očividno zaradi podobnosti imen) je namreč zamenjal naslova. Obema društvoma se za nerodnost opravičujemo.
IIBIBIIIBIIiaiBIIBBIIIIBIIIIIBIBIIIBIIIIIIIIIII||||imra3lllllltl1tl||||||||||||||||||ll||||||||||llll||||||||||||l||||l|||||||||||||l>ll|||||||||||||||||||||||||||||||B|||||||||||rti||||||||||,|||||||l«
Odbor športnega združenja Bor vošči vsem svojim elanom, tekmovalcem, trenerjem, navijačem, zamejskim slovenskim športnim društvom, italijanskim in jugoslovanskim društvom, organizacijam ter vsem posameznikom, tisku in radiu, ki so nas na katerikoli način bodrili v naših naporih in tudi finančno pomagali k našim u-spehom, srečno novo leto.
Prejšnjo nedeljo se je zaključil prvi del namiznoteniškega prvenstva moške -C lige, v katerem smo zabeležili nepričakovan uspeh ekipe Sokola, ki je trenutno z osmimi točkami na prvem mestu lestvice. To sicer ni izredno presenečenje, ker so igralci Sokola začeli priprave za to sezono že zgodaj poleti, ko so se udeležili skupnega desetdnevnega treninga v Rovinju in so pozneje tudi redno trenirali doma, kjer i-majo res dobre pogoje. Nobeno slovensko društvo namreč nima dvorane in miz stalno na razpolago za igralce, kot jih ima Sokol. Zato tudi ni slučaj, da ima društvo poleg prve ekipe, v kateri nastopajo Ukmar. Fabjan in Cattonar, tudi nekaj mladih igralcev enajstih, dvanajstih let, med katerimi vsekakor izstopa Radovič, ki ima kljub svojim mladim letom stilistično že po vsem izdelane vse osnovne udarce.
Igralci Sokola so dokazali, da jim poletni trening in tečaj nista bila samo za zabavo, ampak so si pridobili novih izkušenj, predvsem pa so izboljšali sistem igre. Od začetka prvenstva namreč stalno napredujejo. Prva srečanja so odigrali
proti slabšim nasprotnikom in so jih tudi prepričljivo premagali. V predzadnjem kolu so v Vidmu premagali ekipo La Cantina, v zadnjem kolu pa so imeli v gosteh moštvo CSI Friuli, katero so tudi premagali s 5:1. Ravno ta ekipa bo v povratnem delu prvenstva najbolj nevaren tekmec Nabrežineem. Že v lanskem prvenstvu je Sokol na domačih tleh premagal videmsko moštvo, v gostovanju pa je bi! poražen.
Če bo ekipa tudi v povratnem delu prvenstva igrala tako, kot v dosedanjih srečanjih, ima precej možnosti, da zasede prvo mesto v svoji skupini in se uvrsti v kvalifikacijski turnir za vstop v B ligo. V kvalifikacijah nastopajo zmagovalci treh skupin C lige ie naše deže le Sodeč po dosedanjih rezultatih ni nobene ekipe, ki bi izstopala, zato pa bo borba v kvalifikacijah ne koliko bolj izenačena kot v posameznih skupinah. Če bi se Sokol uvrstil v kvalifikacije bi bil že lep uspeh, če pa bi napredoval v B ligo, nam bi pripravil lepo presenečenje, saj je to do sedaj uspelo le ekipi Bora.
e. b.
Turnir bo pod pokroviteljstvom deželne košarkarske zvezo
znanijo z nasprotniki, ki jih imela v prvenstvu. Turnir bo tudi
iiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiniiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiiiiiiiHiiiiii
V okviru priprav za košarkarsko prvenstvo dečkov bo ŠZ Bor priredilo turnir pod pokroviteljstvom deželne košarkarske zveze. Nedvomno je to veliko priznanje za naše združenje, kajti s tem je zveza pokazala, da povsem zaupa glede prireditve tega turnirja, ki bo letos prvič v Trstu in ki naj bi postal tradicionalen.
Turnirja se bodo udeležile štiri ekipe, in sicer Saba, Servolana, Polet in Bor.
Spored:
V	torek, 5. 1. 1971
ob 15.45 Bor - Polet ob 17.00 Servolana - Saba
V	sredo, 6. 1. 1971
ob 10.00 finale za 3. in 4. mesto ob 11.15 finale za 1. In 2. mesto ob 12.15 nagrajevanje Za slovensko košarko je ta turnir važen iz dveh razlogov: košarska zveza je prepustila prireditev te manifestacije slovenskemu društvu, kar kaže, da se je naša košarka že uveljavila tudi v domačem italijanskem okolju; poleg tega bo s tem turnirjem društvo o-mogočilo najmlajšim, da že pred prvenstvom nastopajo in se tako se-
bodo
PLAVANJI
PREGLED SEZONE 1970
Na progi 1500 metrov prosto Kinsella in Burton pod 16 minut
Podvig obeh plavalcev skoraj presega mejo človeške zmogljivosti - Vrsta odličnih mladoletnikov
Proga 1500 m prosto je za ljubi-. daj še nejasno. Burton je med pr-r Poprečni čas na vsakih 100 m je tel je plavanja dala najbolj kakovost-1 venstvom doživel že dva minimalna bil za zmagovalca 1’3”87. Še zani-
OBVESTILO
Športno društvo Breg priredi 6. januarja tradicionalni enodnevni SMUČARSKI IZLET v Kranjsko goro. Vpisovanje do nedelje pri vaških zastopnikih.
utri moštva na igriščih
'	..mil	Min _MS__
poraza, kljub temu, da je tudi sam na 200 m delfin in 400 m prosto plaval pod starima svetovnima rekordoma, na «svoji» progi pa je trdno upal na zmago. Bil je plavalec, ki je v zadnjih petih letih na tej progi samo dvakrat podlegel in ki je skoraj sam svetovni rekord polagoma izboljšal za več kot 45 sekund. Posebno trd se je zdel dvoboj v Los Angelesu za Kinsello. Komaj pol ure prej je v štafeti 4 x 100 m preplaval za svoj klub (svojo predajo) v času 53’5.
