V Ljubljani, dne 2. junija 1934. Štev. 22 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. GfrišciU MfuUiansUi vtUsefan Deset Set . Pred točno desetimi leti so padli streli na nurne nacionaliste, ki so prišli v Trbovlje, da Manifestirajo tudi v tej takrat komunistični trdnjavi svoj jugoslovnaski nacionalizem. Iz zasede so padli ti streli. Kot žrtve teh strelov .se zgrudili bratje Boltavzer, Šlajpah in Žnidaršič. Val ogorčenja je zajel takrat vso javnost, vršile so se ogromne manifesta-«ie, pa se je kmalu vse pozabilo in je šlo življenje svojo pot dalje. Kot običajno, se je t v tem primeru razpoloženje javnosti pre-°Krenilo in ni bilo dolgo, ko so bili nacionalisti vsega krivi in ko so postali zahrbtni napadalci usmiljenja vredni mučeniki. To je Pri nas že običaj. Kot nikdar prej se tudi akrat ni obravnavala stvar z zgolj nacionalna stališča. Merodajnih je bilo dovolj dru-vidikov, med njimi je bil najvažnejši j*°litični, saj smo živeli v dobi najogabnejše ^artizanske borbe, ki se ni ustavila niti pred Padlimi žrtvami in njih krvjo. , Po desetih letih presojamo lahko mirno jagode k in njegove posledice. Komunizem je takrat na vrhuncu svoje dobro organi-Zlrane sile in si je lastil pravico izključnega odločanja v naših rudarskih revirjih. Čutil ® le tako močnega, da je smatral kot izzivanje, ko so hoteli tudi nacionalisti v organi-lranem pohodu priti v Trbovlje. Vsled tega e je odločil, ida onemogoči ta obisk za vsako eno. Tako so padli trboveljski streli. Dve obro organizirani idejni fronti sta trčili dru-■a ob drugo. Ni bilo takrat prav nobenega drugega res idejnega pokreta poleg mednarodnega komunizma in jugoslovanskega nacionalizma, kajti takratne politične stranke niso imele nobene idejne vsebine, bile so le jrRovke z interesi naroda in države. Vsled 'ega je moralo priti do spopada med! tema dvema diamentralno nasprotnima skupinama, slo je le za vprašanje, kdaj in kje. Druga Poleg druge nista mogli eksistirati, za obe ni oilo prostora niti v Sloveniji, niti v državi. Cesar ni mogla storiti nobena vlada, česar tra^im°Kle doseči politične stranke, ki so se a yla> nasprotno pa s padcem funta ka 0l?z*ra izvoz. Ravno angleški vzgled do-da je sedaj autarkična politika bolj 2? ?ae®tu, kot kdajkoli preje. Ves svet gre j; m ciljem in kdor noče biti preplav-Sv n. s tujim blagom in videti uničenja Reprodukcije, mora ščititi domačo pro- om tuje izdelke, če se nam ne Paprimeren izvoz, pomeni nadaljni cial60 konzumne moči in povečanje so-hede. če kupujemo domače izdelke, ^j^limo našega podjetnika in ta zopet Vg.6 ljudi, umske in ročne delavce, ki Čla°^0’ doscda.i brezposelni, kot novi treh V °£ konzumentov in s svojimi po-bami pospešujejo industrijsko in agrar-Produkcijo in prodajo, str » (^mo S6i zakaj so padle tako kata-otaLno cene kmetiškim produktom. Že kot fc1 kmet zdaleka ni tako organiziran lež ..uslrUalec in obrtnik, vendar pa šev n?^a^i vzrok v pomanjkanju povpra-vaT>ja. če ni kupca, pade cena blagu. Kupca ni iz inozemstva, domači pa je vedno slabotnejši radi armade brezposelnih in še več slabo plačanih. Gospodarska osamosvojitev je naše današnje geslo, ta pa mora biti izvedena prevdamo in odgovarjati dejanskim potrebam. Škodljivo in zločinsko je ustanavljanje industrijskih podjetij, ki nimajo izgledov za daljši obstoj, pri tem pa vseeno ustvarjajo delavski proletarijat iz vrst kmečkega ljudstva. Mi potrebujemo predvsem industrijo, ki predeluje naše agrarne produkte in zemeljske zaklade v one izdelke, ki jih danes še uvažamo. Ne prosimo inozemskega kupca, da nam odjema naše agrarne dobrine, ne, ono česar ne porabimo za prehrano direktno, predelajmo sami — doma! Narod, široki krog kunzumentov, je treba organizirati za gospodarsko osamosvojitev in prepričati, da domač izdelek večinoma ni slabši od tujega. Predočiti mu je, da kdor kupuje domače blago, podpira domačo produkcijo, preprečuje ne samo širjenje brezposelnosti, nego zvišuje zaposlitev domačega delavstva ter tako ohranja tudi zdravo davčno podlago. Gospodarska osamosvojitev brez intenzivnega sodelovanja vsega naroda ni izpeljiva. V narodu je treba tudi vzbuditi ponos na našo produkcijo in nuditi nje pregled v živi obliki. Velesejem, katerega naloga je predvsem posredovalni in propagandni moment za našo produkcijo, stori tudi v pravcu narodove propagande in vzgoje mnogo koristnega. Dr. M. Dular. Dne 30. aprila so slavili Čehi 5001et-nico bitke pri Lipanih. Pol tisočletja je preteklo od bratomornega boja, ki je zaključil maščevalni pohod husitstva in naklonil zmago onim, ki so hoteli vrniti domači zemlji mir. Danes stoji na bojišču ogromna piramida, ki so jo postavili Čehi pred 50 leti v spomin na veliko zgodovinsko bitko. Ogromna narodna energija, ki se je bila nabrala v čeških deželah, tem naravnem središču Evrope, je izbruhnila po Husovi mučeniški smrti (1415.) na dan in od 1. 1420. je husitska armada pod slavnim* vodjem Janom žižkorn premagala vse sovražnike okoli svoje domovine. Husitski tabori, sestavljeni iz kmečkih voz, in husitska bojna pesem »Kdo ste božji bojevniki« so vzbujali tak strah v vrstah sovražnikov, da so bežali že pri pogledu na to strašno vojsko. Glavna sila husitske armade pa je bila v njeni veri, da se bije za pravično narodno in božjo stvar in zato tudi husitski bojevniki niso nikomur prizanašali, posebno ne onim, ki so jih poznali kot svoje dedne sovražnike, to so bili Nemci in rimski fanatiki. L. 1424. je umrl husitski narodni junak Jan žižlca, ki je do danes ostal vzor pravega narodnega borca. Njegovo strategijo še danes občudujejo veliki polkovodci. Občudovanja vreden je ta posvetni in duhovni boj, ki ga je izvršil narod tekom 20 let, saj je z njim razmajal in pretresel vso Evropo. Vse ideje, ki so se pojavile iz husitskih vrst, so odmevale pozneje v drugih narodih in reformacija — ki je tudi nam prinesla začetek kulture — ima svoj izvor v tem bojnem husitskem gibanju. Naravno pa je, da je duhovni boj, ki ga je vodil Hus in po njegovi smrti drugi duševni voditelji husitskega gibanja, moral voditi do razcepa narodnih vrst, ker vsaka ideja' rabi nekaj časa, preden se oblikuje v neka pravila, ki potem obvladajo množico. Zato je ob času velikih uspehov, ko so husiti s svojimi četami pridrli do Balta in je vsa Evropa s cesarjem Sigismundom na čelu proti njim pripravljala križarsko vojsko, med husiti samimi divjal notranji boj, ki se je kazal v raznih sektah, kajti nauk božji, za katerega so se borili, se je dal različno razlagati in uveljavljati. Vse smeri od komunizma do skrajnega verskega fanatizma, ki pretre- sajo tudi današnji svet, so se pojavljale v vrstah čeških husitov in lahko se reče, da je takrat češki narod res ustvarjal zgodovino, ko je vršil veliko nalogo božjih bojevnikov, hoteč ustvariti božje kraljestvo na zemlji. Notranji spori so vodili do hudih bojev in zmernejši elementi so spoznali, da neprestan boj proti cesarju in papežu, tem dvem velesilam srednjega veka, ni mogoč, ker bi se narod v njem izčrpal. Iskali so kompromisa. Taboriti in Sirotki pa niso hoteli priznati nikake tuje oblasti v svoji zemlji in tako je prišlo 1. 