■Potek finalne borite je bil edinstven. Kinsella in Burton sta plavala vseskozi skoraj z ramo ob rami in na/večja razlika je bila samo 2”2, navadno pa se je gibala v nekaj desetinkah sekunde, kar je v športu skoraj neopazna razlika. Zanimivo je, da je bil Kinsella vseskozi v vodstvu in je imel v zadnjih 100 metrih še toliko moči, da je dosegel 60”9, Burton pa v brezupnem naporu za dosego zmage 60”8.
Vredno si je zapomniti čase obeh
■	MILAN
Cudicini; Anquilletti, Rosato; Mal-dera, Schnellinger, Biasiolo; Ro-gnoni (Combin), Combin (Villa), Benetti, Rivera, Prati.
CATANIA
Rado; Strucchi, Cherubini; Buz-zacchera, Reggiani, Tentorio, Volpato, Pereni, Baisi, Beraar-dis, Bonfanti.
■	JUVENTUS
Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cureddu, Marini, Salvadore; Hal-ler, Causio (Marchetti), Anasta-si, Capello, Bettega.
LAZIO
Di Vincenzo; Wilson, Facoo; Chi-nellato, Papadopulo, Marchesi; Massa, Mazzola, Chinagtia, Go-vernato, Dolso.
■	L. R. VICENZA
Bardm; Cisco, Volpato; Santin,
Carantini, Castano; Damjani, Ciccolo, Turchetto, Scala, Falop pa.
FOGGIA
Trentini; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Gar-zelli, Villa, Bigon, Majoli, Sal-tutti.
ROMA
Ginulfi; Scaratti, Liguori; Salvo-ri, Bet, Del Sol (Santarini); A-marildo (Cappellini), Franzot Del Sol), Žigoni, Vieri, Cordova.
NAPOLI
Zoff; Ripari, Pogliana; Zurlini, Panzanato, Bianchi; Hamrin, Ju-liano, Umile, Importa, Abbon-danza.
SAMPDORIA
Battara; Rossinelli, Sabatin; Cor-ni, Spanio, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia.
INTER
Vieri; Bellugi, Facchetti; Bedin, Giubertoni, Burgnich; Jair, Ber-tini, Boninsegna, Mazzola, Corso.
■	VARESE
Carmignani; Perego, Rimbano; Sogliano, Della Giovanna, Mori-ni; Carelli, Tamborini, Braida, Brignani, Nut.
FIORENTINA
Bandoni; Galdiolo, Longoni; E-sposito, Ferrante, Brizi; Mariani, Merlo, Vitali, De Sisti, Gen nari.
■	BOLOGNA
Adani; Roversi, Fedele; Orescd, Battisodo, Liguori; Scalza, Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Pace.
VERONA
Pizzaballa; Nanni, Sirena; Ferrari, Batistom, Mascalaito; Ma-scetti, Mazzanti, Orazi, Bergama-schi, Clerici.
plavalcev.	Kinsella	Burton
100 m	1'00’ '21	1’00"26
200 m	2'03’91	2’04”2
300 m	3'08”17	3'08"36
400 m	4'12"89	4’12”96
500 m	5’17"45	5’17"77
600 m	6'21”95	6’22'T8
700 m	7'26”02	7'26’ '93
800 m	8'29”	8'31”09
900 m	9’33”59	9’35"39
1000 m	10’38”03	10’39"33
1100 m	11'42”70	11’43'T4
1200 m	12’47"12	12’47"19
1300 m	13’51"G1	13'51"88
1400 m	14’56”12	14'56”51
1500 m	15’57’TO	15'57”34
pripomogel k temu, da se priliv mladine v to športno panogo še poveča.
Kakšne pa so možnosti naših e-kip na tem turnirju? Medtem ko se bodo poletovci gotovo dobro odrezali, pa so borovci celo kandidati za osvojitev končnega prvega mesta. V predprvenstvenem obdobju so naši košarkarji kar petkrat zmagali, enkrat pa so morali poraženi z igrišča, in to prav proti Servola-ni, ki bo tudi tokrat najresnejši tekmec «plavih».
b. L
mivost: oba plavalca sta v prvih 400 metrih dosegla vmesna časa, ki sta bila za pol sekunde boljša od tistega, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu veljal še vedno legendarnemu Schollanderju svetovni rekord na progi 400 m. Sc primerjava s Tokiom: takratni zmagovalec, bi za Kinsello zaostal za dobra dva bazena!
Kljub velikemu naskoku ne morata oba čudovita dolgoprogaša računati na lahko življenje v prihodnji sezoni. Američani imajo na primer 18-letnega McBreena, ki je na tej progi plaval samo petkrat, dosegel pa tretji najboljši čas na svetu (16’19”8), in prav toliko starega Atkinscna z osebnim rekordom 16' 22”2. Avstralci pripravljajo presenečenje za ZDA. V zadnji sezoni sta njihova 16-lenika Windeatt in Tawasci plavala 16'23'T in 16'30”4, dobro so sicer z mladoletniki založeni tudi Američana sami. Omeniti velja 15-letnega Favera (16'27”9). Z izjemo Fassnachta in Lampeja Evropa skromno stop« za svetovno konkurenco. Močno so zaostali tako vzhodni Nemci, posebno pa Sovjeti
Najboljših 10 na svetu (v oklepa ju rojstna letnica);
15'57"1 John Kinsella (1952), ZDA 15'57"3 Mike Burton (1947), ZDA 16'19”8 Tom McBivui (1952), ZDA 16’19”9 Hans Fassnacrt (1950), Zah.
Nemčija
16'22"2 Terry Atkinson (1952), ZDA 16'23’T Graham Windeatt (1954),
Avstralija
16’23”9 Wemer Lampe (1952), Zah.
Zah. Nemciia
16'27’T Steve Genter (1951), ZDA 16’27”9 Rex Favero (1955), ZDA 16’30”4 Max Tavascr (1954),
Avstralija
Naša moštva jutri
Po enotedenskem premoru se bodo jutri začela skoraj vsa prvenstva, v katerih so zaposlena naša moštva.
D LIGA
Jutri čaka prvo Borovo moštvo težko gostovanje v Thieneju. Tekma je za «plave» zelo važna, kajti v primeru zmage bi se naši predstavniki dokončno uvrstili med ekipe, ki se potegujejo za vstop v višjo kategorijo, C ligo. Kot je znano, imajo borovci trenutno osem točk In so na drugem mestu lestvice, skupno s San Donajem.
Jutrišnji Borov nasprotnik — Thiene — pa je po dobrem začetku nekoliko popustil in zato se bo že jutri skušal oddolžiti z zmago. Thiene sestavljajo izkušeni igralci, proti katerim bodo morali naši košarkarji hitro igrati, kajti prav s hitrim tempom jim bodo lahko odvzeli vsako pobudo.
V jutrišnjem srečanju bodo »plavi* igrali s svojo običajno postavo: Zavadlal, Fabjan, Rudes, Lakovič, Sirk, Škerlj, Starc, Ambrožič, Hrvatič. Edina novost je torej Hrvatič, ki bo zamenjal odsotnega Per-tota.
Jutrišnje kolo
Siloplast - San Donš, Don Bosco Ro - Zuccheri Bo, Thiene - Bor, Friulana - Dukcevich, Italcantieri -Treviso, Castelfranco - Friulana.
MLAJŠI MLADINCI
Mlajši mladinci bodo tudi jutri počivali. Povratna del tega prven-stva se bo namreč začel prihodnjo nedeljo, 10. januarja 1971.
NARAŠČAJNIKI
Z jutrišnjim kolom se bo zaključil prvi del naraščajniškega prvenstva, v katerem nastopata dve slovenski peterki, in sicer Bor ter Polet.
Obe naši ekipi čaka jutri težka naloga. Borovci se bodo na s. o jem igrišču (»Prvi maj»), ob 10.30, spoprijeli z ekipo Lloyd Adriatico B
Poletovci pa se bodo celo pomerili z najmočnejšim moštvom prvenstva, in sicer z Lloydom A. Igrali bodo na domačem igrišču, z začetkom ob 9.30.
Jutrišnje kolo
Bor Lloyd Adriatico B (10.30), Ricreatori Don Bosco, Polet - Lloyd Adriatico A (9.30), Servolana - Ital-sider.
NARAŠČAJNICE
Polet bo jutri v ženskem naraščaj-niškem prvenstvu počival. Na sporedu pa bosta naslednji srečanji: Calza Bloch B - Italcantieri in Ricreatori - Calza Bloch A. S tem kolom se bo zaključil prvi del prvenstva.
b. L
Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih:
mesto	1967	1968	1969	1970
	16’34'T	16 08''5	16’04”5	15’57’T
mesto	17 05 ”2	16’49"3	16’50”9	16'30”4
mesto	17’28”3	17’10’T	17’16”7	16’51’T
mesto	17’44”7	17’25”0	17'24”5	17’19”7
mesto	18’04”0	17’54 "9	17’44”7	17’27”7
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi drugi
1
2
1
2
1
X
1
2
1
2
1
2

LLOPOLD
KREBELJ
20.
Prvi bataljon Istrskega odreda
Ta sovražni vpad je precej omajal zaupanje ljudstva v odcedni štab; ljudje so članom štaba zamerili zlasti zato, ker so bili o nameravanem nemškem napadu prej obveščeni, v*ndar sta komandant ln komisar zavrnila obveščevalna porodila kot neresna in Izmišljena.
Prvi bataljon je dobil poziv za odhod z enodnevno za n»udo, to Je 1. maja in že Isti dan zvečer odpotoval v Brkine, °d tam pa na Jurišče, kjer se je pridružil štabu odreda ln 2- ter 3. bataljonu. Ob odhodu Je bila udarna skupina v Istri, fato smo jo takoj s kurirsko pošto odpoklicali. V sestavo bataljona se Je vrnila šele 7. maja v vasi Lužarje na No tranjskem.
Potovanje v Ambrus Je bilo mučno in negotovo, še bolj neprijetna pa reorganizacija sama. Ob prihodu v Ambrus je I. bataljon 132 mož. ob povratku pa le 73. Cel odred J87, ob povratku pa le 186. V brigade ln Kočevski odred Je bilo premeščenih več kot 300 borcev. Samo iz I. bataljona Je ostalo v Suhi krajini 59 borcev. Oddati pa smo morali Sest strojnic, štiri brzostrelke ln šestintrideset pušk. Tudi to Je bil velik prispevek Brkinov ln Istre našemu osvobodilne n»u boju drugod.
Iz tistih dni sta se ml neizbrisno vtisnila v spomin dva
dogodka;
1.	Sestanek bataljonskih ln od rednih funkcionarjev na štabu VII. korpusa, na katerem nam je obrazložil razloge za reorganizacijo odreda pokojni Boris Kraigher, ki Je najprej poudaril, da so nekateri odrednl funkcionarji zagrešili mnoge nepravilnosti, zato so bili odstavljeni s položajev in obsojeni. Potem pa Je pohvalil borbenost in aktivnost bataljonov v boju proti sovražniku in prizadevnost v mobilizaciji novih borcev. Na račun bataljonskih štabov niso izrečeni nobeni očitki, razen ugotovitve, da bi bili morali na napake tudi sami prej reagirati. NI pa povedal, v kakšni vzročni zvezi so bile napake funkcionarjev odrednega štaba z reorganizacijo enot oziroma z redukcijo njihovega številčnega stanja. Toda bila je vojna. Glavni štab ln štab korpusa sta morala upoštevati obče potrebe narodnoosvobodilnega boja In razmere v vsej Sloveniji ln samo v skladu z njimi ukrepati.
2.	Po sestanku na štabu me je čakalo 12. maja 1944 mučno opravilo. Moral sem sklicati bataljon v zbor in izbra tl izmed 132 borcev in bork 60. ki se bodo vrnili s I. bataljonom oziroma z odredom v Brkine in Istro. To ml Je bilo neznosno, neprijetno ln mučno. Vedel sem, da bi se vsak borec ali borka zelo rad vrnil v domači kraj, toda višjega štaba sem moral Izvršiti v nespremenjeni obliki, čeprav je bilo vnaprej Jasno, da redukcija odreda ne bo koristila krepitvi NOB v Brkinih ln Istri, težišče NOB pa Je bilo tedaj drugod. Seveda sem .tih izbral po enem samem kriteriju — po njihovem prejšnjem pogumnem vedenju v bojih, discipliniranosti ln iznajdljivosti. Bataljonski štab ln četna vodstva so ostala ob reorganizaciji skoraj nedotaknjena Marsikateri od borcev ml je tedaj zameril ln mi še danes očita, zakaj ga nisem odbral v novi bataljon. Morda ml bodo tistt ki bodo te vrstice prečitali, vendarle oprostili, saj bi bit rajsa vse odpeljal ponovno na Primorsko, če bi bilo to od mene odvisno, kot pa se vrnil z okrnjeno enoto.