1434. koncem maja do odločilne bitke pri Lipanih, v kateri sta padla oba voditelja Prokopa. Ta-boritov in Sirotkov je bilo okoli 10.000, plemiške vojske je bilo še enkrat toliko. Z zvijačo so ti izvabili husitske bojevnike iz njih bojne vrste in zvečer 30. maja je bila bitka končana. Čehom je bil spomin na to bitko svarilo, kam vodi narodna nesloga, kajti narodne češke vrste so bile oslabljene in češka zemlja je preživljala poslej težke čase vse tja do Bele Gore,, ko se je zgrudila pod težo nemške Evrope. A drugi opozarjajo tudi na vzroke, ki so vodili do bitke pri Lipanih, to je oni radikalizem, ki se tako rad pojavlja pri Slovanih in vodi do uničujočih medsebojnih bojev. Res je, da sta pri Lipanih skupaj trčili ne le dve češki vojski, ampak tudi dve ideji in da moramo le s spoštovanjem gledati nanje tudi sedaj ob 5001etnem spominu, kot na bojevnike za svoje ideale v dobri veri, da služijo domovini. Spomin nanje je dvigal češki narod v boju za osvo-bojenje, imena teh bojevnikov so ostala na čelu čeških legij med svetovno vojno, ideja husitstva je postala vodilna misel češkega naroda, ki v tem znamenju druži s seboj tudi Slovake. V spomin na to bitko ima Praga krasno panoramo, ki jo je ustvaril slikar Marolt s pomočjo drugih slikarjev in je umetniško delo prve vrste. Pred par leti jo je poškodoval sneg, ki je podrl preslabo strešno konstrukcijo, z velikimi stroški je društvo čeških inženjerjev obnovilo to panoramo v prvotni obliki. Tam nam nudi slfka na steni prizore iz te bitke in marsikateri slovanski potnik je že strmel v to čudovito delo, za katerim se skriva velika tragedija malega slovanskega naroda. Kmetijska pospeševalna služba Še vedno se od časa do časa ponavlja v vseh naših listih polemika o kmet. pospeševalni službi in je tudi v tej polemiki, kakor žal pri mnogih razpravah glede našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja: kup načelnih raizmo-trivanj in prerekanja, a čestokrat malo stvarnosti. Človek bi mislil, da smo si glede pospeševanja kmetijstva že zdavnaj na jasnem. Bistveno so se sicer danes spremenile naše gospodarske razmere, toda nebistveno ali skoraj nič — kljub silni poglobitvi ljudske izobrazbe, kljub vsej mehanizaciji današnjega življenja in kljub splošni politični preorientaciji ljudstva — se ni spremenila dovzetnost in mentalnost najširših plasti našega kmečkega ljudstva ter način in običaj dojemanja gospodarskih naukov in gospodarskega napredka. Za naše prvostopno kmet. pospeševanje med ljudstvom pa prihaja vendar v poštev edino način dojemanja naukov in gospodarske prosvete. Izgleda, da pri iskanju novih oblik lin metod |v očigled novih gospodarskih razmer prehajamo v naši živahnosti preveč v meglene ekstreme in pozabimo graditi na svoječasnih, v solidnih gospodarskih prilikah izgrajenih solidnih temeljih. Ti, že v minulem stoletju postavljeni in dandanes znova potrjeni temelji so: 1. Največje uspehe rodi osebna iniciativa. Nastala je dandanes sicer potreba, da iščemo vsemu našemu gospodarskemu življenju, ki naj bi bilo čimbolj načrtno- zadružno, kolektivno obliko. Večjidel je dandanes odrekla kolektivna oblika kmet. produkcije — glej Rusija! —, kateri je predpogoj omejitev razpolaganja z dobrinam^ omejitev osebne iniciative. V najtežjih prilikah živi hribovski, planinski kmet; čestokrat trpi pomanjkanje 'družina in živina in vendar vztraja, dela in ustvarja kmet znova, ker visi z ljubeznijo na koščku svoje zemlje. Čim se kmet. produkcijo mehanizira — kakor v Rusiji —, čim kmet ne bo več gospodar svoje zemlje, tudi ne bo delal več, kakor ga k temu tira sila in osebna potreba.. — Kakor je s kmet. produkcijo, tako je tudi z onim kmet. pospeševalnim delom, ki ima neposreden stik s kmet. produkcijo, s kmetom in pri katerem je najodločilnejša oseba iniciativa. Vpoštevajte samo, kako velike uspehe za napredek kmetijstva imajo posamezni starejši učitelji-praktiki. Žal čestokrat pozabljamo te pionirje kmetijskega napredka. Vsi ti pionirji napredka so delali le iz osebne iniciative in mogoče tu in tam iz potrebe radi zboljšanja dohodkov. Prepričan sem vendar, da bi bilo uspehov dostikrat manj, če bi se bilo nadomestilo sproščeno, ustvarjajočo iniciativo s strogo, mrzlo in ukočeno mehanizacijo dela. Mehanizacija, poleg prevelike birokracije terenske kmet. pospeševalne službe mora vendar nujno uničiti osebno iniciativou 2. Poklic kmet. pospeševalnega organa med ljudstvom ni zgolj poklic — kakor drugi uradniški in referentski poklici z oziram na potrebo vplivanja na dovzetnost ljudstva, predvsem subjekti vno-kre-ativni (ustvarjajoči) poklic. Ne odloča tu toliko strokovno znanje, kakor individualna sposobnost tolmačenja strokovnega znanja. Radi tega so uživali vedno nekdanji potovalni učitelji čisto izjemen položaj in velike naše vzgledne zasnove kmet. napredka pred vojno pri nas, ki je bil na Gorenjskem in bivšem Štajerskem marsikje večji, kakor v katerikoli, danes naprednejši sosedni; državi, so započeli v subjektivno-kreativnem sproščenem delu naši stari kmet. strokovnjaki, vzajemno z učiteljstvom, živinozdravniki in tu in tam tudi duhovniki. Poglejte samo stare spise, berite n. pr. Rohrmannove kmetijske nauke in našli boste v njih že pretežni del vseh sodobnih kmetijsko - strokovnih pobud. V zvezi s tem mora tudi vsaki kmet. referent le odobravati predlog, ki je bil stavljen v »Pohodu« z dne 14. aprila t. 1. in ki se zavzema za to, da referatske posle živinoreje pri srezu prevzamejo živinozdravniki. Aiko bi se bil preje mogoče eden ali drugi kmet. referent, ki se je z vso dušo in energijo specializiral za organizacijo te panoge, temu načrtu protivil, danes ne boste našli ekonoma-živinorejca, ki bi se temu načrtu iz ambicije za panogo upiral. Najpoglavitnejše pospeševanje govedoreje potom živinorejskih organizacij in nabava plem. živine je itak prešlo