Po petih dneh se je odred vrnil tik pred 18. majem 1944
v brkinsko vas Prelože. Prišel Je z utrujenimi in slabo oboroženimi boroi naravnost v najhujšo nemško ofenzivo, v kateri so Nemci požgali šest vasi ln Dobili 72 ljudi. Večino so žive oblilll z bencinom, Jih zaprli v lope in zažgali. To je bilo kruto sovražno maščevanje zaradi porazov v boju z istrsko hrvaško brigado in našim odredom v prejšnjih mesecih.
2e isto noč se Je Istrska brigada Vladi mira Gortana umaknila na Pivko. Istrski odred pa v Skadansko goro, kjer je naš bataljon spet prevzel svoje prejšnje operativno območje, medtem ko sta se štab odreda in 2. bataljon vrnila naslednjo noč v Brkine.
Iz Suhe krajine smo se vrnili z novim odrednim vodstvom ln takoj začutili olajšanje in večjo sproščenost. 2e v naslednjih dneh in tednih smo se spet z vso mladostno energijo in partizansko zagnanostjo, energično in pogumno pognali nad sovražnika, ki je po treh tednih odsotnosti spet okusil silo našega orožja. Borci in prebivalca so se z odhodom komisarja Leona in komandanta Sava iz Istrskega odreda za vedli, da Je odpadla z njihovih ramen težka mora ne to variš kih in nezdravih odnosov, ka niso zrasli na brkinskih tleh, pač pa so Jim bili vedno tuji ln vsiljeni. Zavladala je večja sproščenost in okrepilo se je medsebojno zaupanje med ljudstvom ln borci. Tej sproščenosti so sledili v naslednjih treh me secih naši izredni uspehi v boju s sovražnikom. Tudi v tem primeru se Je spet izkazalo, da je vsako ljudsko socialno gibanje v svojem bistvu globoko demokratično In samo v takšni bistvenosti se lahko uveljavlja ln razvija, sicer pa propada.
IZREDNI USPEHI I. BATALJONA 10 V BOJU S FAŠISTI IN Z NEr:CI PO VRNITVI IZ SUHE KRAJINE
štab bataljona je sklenil po povratku lz Suhe krajine
S*	z
Si?	“Si »
s *£ rs”p.ra
upravičita zaupanje slovenskega	vodstva	NOB, ki	jih	le no-
Sto°	Z81™'	hkratl.pa so komaJ	Čakali, da	se	mašču-
iqJ 4 °'SII>at0,r U za nezasli&ane	zločine,	zagrešene	v	Brkinih
18. in 19. maja 1944 ln že prej v	Istri, Čičariji ln drugod.
ze naslednji dan sta šli prvi udarni skupini v akcijo. 22 maja 1944 pa Je odšla čez Slavnik udarna skupina, ki jo Je vodni komandir 2. čete Ivan Pezdirc, in naslednji dan ob 11 uri minirala med Podgorjem ln Prešnico železniško progo ter
T	7^*' Kmalu Je Pripeljal patruljni vlak, ki
so ga vlekle tri lokomotive. Sprožili so 15-kilogramsko mino. Njena eksplozija Je vlak pretrgala na dva dela ln uničila lokomotive in dva vagona. Ostali del vlaka pa so naši tova-rišl napadli s strojnicami. Nemci so se branili iz oklepnega vagona z mitraljezi in širicevnim 20-milimetrskim topom, toda boj je trajal le približno deset minut, potem pa sta nepoškodovani lokomotivi odpeljali preostali del vlaka nazaj na Kozino. v boju sta padla dva nemška vojaka, več pa le bilo ranjenih.
Med našim pohodom v Suho krajino ln štiritedensko odsotnostjo so se počutili fašisti in Nemci kar lagodno tudi belim izdajalcem so hitro zrasle peruti. Takoj so razvili v Trstu, kot je poročal Stojan Sturm iz Kozine odveščevalnemu centru IO 21. maja 1944 živahno demagoško propagando v kateri so trdili, da Je skoraj konec partizanske vojske, medtem ko se v Egiptu pripravlja nova jugoslovanska kraljev* armada, ki Je Angleži in Amertkanci ne bodo pustili na cedilu in bo končno obračunala s partizani.
(Nadaljevanje tledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina	Ul* sv’ Franžiska 20 Telefon 37 338
950 "r.~ Vnapre!' četrt,e,ns 2-700 'ir, polletna 5.200 lir, celoletna T Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-
p .-uVlttka « tedn° in V nede'i° 80 Par, mesečna 14 din, letna 140 din,
Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. januarja 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubi|am 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Odgovorni urednik Stanislav Renko	Izdaja In tiska ZTT • Trst
TRČILA STA POTNIŠKI IN TOVORNI VLAK
Huda železniška nesreča v Iranu terjala 45 žrtev in 66 ranjenih
v
Žrtve so v glavnem delavci, ki so sodelovali pri gradnji železniške proge Isfahan - Yazd - Kerman
TEHERAN, 1. — Zairadd hude nesreče, M se je pripetila včeraj v osrednjem predelu Irana je 45 oseb izgubilo življenje, 66 pa hudo ranjenih. Med postajama Sagzi in Maybod sta trčila potniški im tovorni vlak. Na potniškem vlaku so bili v glavnem delavca, M so potovali od Isfahama v Yazd. Uradne podatke je javilo ministrstvo za prevoze, prve vesti pa je posredoval list «Kayahn».
Po prvih vesteh se je zdelo, da je bito samo 15 mrtvih im 130 ranjenih, v resnici pa so bile posledice nesreče precej bolj tragične.
Železniška proga Isfaham - Yazd-Kermam še ni uradna proga, po kateri naj bi redno vozili potniški vlaki. Zdd se, da so ponesrečenci delavci, ki so komaj postavljali progo im so se z vlakom premikali od kraja do kraja.
ml streli širša Rama, člana zakonodajne skupščine države Rajah-stam. Ram je pripadal kongresni stranki, Id je trenutno na oblasti.
Političen umor v Indiji
,	NOVI DELHI, 1. — Danes so ne-
Igra senc pod zasneženimi vrhovi	kateri neznanci ubili z revolverski-
.........................................................nmiim.mm.nmuui
V OKVIRU ČILSKEGA GOSPODARSKEGA PROGRAMA
PODRŽAVLJENJE PRIVATNIH BANK IN NACIONALIZACIJA RUDNIKOV
*Zadruga za agrarno reformo» je tudi razlastila najpomembnejše zemljiško posestvo
dild krivcev, sploh do sedaj nimajo do Izpustitve Bucherja prišlo kaj
SANTIAGO DE ČILE, 1. - čilski predsednik Salvador Ailende je med radijsko - televizijsko tiskovno konferenco javil, da namerava vlada podržaviti vse zasebne banke v Čilu. Ukrep spada v program, ki ga namerava izvesti vlada za izboljšanje gospodarskih pogojev v Čilu. Pred kratkim je Ailende že izvede! nacionalizacijo bakrovih rudnikov, kar so podprle skoraj vse čilske stranke, celo krščanska demokracija, ki je v opozociji. V načrtu je še nacionalizacija rudnikov železa in nitrata ter premogovnikov.
Pripomniti moramo takoj, kako razlikujejo v Čilu nacionalizacijo od podržavi jen ja. Banke bodo torej podržavljene: delovale bodo na podlagi istega statuta in tržnih običajev, kot do sedaj, bodo pa pod državnim nadzorstvom. Rudniki — kakor že bakrovi — bodo nacionalizirani in bodo torej postali državna last.
Načrt o podržavljenju zasebnih bank bo obravnaval parlament prihodnji teden. V Čilu deluje štiriindvajset zasebnih bank: dvanajst je čilskih s sedežem v glavnem mestu, sedem je deželnih, pet pa tujih (z italijanskim, francoskim, angleškim, brazilskim ali severnoameriškim kapitalom).
V svojem govoru je Salvador Ailende poudaril, da bo vlada za banke s tujim kapitalom pripravila posebni statut. «Skuša!i bomo doseči snorazume, ki naj bi ščitili korist Čila in ki bi istočasno tudi upoštevali pravice bank.* Načrt predvideva, da bo država skušala nakupiti do konca januarja vse delnice zasebnih bank, seveda po pirmemih cenah. Cena bo plačljiva na dva načina in v dveh rokih: polovica z državnimi vrednotnicami, ki so vnovč-ijive v kateremkoli trenutku, druga polovica pa bo plačljiva v roku od dvph do petnajstih let na različne načine.
Ailende je najavil tudi drugo spremembo v zvezi z bančno in kreditno politiko. Denar bo od 1. januarja stal nekoliko manj, krediti bodo nekoliko bolj »dostopni*, saj bo obrestna mera znižana za 13 odst. (od 44 na 31).
Poleg podržavijenja bank in nacionalizacije rudnikov so se čilske oblasti lotile tudi razlastitev. »Zadruga za agrarno reformo* (CORA) je včeraj razlastila najvažnejšo zemljiško posest v Čilu, morda tudi v vsej Latinski Ameriki. Gre za družbo, v kateri je osem farm pokrajine Magallames, na skrajnem jugu Čila. Posest zajema 730.000 ha, ukvarja pa se prvenstveno z rejo ovnov. Razlastitev je bila izvedena po zakonih, ki jih predvideva agrarna reforma: 5 odst. vrednosti je plačljivih takoj, ostalo pa v roku 25 iet.
Danes je predsednik Ailende napovedal še podržavljenje premogovnika družbe Lita - Schwager, ki je 500 km južno od Santiaga.
niti točnejših sumov. Kvestura in poveljnišitvo karabinjerjev sta odredila strogo stražo pred vsemi javnimi palačami in močne patrulje po mestu samem.
Bucher kmalu prost?
RIO DE JANEIRO, 1. — Ugrabitelji švicarskega ambasadorja Bucherja so predstavili brazilskim oblastem nov seznam imen političnih ujetnikov, ki bi jih te morale izpustiti na mesto 25, za katere je vlada izjavila, da jih na noben način ne bo spustila iz ječe. Seznam sedaj proučujejo oblasti. V diplomatskih krogih so mnenja, da se zadeva razpleta precej ugodno in da bo
kmalu,
V Rio de Janelro so medtem spustili na svobodo 8 od 9 članov u-nedništva humoristične revije «0 Pasqulm», ld so jih aretirali pred dvema mesecema. Revija je ta teden zopet začela izhajati.
ESTE, 1. — Danes so identificirali obglavljeno truplo mlade ženske, ki so ga našli včeraj pri tračnicah železniške proge Bologna-Be-netke. Zenska je Giovaima Danieli, ki je v torek zbežala iz psihiatrične bolnišnice. Verjetno Jo je povozil vlak št. 1770, ki vozi med Bologno In Benetkami. Truplo, pri katerem nd bilo dokumentov, je spoznal mož, ki je pritekel na mesto nesreče.
V Iranu obsodbe zaradi protidržavnega delovanja
TEHERAN, I. — Vojaško sodišče je obsodilo 18 oseb, obtoženih protidržavnega delovanja. Obtoženci naj bi sodelovali pri zaroti, M jo je pripravil bivši šef iranske tajne službe gen. Teymour Bakhtiar ob podpori iraškega baasdstdč-nega režima, štiri osebe je obsodilo na dosmrtno ječo, ostale pa na zaporne kazni od treh do 18 let.
Enemu iamad štirih obsojencev na dosmrtno ječo, 24-letnemu študentu Armadiu Sabouriju, so spremenili kazen v tri leta zapora, ker je aktivno sodeloval s policijskimi oblastmi med spraševanji ostalih obtožencev. Med sodnijsko razpravo je dejal, da mu je gen. Bakhtiar dal navodila, naj pošlje skupino iranskih prostovoljcev v Bagdad, kjer naj bi jih izuril v saboterstvu in partizanskem boju z namenom, da se poslužujejo tega znanja v boju proti iranski vladi.