na posebne zveze in zvezine strokovnjake — za zgolj pisarniško posredovalne živinorejske posle pa se ne bo noben kmet. strokovnjak posebno zavzemal. Naravno bi morali živinozdravniki pri prevzemu živinorejskih referatov prevzeti tudi vso skrb za povzdigo prašičjereje, kokošjereje in konjereje s propagando za zboljšanje tehnike krmljenja, oskrbovanja in negovanja živine: delo, katero dandanes vsled prezaposlenosti sreskih kmet. referentov itak večjiidel ne zmorejo. Doznavam tudi, da se razmotriva, da bi se poslovanje sreskih kmet. odborov omejilo in deloma preneslo na današnje velike občine. Smatram, da bi bil ta ukrep vsekakor še močno preuranjen. Ne omejiti, ampak vsestransko poglobiti bi se moralo delovanje sreskih kmet. odborov, V teh pa bi morali složno in vzajemno sodelovati in si porazdeliti delo v posameznih panogah, na terenu, med narodom in v pisarni kmetijski referent kot splošni in poljedelski referent, živinozdravnik kot ži- vinorejski referent, kak učitelj-praktik ali absolvent kmet. šole-sadjar kot izvedenec, predavatelj in demonstrator v sadjarstvu. Vendar bi morala biti pri tej razdelitvi dela sres. kmet. odborom na razpolago večja materialna sredstva (event. prispevki banovine) in večja — eksekutiva. — Tudi vsestranska poglobitev in razširitev dela sres. kmet. odborov po zgledu nekdanjih okr. živinorejskih odborov na Gorenjskem in posamezno na bivšem Štajerskem bi bilo praktično ena od ključev za rešitev vprašanja, glede katerega se polemizira. Pa še nekaj bi povedal, pa naj se mi šteje v zlo ali ne. Organiziramo, se posvetujemo, razpravljamo pri sejah, selekcioniramo in izvajamo nebroj akcij, toda če človek pride ven iz pisarne in zaprašenih aktov, vidi, da na terenu, kljub velikanskim organiza-toričnim uspehom in kljub napredku v tem pogledu manjka povsod še tistega specialnega podrobnega dela, za katero so bili nekdaj kmet. strokovnjaki postavljeni. Ljudje imajo selekcijske organizacije, toda oskrbovanje živine in tehniko krmljenja se je le v redkih slučajih izboljšalo. Uvedli smo nove pluge, boljše selekcionirano seme, toda o obdelovanju zemlje in ravnanju z gnojem manjkajo še večjidel najosnovnejši pojmi. In tudi oskrbovanje sadnega drevja, kljub neprimerno večjemu zanimanju učiteljstva za to panogo je še pomankljivo. Ne da se pač oporekati, da manjka na terenu podrobnega specialnega dela, kakoršnega bi zahtevala današnja nujna prilagoditev svetovni produkciji in svetovnemu trgu, katerega sreski kmet. referent kot splošni in predvsem pisarniški referent za vse panoge, tajnik kmet. odborov in drugih akcij ne zmore. Manjka nam z eno besedo potovalnih učiteljev-specialistov, ki so že nekoč z uspehom budili in učili naš narod, ki so bili med ljudstvom ob vsakem času in v vsakem vremenu, ki so z ljudstvom in s stroko takorekoč zrasli. Gotovo bi danes reorganizacija kmetijske službe al'l pomnožitev specialistov, pro-pagatorjev boljše kmet. produkcije povzročila mnogo stroškov. Uvažujmo vendar, da živimo v agrarni državi, ki črpa glavni dohodek iz kmetijske produkcije, kljub vsej autarkijii naših sosedov in da moramo za zboljšanje naše kmet. produkcije in prilagoditev te na svetovne trge tvegati tudi začasne večje materialne žrtve in investicije. Saj bodo obresti teh stoterne! —i— Aktuelni problemi Predavanje predsednika oblastnega odbora NO dr. J. Cepudra v ljubljanskem radiu. Nadaljevanje in konec Naša mladina, koliko se je že govorilo in pisalo o njej, koliko osrtre kritike je bilo že naslovljene na njo. Človek bi moral do-biti utis, da je vsa naša mladina zašla na napačna pota. Pa ni tako. — Ko čitamo take kritike, moramo predvsem ugotoviti, da jih govori in piše starejša generacija, to je bas ona, ki je skoraj v celoti odpovedala v nasi novi državi, tako oni njen del, ki se je uveljavljal v javnem življenju pa prav malo pozitivnega ustvaril, kot oni njen del,^ ki se je omejil zgolj na teoretiziranje in kritiziranje. Tu se mladina ni mogla navzeti prav nič posebno dobrega, to tem manj, ker se ta generacija za mladino sploh ni dosti brigala. 1 ako je rasla mlada generacija brez dobrih vzgledov in brez pravega vodstva, prepuščena NARODNA ODBRANA — POMAGAJ! Vse. kar smo do zdaj slišali ali čitali o povzdigi kmetijstva in o sanaciji naših vasi, moramo vzeti kot dokaz dobre volje in priznati tudi nekaj uspeha, toda pri vsem tem nam se zdi, da obupnih razmer, v katerih tiči danes naš kmet, še dolgo ne bo konec. Poleg neštetih društev in raznih fondov pomoč prihaja v nekatere kraje prepočasi in v nezadostni meri. ponekod je pa sploh ni. Ce se bo razmerno velik aparat vedno tako počasi gibal, se je bati, da pomoč ne pride prepozno. Beda je v nekaterih krajih sreza smarskega — o tem želimo namreč govoriti — spravila ljudi že do obupa. Moralno in gospodarsko propadanje bi se dalo zaustaviti le z velikim vsestranskim naporom poklicanih faktorjev. Lani je član banovinskega sveta g. Florijan Gajšek bil opisal v »Jutru« obupne razmere našega sreza in apeliral na merodajna mesta za nujno pomoč. Naj1 ponovimo tukaj njegove besede, da se čitatelji »Pohoda« seznanijo z njegovimi izvajanji: »Šmarski srez, sestavljen iz treh sodnih okrajev: šmarskega, rogaškega in kozjanskega, ima okrog 30.000 hektarov površine in 45.000 prebivalcev. Po svojem značaju glede kulture je 45% površine gozda, ostalo pa tvorijo njive, travniki in pašniki ter 3600 ha vinogradov. V bistvu je srez malokmetijaki, brez industrije. Edino Rogaška Slatina pomeni le malo povzdige za bližnjo okolico, prometna proga Grobelno—Rogatec pa veže le severni del. Slabe prometne zveze zabranjujejo prebivalstvu dovažati na trg skromne pridelke in ne smemo se čuditi, da prebivalci drugih srezov dosežejo za svoje kmetijske proizvode boljše cene kakor mi, sama sebi v teh težkih kaotičnih časih. Ni čuda, če je zašel precejšen njen del na pota raznih ekstremov, komunizma in separatizma. Radi tega pa ne smemo obupati nad njo, mladi značaji se dajo preoblikovati, treba je le pravih rok. Mladina, zlasti ona na univerzah in v višjih razredih srednjih šol je problem za sebe, ne samo važen in težak, marveč tudi nujen. — Kdor gleda površno, bo rekel, da ni dosti prida, ker misli baje le na šport, ples in flirt, ni pa sposobna za kaj idealnega in globljega. Hvala Bogu, temu ni tako, nasprotno. V tej mladini vre, ona išče krčevito nova pota in nove cilje, ker se instinktivno zaveda, da je današnje stanje nevzdržno in da se bližamo hočeš ali nočeš težkim