Vročina razsaja v Braziliji: prvi so prizadeti otroci
RIO DE JANEIRO, 1. — V Braziliji je poletje doseglo svoj višek z vročino, ki je že neznosna. V nekaterih predelih je suša in beležijo celo nad 40 stopinj v senci. Gre za izredno revna področja, kjer otroci umirajo od gladu. V bolnišnicah Rio de Ja-neira je že nad 900 otrok, ki so se izsušili, poleg tega pa nimajo kaj jesti. Njihovo stanje je o-bupno in domnevajo, da je tisoče otrok, ki jih starši sploh niso mogli odpeljati v mestne bolnišnice in tako sedaj umirajo doma.
Samo v Recifeju so v zadnjih treh tednih sprejeli v bolnišnice nad 4500 otrok.
nemškega kanclerja Willyja Brandta za osebnost leta 1970, zaradi njegovih prizadevanj za zbližanje obeh Nemčij. Brandta so izbrali na podlagi podatkov, ki jih je dala anketa med bralci revije. Za Willyjem Brandtom sta dobila največ glasov pokojni egiptovski predsednik Naser in ameriški predsednik Nixon.
Sam si je amputiral roko
LOS ANGELES, 1. — 65-letni Ben Barer si je sam amputiral roko, ki mu je ostala stisnjena v kolesju avtomatične naprave za pranje avtov. Ko se je zavedel, da ga bo kolesje potegnilo vase, si je najprej poskusil odrezati roko z žepnim nožem, ko pa mu to ni uspelo, je nadaljeval v britvijo. Nato si je roko zavil v brisačo in odšel v t»lnišni-co, kjer so zdravniki, potem ko so mu nudili prvo pomoč, ugotovili, de je njegovo stanje »zadovoljivo«.
Umrla je od lakote stara le dva meseca
RAGUSA, 1. — Komaj dva meseca stara Giuseppina Gallaro je umrla, na Silvestrovo, od lakote. Mati jo je našla v zibelki in bila prepričana, da ji je slabo. Skušala je malo Pino obuditi iz nezavesti, nato pa klicala zdravnika, ki je samo potrdil smrt.
Ester De Martino, mati umrlega otroka, je tudi sama na pol otrok. Stara je komaj 17 let in se je pred časom poročila z 22-letnim Vincen-zom Gallarom. Verjetno je šlo le za «ureditev» zakonskih razmer, kajti Vimcenzo je Ester zapustil kmalu po poroki in odšel v svet. Ester pa je ostala sama z dojenčkom. Ni se imela s čim preživljati, od časa do časa ji je prinašala kaj malega njena mati, vendar ji vse to ni moglo zadostovati. Iskala je zaposlitve, a je ni našla.
V tem okolju je mala Pina mora-al z življenjem plačati za krivice družbe, ki zanjo ni hotela poskrbeti.
Potres na genovski Rivieri
GENOVA, 1. — Na genovski Rivieri so v noči med 31. dec. in 1. januarjem občutili precej močan potresni sunek. Posebno ga je bilo občutiti v zadnjih nadstropjih. Mno. gi ljudije, ki so sledili predvajanju filmov v raznih kinematografskih dvoranah so nia vrat na nos odšli na prosto. Geofizikalni Inštitut je sporočil, da so sunki dosegli jakost 3. stopinje Mercallijeve lestvice.
IZJAVA MINISTRA ZA GOSPODARSTVO FERRERA
Splošno povišanje mezd v Argentini
Predvidena je tudi razširitev mnogih industrij in gradnja infrastruktur
BUENOS AIRES, 1. — Argentinski minister za gospodarstvo Aldo Ferrer je javil med radio - televizijskim intervjujem, kakšne so nove smernice argentinskega gospodarstva. Potrdil je, da vlada ne namerava razvrednotiti denarja, pač pa pripravlja 6-odstotni povišek mezd z veljavnostjo od 1. januarja. Posebne komisije bodo morale do aprila proučiti in pripraviti načrt tudi za primerne poviške drugih plač. Prvi sestanek komisij bo v začetku februarja.
Ustanavlja se «Državna banka za razvoj*, katere naloga bo, da poskrbi za razvoj in razširitev industrije z udeležbo argentinskega kapitala in za gradnjo vseh potrebnih infrastruktur. Posebne pažnje so pri tem deležne pokrajine. «Banka bo morala poskrbeti za mobilizacijo argentinskega finančnega potenciala,* je nadaljeval svoj govor minister Ferrer, «istočasno pa bo morala sku šaU pridobiti tudi tuje kredite, ki naj bi ojačili in omogočili razširitev argentinskih podjetij.*

PREHOD V LETO 1971
Novoletna praznovanja z veseljem upanjem in ... ob hudem mrazu
Novo leto so pozdravili v Italiji s streljanjem umetnih ognjev - Poleg veselja in razposajenosti je tudi upanje, da bo leto 1971 rešilo mnoga pereča vprašanja
Willy Brandt osebnost leta
MILAN, 1. — Italijanski mesečnik «Storia iRustratavi je izbrala
Na Silvestrovo v Palerma neuspeli bombni atentati
PALERMO, 1. — Policija In karabinjerji so odkrili v novoletni noči in jutru kar 4 peklenske stroje, ki bd morah eksplodirati ob polno, či Bombe so bile postavljene pred občinsko palačo, pred sedežem rudniške družbe, pred sedeži deželnih odbomištev za delo in zdravstvo ter poljedelstva in gozdov; vsako bombo je sestavljajo 18 palic dinamita za* Skupnih 14 kg eksploziva. Zdi se, da stroji niso eksplodirali zaradi okvar na mehanizmu, ki bi morami sprožiti eksplozije.
»Cheries Twins», francoski dvojčki, ki plešeta, pojeta v desetih jezi kih in ki sta komaj zaključili dolgo turnejo po ZDA. Za Silvestrovo sta nastopili prvič v Evropi. Do krstnega nastopa je prišlo v Italiji,
pod Oran Paradisom v Campigli Soanl
MOSKVA, 1. — Ne glede na polarno temperaturo je 25 Moskovča rev pričakalo novo leto v ledenih vodah reke Moskve, ki teče skozi prestolnico. »Junaki* Moskovčani so se pognali v vedo pod poveljstvom predsednika plavalnega krož ka, 60-letoega Osmana Kumukova, pet minut pred polnočjo. Nekaj minut po polnoči so priplavali na nasprotni breg reke, krier so praznovali novo leto z obilnima napitnicami.