solucijam raznih perečih problemov. Vse polno je takih problemov, vsi zanimajo našo mladino, z vzemi se bavi in muči, pri tem pa je brez vodstva in opore! Tej mladini je treba posvetiti največjo pažnjo, seveda na pravilen način. Kdor misli, ki smo oddaljeni od večjih mest in še v tej oddaljenosti zvezani s svetom le po slabih cestah. V kmetijstvu in pridelovanju živeža je naš srez pasiven in uvaža vsako leto nad 100 vagonov koruze. Stagnacija na lesnem trgu nam ne donaša dohodkov, ki smo jih imeli prej iz naših gozdov. Živinoreja peša, pasma je neenotna. Zadružništvo ni razvito. Kmet ne more prodati vinskega pridelka, je obsojen, da ga izpije sam in se izgublja v pijančevanju. Povodij i nereguliranih rek in potokov povzročajo našim travnikom vsakoletno ogromno škodo in nam puste pridelati le slabo, nezdravo in okuženo krmo. Beda je ponekod tolika, da za silo oblečeni otroci malih viničarjev in kmetov, ki pridelajo hrane komaj za 3 do 4 mesece, prosijo kruha od hiše do hiše. Brezposelnost obupno narašča in število brezposelnih niti v času žetve in košnje ni znatno padlo.« S tem bi bilo v glavnih obrisih predstavljeno gospodarsko stanje našega sreza. Ce pa hočemo dobiti popolno sliko razmer, moramo stopiti v prvo kmetsko kočo in se pogovoriti z njenimi prebivalci. Toda ne smemo pričakovati, da nas bodo pogostili po stari slovanski navadi s kruhom in soljo, kajti tega božjega daru ni zmiraj pri hiši. Gospodar nam bo povedal, kako hudo je za denar, da nima kaj prodati, in če bi tudi imel, ni kupca in cene so ničeve. Vsled predlanske suše so ljudje morali živino prodati, ali pa so jo poklali in pojedli, ker ni bilo krme. V hlevu stoji ena krava, mnogi hlevi so prazni. Od kod bodo ljudje vzeli denar, da si nabavijo živino! Orodje je staro in potrto; potrebno bi bilo, kupiti voz, plug, brano itd. saj brez orodja ni mogoče obdelovati polja. Toda — da bo tej mladini lahko zapovedoval ali pa pridigoval, ta se moti. Ko je bila starejša generacija mlada, se je tudi ona upirala takratni starejši generaciji in odklanjala njeno varuštvo. Isto je danes. Pustimo tudi mi današnji mladini ono samostojnost in avtonomijo, ki smo jo svojca s zahtevali mi sami, naj se grize sama skozi labirint današnjega kaosa. Dajmo ji pa čut, da ni osamljena, da so ji na razpolago starejši tovariši in bratje, na katere se vsak čas lahko obrne, če hoče dobiti moralne opore in podpore. Mladina danes ne zaupa starejši generaciji in v tem tiči vsa njena in naša tragika. Vrniti to zaupanje, to je rešitev. Kako se bo to zgodilo? Gotovo ne z dajanjem očetovskih in vzgojiteljskih naukov in nasvetov, teh čuje mladina dovolj v šoli in doma. Tudi ne z globokoumnimi predavanji, ki jih naj mladina posluša občudujoč pamet starejših. Vse to ne zaleže, če ni sodelovanja med starejšo in mlajšo generacijo. Obe morata tvoriti celoto, v kateri starejša generacija sicer na zunaj vodi, na znotraj pa črpa iz mlajše generacije vedno nove pobude in agilnosti, jo pritegnile vedno jačje in globlje k reševanju javnih poslov in problemov, jo tako vzgaja k soodgovornosti in soodločanju ter jo s tem pripravlja na čas, ko bo ona sama prevzela vlogo starejše generacije. Tega pa danes ni in tako tavata obe generaciji vsaka zase in delata pogreške na škodo naroda in države! Razlika je le ta, da je položaj starejše generacije brezupen, ker bo šla v grob z neslavnimi spomini, dočim ima mlajša generacija lahko vsaj zavest, da slabše ne bo mogla delati, kot so delali njeni neposredni predhodniki, ki so bili tako majhni v tako težkih in usodnih časih! Toda to stanje se bliža koncu, kajti med mlajšo generacijo se jasni! Naveličala se je brezplodnega teoretiziranja, hoče se ji resnega, stvarnega dela. Dolžnost nas, jugoslovanskih nacionalistov je, da jo pri tem podpremo z vsemi močmi. Pustimo jo, naj bo samostojna, dajmo ji le zavest, da ni osamljena in prepuščena sama sebi. Cim bo dobila to zavest in bo začutila, da ima starejše brate, ki ji žele pomagati, bo sama našla pot do nas. In to bo pravi trenutek, na katerega moramo biti pripravljeni. Dotlej pa delajmo med mladino in za njo, pridobivajmo si njeno zaupanje, kajti le tako bomo dosegli, da nas v stiski in iskanju potov ne bo prezrla, marveč se bo obrnila za nasvete predvsem do nas! To delo za mladino in tako sodelovanje z njo, to je nadaljna važna naloga vsakega ju-goslovenskega nacionalista, ki tega dela ne sme vršiti radi sebe in za sebe, marveč le v izvrševanju svoje nacionalne in državljanske dolžnosti! še eno opazko k zaključku teh bežnih pogledov na naše pomanjkljivosti. Kdor nastopa javno ne samo v politiki, marveč kjerkolli, v tega je uprtih vedno precej oči. Ene ga gledajo prijazno, druge neprijazno, nekatere pa naravnost iščejo, kje bi našle kak prašek ali madež. Ko se pridruži še nevošljivost. je konec. Začne se gonja, ki širi podle izmišljotine in zastruplja ozračje in tako pri nas skoro ni bilo voditelja, ki bi se ga ne bila lotila ta podla gonja. Kritika je ne le dopustna, marveč celo koristna in nujno potrebna. Samozavesten državljan se je poslužuje, toda ne zahrbtno in podlo, marveč odkrito, iz obraza v obraz. Le tako ima kritizirani in napadeni možnost, da se brani, le tako more kritika roditi dobre uspehe, bodisi s tem, da se napadeni opere, bodisi s tem, da se po doprinešenem dokazu krivde umakne! Glejmo druge, državljansko polnovredne narode, kako ščitijo svoje mandatarje, kako branijo njih ugled in se solidarizirajo z njimi! Pri nas je obratno! Nisi pošten, če ne napadaš na levo in desno in ne izlivaš gnoja, nimaš čistih rok, če jih ne vtakneš v gnojnico in si jih ne brišeš v obraze onih bratov, ki so morda s tvojo pomočjo zavzeli eno ali drugo mesto. Naposled bomo datirali do tega, da si noben pošten in čist človek ne bo več upal zasesti vidnega mesta in se bodo rinili in pririnili na taka mesta res samo ljudje, ki so navajeni denarja ni. Davek še ni plačan. Poslovimo se in gremo dalje do sosedne koče. Povsod ista reviščina. Poslopja večinoma slaba, potrebna temeljitega popravila. Le malo je trdnih gospodarjev, ki niso prezadolženi. Gospodu Gajšku se zdi, da edino Rogaška Slatina pomeni malo povzdige za bližnjo okolico, toda razočarali se bomo, če si pobliže ogledamo tudi to okolico. Res je Rogaška Slatina najvažnejše kulturno središče našega sreza, vendar okolišno prebivalstvo v njem ne najde osnove za svoj gospodarski napredek. Zakaj ne, to bomo takoj videli, če se potrudimo v najbližnjo okolico med kmetske ljudi. Krenimo v katerokoli stran iz zdraviliškega parka, nas iznenadijo predvsem strašno razrovane ceste in neurejene pešpoti. Vsiljuje nam se vprašanje, kakšen je tukaj tujski promet. Ali goste, ki tudi v tej krizi radi obiskujejo to naše imenitno zdravilišče, ne zanima lepa okolica? O da. zanima jih. Saj smo že v prejšnjih letih večkrat slišali od strani gostov kritike zaradi neurejenih peš-potov in cest. Nekateri so dali izraza svojemu nezadovoljstvu tudi v novinah. Tako n. pr. smo čitali v nekem zagrebškem listu: »Nisu svi ljudi, koji dolaze ovamo, bolesni. Sigurno večina njih dolazi (v Rog. Slatino) radi od-maranja ili radi razonodo. Ti imadu dakako posve druge želje i zahtjeve, nego teški bo-lesniei. Zato je velika šteta, Sto Rogaška slatina nije bolje povezana sa svojom zaista krasnom okolicom, te su najljepši njeni pre-djeli, naročito prema jugu i jugo-zapadu usljed slabih puteva gotovo nepristupačni. Kako divan vidik se pruža čovjeku na sve strane sa tih vinorodnih i šumovitih brežu-Ijaka, koji su se tako dražesno nanizali prema jugo-zapadu. Nažalost ne vodi ovamo ni- Pohod diplomi« ranih tehnikov Ni še dolgo, ko smo po naših obrtnih in industrijskih centrih, po naših tehniških delavnicah in uradih izključno odstopali vodilna mesta veščim pridigarjem in rokovalcem, ki so večinoma prihajali k nam preko mej. Običaj, da smo v vsakem tehniškem detajlu videli gospodstvo, ki ni naše, nam je prirasel v živo prepričanje, da je tehnika razumljiva le tujcem. Ta kriva zavest je ukoreninjena v našem narodu in v naši zemlji tako globoko, da ne moremo preko nje niti danes, ko nas k temu silijo tudi socijalne potrebe in mirno gledamo, kako se množijo vrste brezposelnih domačih strokovnjakov ob armadah dobro zaposlenih tujih rodov v našem pri* dobitnem življenju. Če se je ob narodni zavesti in v velikem zaupanju svojim sposobnostim dvig-nil najmlajši stan jugoslovenskih strokov-njakov, stan diplomiranih tehnikov, da uveljavi parolo praktičnega rodoljubja tudi v tehniškem in gospodarskem življenju lastne bogate domovine, moramo njego^ pokret pozdravljati in podpreti vsi stanovi Diplomirani tehniki, absolventi domačih srednjih tehničnih šol, ki so od osvobojenja pa do danes dale kader sposobnih ljudi, so mlad stan, ki mu najtežje prilike ne razbijejo prepričanja v krasno bodočnost naše domovine. Za eno najvrednejših točk svojega programa si je izbral prepričanje, da mora z bogastvom svoje, s krvjo odkupljene zemlje, rokovati Jugoslovan. Praksa, ko smo odstopali vsa boljša mesta ljudem z diplomami od vseh vetrov, praksa, ko smo v pridobitnih poklicih in ob izkoriščanju naših prdrodnih bogastev pobirali samo milodare, mora prenehati, če hočemo, da bomo domovino, katero nam zavidajo najrazličnejši sosedi osvobodili tudi kulturno in gospodarsko. Vrste diplomiranih tehnikov v naši državi štejejo do 3000 mladih ljudi .in V pokretu vidimo korak mladih, praktičnih vodij. Dne 3. junija predpoldne bodo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani zborovali predstavniki vseh dipl. tehnikov it Beograda, Sarajeva, Splita, Zagreba in Dravske banovine. Želimo, da bi stan domačih strokovnjakov, ki so svoj krst usposobljenosti preživeli z najrazličnejšimi monumentalnostmi doma in v inozemstvu, čim prej nadomestili pomanjkanje domačega strokovnega osebja v jugoslovenskih tehniških poklicih. Občni zbor Oblastnega Odbora Narodne Odbrane v Ljubljani se vrši v nedeljo 24. junija t. 1. ob pol 10. uri dopoldne. Dostop na zborovanje imajo vsi izvršilni člani NO. Kraj, kjer bo občni zbor, bomo objavili v prihodnji številki, ker še ni določeno. gnojnice in jih prav nič ne ženira, če smrde po njej! Kdor ljubi državo, ta mora vzgajati narod, kdor pa hoče vzgajati narod, ta mora imeti vsaj osnovne pojme o človeškem čutu, kajti sicer bo njegova vzgoja zavedla narod v stanje popolnega medsebojnega nezaupanja in duhovnega razkroja. Tak narod pa ne bo postal nikdar državen narod v pravem pomenu besede, tak narod ne bo nikoli sposoben po-služiti se svoje suverenitete na način, koristen njegovi lastni državi in s tem tudi njemu sa-memu. Nacionalisti, na delo za resno državljansko vzgojo našega naroda, zlasti naše mladine! I. C. jedan uredjeni put, a ceste su očajuo zanema-rene i nesposobne za bilo kakav kolni promet.« Toda pojdimo dalje, med kmetske ljudi, da vidimo, kako živijo. Počasi in oprezno, da si ne zlomimo nogo! Po takih cestah spravlja narod svoje skromne pridelke v promet! Večina hiš, razsejanih po hribovju, že čaka dolgo vrsto let na temeljito popravilo. Zunanjost je takšna, da žali vsak estetski čut. Tu je hiša postavljena tako, da se s ceste vidi le zadnja strah s straniščem, iz katerega s® cedi nesnaga čez cesto; tam je spet tik ceste hlev z mlako gnojnice in s kupi gnoja, hišica pa je skrita kje odzadaj med drevjem. Domačini pripovedujejo o težkih razmerah, v katerih zdaj ljudstvo živi. Revščina ni nič manjša, kakor jo v drugih krajih sreza; samo je poleg gospodarskega propadanja še slabše moralno stanje. Ljudje niso skromni. Bili so navajeni v prejšnjih, boljših časih razmeroma dobro živeti. Danes pa ne gre več tako, zato občutijo sedanjo krizo veliko bolj, kakor i° čutijo drugi. Največ denarja gre za obleko in za obutev. Ob nedeljah in praznikih .le videti v cerkvi in na promenadi »moderno* oblečene kmetske fante in dekleta. Vse dajo za malo vredne cunje, njihov dom pa je nemarjen, posestvo zadolženo. . Gospodarska polomija v sosedni Savski banovini ni tako splošna, kakor je pri nas, ker tam kmetski narod večinoma nosi obleko iz domače robe, dasi tudi tam narodna noš ni več tako v veljavi, kakor je bila nekot; Do svetovne vojne so hrvatske žene pole sejale in močile kodeljo in lan, prale in &, vale ovčjo volno, razmetavale iz čahoric po zimi pa, ko ni drugega dela, so ves material pripravljale za obleko m I Okoli ognjišč se je razlegalo vese P Usoda škofa Fogarja Goriškega nadškofa dr. Fr. Sedeja sta * rušila mlečnozoba privandranca, fašistični tajnik Avvenanti iu ambiciozni prefekt Tien-H°- Papežev vizitator Paseto je takoj po svojem prihodu v Gorico prišel do zaključka, je treba kremenitega nadškofa, ki je nad let uspešno in za obe narodnosti nepristransko vodil goriško nadškofijo, nadomestiti 1 bolj elastičnim pastirjem, ki bi se sukal za metrom. Na obisku škofijskega semenišča v Kopru je našel primernega duhovnika za nadškofijsko stolico v Gorici v osebi renegata kirotticha, oziroma Sirottija. Ta je izpolnil