SYDNEY, 1. - Letos je bilo v Avstraliji za Silvestrovo mnogo spopadov na plažah med skupinami mlad.h hyppijev in huliganov ter policijo. V Avstraliji je namreč sedaj poletje in velike množice so se zbrale ob morju. V bližini Bri-sbameija je prišlo do spopadov, pri katerih je policija aretirala 101 o-seb ob koncu ogromnega pretepa, pri katerem je sodelovalo več tisoč oseb in ki je trajal 3 ure.
PARIZ, 1. — V vsej Franciji je bil za Silvestrovo izreden mraz, za-ko da so oblasti ponekod celo prepovedale vožnjo po cestah v novoletni noči zaradi velike poledice. Kljub temu pa se je d) polnoči zbralo na Elizejskih poljanah v Parizu mnogo avtomobilistov, ka so izvedli običajni «klaiksonski koncert*.
Najniije temperature so zabeležila prejšnjo noč v mestu Oyonna s 27 stopinjami pod ničlo. Celo v Cannesu, na modri obali, je temperatura padla pod ničlo, čeprav samo za dve stopinji.
LONDON, 1. — Prvi januar v Angliji ni praznik in Angleži bi morali — vsaj teoretično — delati na novo leto. Angleži pa vseeno praznujejo ta dan, tudi če ga ne predvidevajo oblasti. Več sto tisoče/ delavcev zapusti delovno mesto vsako leto na ta dan. Po uradnih cenitvah je bilo danes izgubljenih nad molijo« delovnih ur.
BONN, L — Po neuradnih cenitvah so zapadnd Nemci zapravili približno 60 milijonov mark (10 milijard lir) za nakup umetnih ognjev ob praznovanju novega leta. Umetni ognji niso torej privilegij Neaplja, temveč so obi čaj po vsej Evropi. Pri tem se seveda širijo tudi nesreče, saj je bilo to noč veliko oseb ranjenih zaradi nepravilnih eksplozij ognjev.
RIM, 1. — Letos so Rimljani v novoletni noči zmetali nekaj manj starih predmetov na ceste — v veliko veselje pometačev. To »zmanjšanje* pa so nadomestili z »na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiniiiiiiiiiiiniimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred sodnijo zadnje poglavje Beatlesov
LONDON, 31. — Danes je Pavl Maccartneg, ened izmed četverice liverpoolskih popevkarjev, začel legalno akcijo pred visokim londonskim sodiščem za uradni razpust skupine.
Paul zahteva razpust druibe «The Beatles & Co.», ki so jo Beatlesi ustanovili aprila 1967 in naj sodišče imenuje kuratorja, ki naj ugotovi premoženjsko stanje družbe same in naj poskrbi za razdelitev interesov, ki jih še družijo.
Legalna akcija je naperjena pr o ti ostalim trem Beatlesom, Johnu Lennonu, Georgeu Harrisom in Ringu Stan (čigar pravo ime je Richard Starkeg), ter proti družbi
Preiskovalni organi niso Se izšle- cApple Corps Ltd *. Slednje se
ustanovili leta 1966 za tspodbuja-nje neznanih umetnikov na vseh področjih».
D a so bili Beatlesi na koncu svojega skupnega nastopanja je bilo znano že precej časa. vendar pa pomeni današnji korak Paula Maccartnega uradni konec skupine.
Kot so Beatlesi navduševali mladino in predvsem t. im. rteena-gerse», so tudi odzvali velik odpor zaradi svojega nekonvencio-nalizma v glasbi in obnašanju sploh. Uvedli so dolge lase, elektronsko muziko, močno skandiranje ritma. V zadnji časih so tudi ponovno odkrili nekatere elemente klasične glasbe predvsem k 10.
stol. in orientalske glasbe in jih spojili z lahko glasbo. Prav zaradi tega prevrata, ki so ga uvedli v lahko glasbo in sploh v mišljenju mlajših pokolenj, so Beatlesi pomemben dogodek v socialnem in kulturnem življenju dobrega dela sveta, tudi tistega dela sveta, kateremu dolgolasci in beat-glasba ne ugajajo. Sama kraljica Elizabeta jim je podelita plemiški naslov predvsem, ker so doprinesli majavim angleškim državnim financam velik finančni dotok iz vsega sveta, kjer so prodajali milijone in milijone svojih plošč. Vzporedno s preobrazbo glasbenih form je napredovala tudi preobrazba vsebin, ki so počasi prešle od izgubljenih ljubezenskih izjav na vedno bolj
rastknm* umetnih ognjev in drugih eksplozivov, ki so s svojim večurnim treskanjem razveseljevali Rimljane, marsikomu pa so povzročili bolj ali manj resne poškodbe. V tej noči je bilo namreč ranjenih 131 oseb in gasilci so morali intervenirati nad tridesetkrat, da so preprečili začetke požarov. Najmlajši ranjenec je 5-letni Fa-brizšo Rcsatd, ki si je opekel desno roko, ko je izstreljeval svoj bengalni ogenj. Petarda je ranila tudi nekega pometača, ki je začenjal leto s čiščenjem cest.
Danes zjutraj se je zbralo nad 1000 oseb ob reki Tiberi v bližini mostu Cavour, s katerega se je ob 12.45 vrgel v vodo belgijski do> zavijam Ri de Somiay. V Rimu ga poznajo pod imenom Mister O in je zelo znan, ker že dolgo vrsto let skače v vodo v jultru novega leta.
NEAPELJ, 1. - Neaplju brez-dvomno pripada naslov prestolni ce umetnih ognjev. Kljub operaciji »San Silvestre* ki jo je izvedla kvestura v prejšnjih dneh, da bi uničila čim več eksplozivnega materiala, je celo mesto odjekalo dolgo ur od pokov «mortairetov», »petard*, »batov* in drugih eksplozivnih umetnij. Pri tem je bilo ranjenih 110 oseb. Najhuje sta ranjena 18-letni AmieMo Pizzo, ki je izgubil obe roki in 17-letni Pietro Golila, kateremu je pokvaril drobec petarde levo oko.
Poleg tradicionalnih umetnih o-gnjev, so letos praznovali prihod novega leta tudi s signalnimi pištolami, katere izstreljujejo visoko v zrak barvne rake*. V zadnjih dneh pred Silvestrovim so jih prodali 5.000, mnogo pa so jih prodali že prej, posebno pred pričetkom tekme Napoli - Milan, med katero so «špariniki» dobesedno bombardirali igrišče s takimi raketami.