Vse nade, izpolnuje jih še danes. V Gorici so aretirali ekonoma nadškofijske bogoslovnice & Rutarja in bogoslovnega profesorja Musizzo. Obdolžili so ju protidržavnega delovanja. G- Rutar je Slovenec in takšne obdolžitve se Slovencev kmalu primejo in tudi v Rimu držijo. G. Musizza pa je Italijan! Stoodstoten Ita-“Jan, kakor je n. pr. tržaški škof Fogar. *akaj je moral ta v zapor? Oba sta padla v nemilost škofijskega upravitelja Sirottija in s »sofijskega dvorca, v katerem kraljuje gospod kirotti, do kvesture (policijske uprave) je Prav blizu! Ambiciozni Tiengo je bil za svoje državotvorno delo v Gorici povišan na prefekturni ®tolČek v Trstu. V Gorici se je srečal s starčkom Sedejem, ki se je »del tudi papeževemu vizitator ju premalo elastičen; tega je bilo jahko zlomiti. V Trstu ni bilo tako lahko *omiti. G. Tiengo se je znašel pred upogljivim diplomatom, ki ravna po geslu »Bolje upogni Se> kakor zlomi se«. In škof Fogar, o kate-Tem danes piše vse nalše časopisje, je Italijan! Da, Italijan, ki se svojga italijanstva ni prašil niti pred avstrijskimi (biriči v Gorici. "alijan. ki je po sklepu lateranskih pogodb zahvalno službo božjo pri Sv. Justu vpri-°? diplomatskih predstavnikov zapel takšen slavospev Duceju, kila so se diplomati in uboga Slovenska raja kar spogledovali. Škof Fogar j® Italijan, ponavljamo stoprocentni Italijan, ** ni opustil priložnosti, da ne bi zapel himne ^rešilnemu poslanstvu Rima na vzhodu, to le v primorskih krajih, pa naj si je to bilo Ined priprostim kraškim prebivalstvom ali v ^psposkem Trstu. Škof Fogar je Italijan, pod ClRar škofovanjem se naglo poitalijančujejo cerkve v severni Istri; on nastavlja v slovanske župnije v Istri mlade italijanske duhovnik, ki so bolj v službi fašistične države kakor vesoljne rimske cerkve in se kaj radi izneverijo lastnemu škofu. Vse te lepe reči lahko berete v listih, o katerih ni mogoče reči, da niso stoodstotno katoliški! Pravijo tudi, da ima Italijan Fogar dobre zveze v najvišji italijanski družbi, ki seže visoko navzgor, mortd'a do dvora! In vendar! Tudi škof Fogar pojde za Sedejem? To bo plačilo za vse te svoje zasluge za italijanstvo v Julijski Krajini! Mar ni on tisti, ki je s svojimi lepimi manirami in razlaganjem vselej skušal uspavati odpor naših narodnih sil v Primorju proti barbarskemu fašizmu? Tudi njega čaka Sedejeva pot. Zakaj? Svojim bogoslovcem italijanske narodnosti je priporočil, naj se učijo slovenski, oziroma srbohrvatski jezik, da bodo lahko pastirovali med Slovani. Dejal jim je. naj bodo bolj pošteni kakor tržaški širokoustneži, ki so pojedli milijone občinskega denarja; ker je na drugi strani opominjal slovenske bogoslovce, (dia morajo pač razumeti svoje fašistične tovariše, naj bodo z njimi strp-ljivi itd. Pravijo, da se je Fogar vrnil iz Vatikana pobit. Očividno bodo tudi njega pustili na cedilu. Stara pesem! Mi jugoslovanski nacionalisti smo res radovedni, kaj bodo ukrenili predstavniki katoliške, t. j. vesoljne cerkve, ki žive v najlepšem miru s palačo »Vene-zia«. Mar niso ob obletnici lateranske pogodbe pisali, da bi ves svet moral zavidati Mussolinija za veliko delo, ki ga je storil, ko je podpisal to pogodbo? In kaj velja ta pogodba v resnici, kako je cerkev svobodna v Julijski Krajini, nam kaže Fogarjev primer! Če se Vatikan tako razume z Mussolinijevo Italijo, če mu je Duce dal toliko svobode, zakaj potem v cerkvi na Primorskem komandirajo razni Tiengi in ne katoliški škofje? Razumljivo, Julijska Krajina ni Maltal Tu ne gre za Italijane, kakor na Malti, temveč za Slovane. Zato se Vatikan ne zmeni za usodo škofov in duhovnikov, ki se v Julijski Krajini borijo za resničen katolicizem proti rimskemu barbarstvu. Dr. I. Lah: Državljanska vzgoja v Češkoslovaški (Nadaljevanje.) Priprave na učiteljiščih Nadaljevali smo pogovor o državljanski vzgoji. Gospod referent je bil pripravljen, da nam razloži vse, kar je treba. Naš razgovor se je sukal okoli učiteljišč, kajti prav tu je treba glavne priprave za vsak pouk. »Danes je v tem oziru že vse urejeno«, je rekel gospod referent. »Učni načrt državljanskega pouka in vzgoje iz leta 1927. nam podaja natančno, kako se pripravljajo českoslov. učitelji, da morejo Potem vršiti svoje delo med narodom.« Gospod referent je nama podal celo zgodovino tega pouka. Dandanes se vse to ®anno po sebi razume. Zanimivo je, da se te zdelo iz početka, da bo ta pouk potreben le nekaj let, dokler se državljani ne vžive v novo življenje, a zdaj se kaže pozeba tega pouka vsaik dan čim bolj. Novi Časi ga zahtevajo. Dasi je glavni naval komunizma že prešel —- in so minili časi, so komunisti s svojimi nastopi straho- vali ulico in obvladali tu in tam že občine, je vendar ta1 pouk potreben ne toliko iz strahu pred boljševizmom, ampak vsled žive državne potrebe, ker imata država in državljan od njega neprecenljivo korist, kajti moderna občina in vsa uprava mnogo lažje vrši svoje delo, če ima prav državljansko vzgojene občane, kakor pa, če bi državljani ne imeli še osnovnih pojmov občanskega sožitja. »Čudno je, da je treba šele dokazovati, da je prva stvar naše modeme dobe vzgoja občana«, pravi gosp. referent. »Časi, ko smo morali delati z neizobraženo maso, so minili. Nepoučen državljan je bil morda ljub Avstriji, da ga je lažje obvladala, nam je treba zavestnih državljanov, ki se vladajo sami, ki vrše svoje dolžnosti, ne ker jih morajo, ampak ker jih hočejo, ker se zavedajo, da je sreča države — njih sreča. To je duh nove Evrope.« Podal je nama učni načrt. »Kar imate tu v teh pravilih, je seveda le ogrodje. Duha in mesa v to okostje morata dati šele šola in življenje. Vendar najdete v teh točkah nekaj važnih navodil, ki bo prav, da jih sprejmete tudi vi, kajti vzgoja — kakor veste — je umetnost. Tudi vzgoja državljana. Morebiti še ta najbolj. Saj veste: človek ni stroj, da bi ga navili in bi šel. Zato je treba pri vzgoji organiziranega državljana vedno paziti, da si predvsem vzgojitelj — ne pridigar ali priganjač. Ne vem, če razumete, kaj hočem reči« »Razumem. Vzgajati je treba svobodne ne prisiljene državljane!« »Dobro je, toda kako je s svobodo pri vzgoji sploh?« »To je vprašanje... Vi mislite glede režima... To velja za vas in za nas... Jugoslavija šele sedaj začenja živeti pravo državno življenje; naš narod je poln zaupanja v to novo življenje. Le vzgojiteljev je treba. Pravih, mislim ...« »Želim vam mnogo uspeha. Mislim, da imate tudi pri vas dovolj dobrih učiteljev. Ali hočete obiskati nekaj šol?