Po izjavah oblasti so letos izstrelili v Neaplju več ognjev kot lani: do tega zaključka so prišli na podlagi ocen o prodaji umetnih ognjev in ranjencev, katerih je letos za 10 odst. več kot lani.
VIDEM, 1. — V videmski pokrajini je prišlo za Silvestrovo do dveh »športnih* praznovanj novega leta.
Skupina planincev je praznovala prihod novega leta na višini 1651 in sicer na vrhu Matajurja. Po maši v kapeli, posvečeni »Kristusu kralju*, so prižgali velik kres, katerega je bilo videti po vsej nižini do morja. V Kanuji pa je skupinica mladih potapljačev, ki sodeluje pri «Operariji Atlantida* prebila polnoč v posebnih podvodnih kabinah, 12 metrov pod gladino jezera Cavazzo. Prijatelji m tehniki pa so praznovali prihod novega leta ob obrežju jezera; bili so povezani s telefoni in s posebno televizijsko napeljavo z notranjostjo podvodnih kabin.
angažirane in socialno zavzete tekste. Vendar se je prav pri tem začelo popuščanje vezi. ki so združevale liverpoolske mladeniče:
John Lennon se je angažiral v pacifističnem boju in v problematiki vzhodne filozofije Že pred dvema letoma so odločili, da tjf> bodo več nastopali pred publiko ampak samo izdajali plošče kmalu nato pa so tudi prenehali s svojim skupinskim življenjem.
Tudi če so se Beatlesi razšli, ni nikakor zmanjšan pomen njihove «revolucije» in tudi če bodo razpustili družbo *The Beatles & Co.» bo ime Beatlesov ostalo zapisano med najpomembnejšimi v zgodovi I sečni boj za delovno pogodbo. Pri
n« sodobne glasbe.
Ob novem letu pa kljub vsemu niso vsi pozabili na velika socialna vprašanja, ki prepletajo in o-groiajo ves svet. Baski so praznovali z novim letom tudi zmago nad fašističnim režimom, ki je bil prisiljen, pod pritiskom vseh antifašističnih gibanj, da je pomilostil obsojence v Burgosu. V Vietnamu so za nekaj dni prekinili boje. V Milanu so delavci tovarne Borlet-ti praznovali prihod leta 1971 na trgu pred Duomom, da bd priklicali javno mnenje na svoj večrne-
Turinu so pristaši gibanja »Mani
teše* prehodili s transparenti 7 kilometrov poti in se takoj nato zbrali v neki dvorani in govorili o temi »Mir, kaj je to?». To vprašanje je morda najvažnejše od vseh. Mir, napredek, svoboda, konec izkoriščanja človeka po človeku, to so stvari, katerih si vsi najbolj želimo. Naj bi jih leto 1971 končno prineslo vsem ljudem, vseh barv kože idleoiagij in ver na vseh koncih te naše Zemljice.
DAKA, 1. — Danes je pri šam-šeroagarju v bližini Dake v Vzhodnem Pakistanu strmoglavilo letalo Kfokker friendship«. Po prvih sporočilih iz Dake je pri nesreči zgubalo življenje 7 oseb od 28, ki jih je letalo imelo na krovu. Za sedaj še ne vemo, zakaj je do nesreče prišlo.
Javne investicije bi morale v letu 1971 presegati za 30 odst. investicije leta 1970. «Tako zahteven program bomo lahko izvedli samo, ker so državne in poldržavne družbe dokazale dovolj hranilne zmožnosti, važna pa je seveda tudi mobilizacija finančnih sredstev na notranjem in zunanjem tržišču.*
Minister Ferrer je dalje razlagal novi zakon, ki podeljuje državnim podjetjem vso nakupno moč države. Na ta način skušajo omejiti in skoraj onemogočiti »tradicionalno* uvažanje. Vsem izvoznikom bo država podelila precejšnje premije, ki naj bi dovoljevala izvoznikom »agresivno politiko prodajanja v tujino*. Da bi podprli izvažanje, bodo ustanovili «Banko za trgovino s tujino*, ki bo ozko povezana z «Državno argentinsko banko*.
Svoj govor je minister Ferrer zaključil z ugotovitvijo, da je sedaj najbolj primeren trenutek, da se Argentina loti take «politike izvoza*, ker je tudi konjunktura najbolj primerna, saj je finančna razpoložljivost skoraj dosegla svoj višek.
Huda nesreča v premogovniku v ZDA
HYDEN (ZDA), — 1. Reševalne skupine so komaj danes pripeljale na površino trupla 38 rudarjev, ki so umrli pri eksploziji, do katere je prišlo v sredo v premogovniku v mestecu Hyden (Kentucky-ZDA). Do eksplozije je prišlo 450 metrov od vhoda horizontalnega rova, verjetno zairada plinov, ki so nasičili zrak v rovu V prvem trenutku so domnevali, da je morda nesrečo zakrivilo slučajno vnetje eksploziva, ki so ga hranili v rudniku. Vendar pa so reševalne skupine naletele pri svojem delu na velike količine oglikovega dioksida, kar naj bi potrjevalo hipotezo o zemeljskem plinu.
V rovu je bilo v trenutku eksplozije 39 rudarjev, enega, ki je bil blizu vhoda, je zračni pritisk vrgel iz rova in mu tako rešil življenje. Ostali rudarji so verjetno umrli v nekaj trenutkih, ker jih je eksplozija dobesedno razmesarila. To bo otežkočilo tudi žalostni posel spoznanja posameznih trupel, nekaterih verjetno sploh ne bo mogoče prepoznati.
Nesreča v mestecu Hyden, kt ima komaj 400 prebivalcev, je najhujša v zgodovini Kentuckyja, premogovnik pa je eden izmed največjih v tej državi.
1971: vojne se nadaljujejo
«Mir ljudem na zemlji, ld so do bre volje*. Božična premirja so minila in »dobre volje, ni in noče biti. Nadaljujejo se umazana vojnu v Indoklni, kolonialne vojne v Angoli, Mozambiku, Gvineji, Bis-sau itd. Na sliki: vojak vodi uje tega kamboškega kmeta na »zaslišanje. In, verjetno, ua morišče