« »Hvala lepa. Šola je šola. Ogledal bi si le državljanski pouk.« »Mislim glede duha, Id vlada pri nas. Bilo bi zanimivo...« »Vem, da je to važno. Pri nas se vse znova začenja. Marsikaj slabega smo doživeli, ker smo bili slabo vzgojeni, ali pa, ker smo imeli slabo vzgojo v šoli in v javnosti. Zdaj se znova vzgajamo. Tudi pri nas gre ,enakovsmerjenje‘. Nočemo unifonnacije, niti nivelizacije, ampak unifikacijo duha. če imamo smer, mora biti tudi smoter. To je glavno. Naš cilj je velika bodoča Jugoslavija, ki jo bodo ustvarili prav državno vzgojeni Jugoslovani.« »V tem smo na isti poti Bog daj sreče! To je bodoča Evropa.« »Smo še mladi, zato imamo še bodočnost pred seboj.« »Da, bodočnost...« Vprašanje učiteljskega naraščaja je tudi v českoslov. republiki še vedno predmet razprav. Vsakdanje realno življenje tudi tam ugovarja visokoletečim teorijam o vseučiliški izobrazbi in pedagoških akademijah. To realno življenje trka danes že na vrata in okna srednje in visoke šole. Zakaj? Zato ker je postalo vprašanje kruha važnejše od vsega drugega. Zato tudi ljudska šola — posebno na deželi — kliče vzgojitelje, ki bodo vzgajali novi zarod za življenje in državo tako, da bodo mladino navajali na ono pot dela in nazorov, fci vodi v boljšo bodočnost vsakega in vseh. Brezposelnost je zlo družbe, ki ga je treba začeti zatirati že v šoli s tem, da usmerjamo mladino tako, da bo našla v življenju in državi svoje mesto, kjer se bo uveljavljala kot enota celote. Obrtne nadaljevalne šole Ker nam je preostajalo še nekaj časa, sva odšla še za eno nadstropje višje, kjer so že hodniki s polnimi omarami lepih izdelkov obrtnih šol govorili, da se nahajamo v oddelku za obrtno šolstvo. Sprejel naju je dr. Drnec, namestnik šefa za obrtne nadaljevalne šole, ki nama je takoj postregel s pretipkanim poročilom o obrtnih nadaljevalnih šolah, kjer je v početku podan kratek a temeljit pregled, kako se je to šolstvo razvijalo na Češkem v predan povojnem času. Kot je znano so Čehi prav temu šolstvu posvečali mnogo pozornosti, vsled česar je tudi njihova obrt na izredno visoki stopnji. Poročilo o razvoju in sedanjem stanju tega šolstva je tako zanimivo in važno, da hi se najbrž tudi za naše razmere dobilo v njem kaj poučnega. A nas je zanimala predvsem državljanska oziroma občanska vzgoja. Saj tvori obrtništvo važen gospodarski steber vsake države. Obrtniški naraščaj je bil pri vseh narodih rezerva novih sil, ki so se uveljavljale na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju. Ravno ta naraščaj stopa iz šol naravnost v praktično življenje. V njem lahko vzgojimo prirastek pozitivnih ali negativnih sil za državno življenje. Občanski nauk ima torej v teh šolah svoje vazno mesto. Iz učnih načrtov vidimo, da se uči v III. semestru po dve tiri na teden. A ne več kot teorija, ampak praktično v najožji zvezi z življenjem in poklicem bodočega obrtnika. 0 tem nam priča učna knjiga »Občanska nauka«. To je pravi vzor dobre učne knjige. Iz početka govori o razvoju obrti, o dolžnostih in pravicah učenca, pomočnika in mojstra, o organizaciji obrtništva, o obrtnem šolstvu, o socialnih zakonih, o zavarovanju, o državnih ustanovah v korist obrti in obrtniškega naraščaja, o pomenu države za obrtnika in vse, kar sledi iz pravilnega razmerja med državo in obrtnim stanom. Na koncu govori učna knjiga o državljanskih oz. občanskih dolžnostih. Ni dvoma, da more taka knjiga doseči popoln uspeh, ker neovrženo dokaže, kakega pomena je državni red za pravilen razvoj mladega vajenca, ki mu prav ta red omogočuje, da se povzpne do uglednega mojstra in veljavnega državljana, kateremu so odprta vrata tudi do častnih državljanskih mest. Gosp. dr. Drnec nam je rad priznal, da se polaga na državljansko vzgojo v teh šolah posebna važnost. Res je, da mnogi1 vajenci že marsikaj vedo iz ljudskih šol, zato pa še tembolj pazi na vajence, ki morda niso imeli priliko obiskovati toliko razredov. Način pouka, kot se vidi iz te knjige in učnega načrta, je seveda predvsem praktičen in se naslanja na življen-ske primere, ki lahko prej ali slej pridejo na vrsto. Tako državljansko pripravljen obrtnik bo ne le dober državljan, ampak bo vršil s pravo zavestjo vse one funkcije v javnosti, ki izpopolnjujejo državno življenje s sodelovanjem strokovnih organizacij. Ko je tekom našega raz-govarta stopil šef oddelka gosp. svetnik Nevečežel, smo bili glede te vrste šolstva in državljanske vzgoje obrtnega naraščaja dovolj poučeni. Zato smo se zahvalili za informacije in smo se poslovili. Naše zveze in kulturna konvencija Z gosp. svet. Beringerjem, tajnikom osrednje zveze JČ Lig, in z drugimi prijatelji smo se ob tej priliki razgovarjalii tudi o zvezi med našim srednjesol. pro-fesorstvom. Dooim ima namreč učiteljstvo precej zvez, se naši srednješolski organizaciji manj poznata. Jugoslov. prof. društvo sekcija Ljubljana je že načelo to vprašanje s t zv. slovansko sekcijo, ki naj skrbi za zveze s srednješol. strokovnimi organizacijami pri Čehih in Poljakih. Gre n. pr. za učne knjige, da jih med seboj poznamo in jih morebiti uredimo na enak način, ali pa sprejmemo drugo od drugega, kar imamo posnemanja vrednega. Med slov. pravniki, zdravniki itd. je skoraj več zvez ko med profesorstvom. Take zveze bodo gotovo za vse plodonosne. Med nami in češkoslov. republiko obstoja že od 1. 1926. nekaka kulturna konvencija — seveda samo na papirju. Na letošnjem kongresu JČ Lig v Pragi dne 8. aprila, ki sem se ga tudi udeležil, je bil sprejet predlog, |®ne so prele, tkale in šivale večinoma vse, Jfar je potrebno za dom, a cesto tudi za prodajo. Danes je vsa Jugoslavija preplavljena f inozemsko manufakturno robo, naša hišna ekstiina industrija je začela naglo propadati, ^ani v jeseni je v Beogradu osnovano društvo ^URoslovenska narodna nošnja, ki ima na-?en. s podporo ministrstva trgovine m industrije propagirati naše narodne nošnje, ; ‘ati na poboljšanju naših tekstilnih surovin, 2Popolnjevati domačo tkalsko tehniko in pospeševati trgovino domačih tekstilnih izdelkov. Društvo »Jugoslovenska narodna nošnja« en razširiti svoje delovanje po vsej Jugo-/*viji na ta način, da preko svojih Odborov . banovinah osnuje močne in solidne organi-*acije. . V naši banovini so seveda razmere pre-61 drugačne. Pri nas se je nekdanja narodna *j°bnja že skoraj povsod izgubila. Spričo tega prti; Va pa vendar ne kazalo, držati križem “k- Vse naše oblasti in Številne kulturne Sanizacije naj bi se pridružile — če se še jj®0 — omenjeni akciji, kakor se je to zgo-lo v Savski banovini. Ker je v Sloveniji arodina nošnja večinoma že davno izginila, g**.Pač potrebno veliko smotrenega dela, da bi l^a praktično uveljavi. V tem oziru zdraviliška uprava v Rogaški Slatini lahko sl, v.a prvi korak, ako bi številno žensko , uzmčad obvezala na narodno nošnjo. Isto cj.naj storili razni zavodi, društva in institu-.le po vsej Dravski banovini, da bi na ta v x-ln ^Sasoma narodna nošnja prodrla tudi v široke narodlne sloje, j-1, Koliko koristnega dela bi naši kmetski tr»r-e opravili po zimi, namesto da mi x°i ? brezplodnimi pogovori, neslani-salami in s pijančevanjem po kleteh. V naših vinorodnih krajih je staro in mlado vdano alkoholu. Tako ženske, kakor moški pijejo čez mero. Ze šolski otroci začno piti in ni redek slučaj, da otrok pride v šolo omamljen od alkohola. 0 tem bi naši učitelji vedeli marsikaj povedati. Ko je na!š narodni poslanec g. Špindler v letošnji proračunski razpravi prosvetnega ministrstva govoril o potrebi intenzivnejšega dela na kulturno-prosvetnem polju, smo pričakovali. da bo tudi pri nas začel pihati osvežujoč veter, ko je vendar samo v Dravski banovini v okrilju Zveze kulturnih društev nad tisoč takih organizacij, ki vrše važno vlogo pri narodni vzgoji. Tudi v Rogaški Slatini jih je nekaj, ali ni smotrenega in složnega dela. Naša inteligenca nima drugih stikov s kmetskim ljudstvom, kakor v slučaju, če je potrebno izvršiti kakšno delo v zdravilišču. Rekdo Maj se kateri teh gospodov potrudi v okolico, da bi si ogledal kmetski dom in da bi pokazal zanimanje za potrebe kmetskega človeka. Zato se tudi često zgodi, da pri zdravilišču dobe službo in zaslužek manj potrebni in nevredni ljudje. Na raznih shodih, ki so pa tudi zelo redki, slišimo govoriti le inteligentnejše ljudi. Kmetski človek nam navadilo nič važnega ne povš, ker pač ne zna »postaviti besedo na pravo mesto«. Razprava se kaj rada spremeni v prepir. Če na kmetskem domu kdo nevarno zboli, gre nekdo k zdravniku in mu poskusi dopovedati, kako je bolniku. Na podlagi takega pripovedovanja se vesten zdravnik ne bo lahko odločil, postaviti diagnozo in napisati recept. V vsakem težjem slučaju bo šel pogledat bolnika na dom, da se »na licu mesta« prepriča o stanju bolnika. Temu vzgledu naj bi sledili naši kulturno-prosvetni delavci, kajti v kmetski hiši bodo videli in izvedeli veliko več, kakor pa na kateremkoli zborovanju v hotelu. To je neposredni kontakt z narodom, toda takšen kontakt imajo v nekih krajih edino duhovniki. Ti pa — kakor je znano — nimajo zmiraj pred očmi nacionalne vzgoje v smislu jugoslovenskega državljanstva, ampak prav pogosto čisto druge cilje. »Velika obnova naše vasi je na vidiku«, pravi g. Špindler v svojem članku v »Jutru« z dne 25. marca t. 1. Mi bi tem besedam verjeli, da se nismo že tolikokrat razočarali. Vemo, da obnova naše vasi ne za visi samo o dobri volji g. Špindlerja, zato mu prav nič ne zamerimo, ako obnove še dolgo ne bo. To je velik problem, katerega bodo morali skupno reševati vsi prizadeti faktorji, predvsem občine. Vprašanje je pa, če so naše nove občine v Dravski banovini že zidaj sposobne, izvršiti kakšno večje kulturno dela Mi v šmarskem! srezu imamo dovolj1 povoda, biti v tem oziru skeptični. Naj nam bo dovoljeno, omeniti tale konkretni slučaj: Ze več let se vleče naša zadeva glede izgradnje oz. popravila občinske ceste, ki bi vezala jugo-zapadno hribovito okolico Rogaške Slatine z banovinsko cesto. Na iniciativo krajevne organizacije JNS so se zastopniki interesira-nih osem občin bili odločili za skupno delo in so na sejah dne 6. januarja in 19. februarja 1933 sklenili prispevati za izgradnjo občinskih cest z ljudskim delom in potrebnim materialom. Ko so pa neki župani teh malih občin kmalu na to izvedeli, da je iz odobrenih kreditov za izvrševanje javnih del določeno šmarskemu srezu 175.000 Din, so šli k sreskemu načelniku v Šmarje z zahtevo, da se določeni znesek naj ne izplača odboru za izgradnjo omenjenih cest, ampak naj se vsota razdeli na posamezne občine. Sreski načelnik je to res storil, kljub temu, da mu je posebna deputacija treh mož (župan občine Rogaška Slatina, tajnik krajevne organizacije JNS in en posestnik iz okolice) razložila svoje stališče, da bi se določeni znesek naj dal na razpolago izvoljenemu gradbenemu odboru v svrho popravila najvažnejših občinskih cest v jugo-zapadtoem okolišu Rogaške Slatine, ker se je sicer bati, da akcija za izvršenje javnih del v našem kraju ne bo imela pravega uspeha. In res se je prav kmalu pokazalo, da naš strah ni bil prazen. Zupanom je bilo le do tega, da pridejo do denarja in da z njim razpolagajo po svoji volji, saj nimajo smisla za skupno koristno delo. Takšen je mentalitet onih ljudi, ki so bili na čelu prejšnjih malih občin. Večina istih ljudi je spet na čelu novih, povečanih občin in te nove občine naj bi dale iniciativo za obnovo naše vasi! Še danes ne bi imeli železnic, da je kdo čakal na iniciativo kakšnega kmetskega župana, ki za socialna vprašanja nima smisla. Kulturno-prosvetnim organizacijam se tukaj odpira široko polje dela. da pripravijo naš kmetski narod za sodelovanje pri obnovi naših pokrajin. Iz nekih vračenih vlog je razvidno, da naše pristojne oblasti res pričakujejo iniciative od občin, torej od naših kmetskih ljudi, in če ti nimajo iniciative, prepuSčajo občino njeni usodi. Za ilustracijo naj služi tale slučaj: Na zahtevo neke privatne osebe je komisijski ustanovljeno, da neki studenci in napajališča v jugo-zapadnem okolišu Rogaške Slatine ne odgovarjajo zahtevam higiene in da je voda ponekod naravnost zdravju škodljiva, ker so studenci in napajališča silno zanemarjeni. Dotična vloga je šla na sresko načelstvo naj bi ta konvencija postala zakon. Seveda bo tudi potem uspeh odvisen od dela raznih kulturnih in strokovnih organizacij. Pri profesorskih društvih bi šlo v prvi vrsti za to, da bi razpolagali tu in tam z raznimi publikacijami in šolskimi oziroma učnimi knjigami. Težava je v tem, da izhajajo knjige pri raznih založbah. Vendar bi se dalo doseči, da bi jih dobili za knjižnice prof. društva raznih sekcij, To bo stvar organizacije in dogovora. Trgovske akademije Istotako kakor za obrtne šole, je urejen državljanski pouk za trgovske akademije, katerih učni načrt iz 1. 1921. zahteva, da naj vzgajajo mladino tako, da bo vsak smatral za svojo nalogo »biti časten, značajen človek, dobrega srca, zato mora poglobiti svoje znanje, izvežbati svoj smisel za lepoto prirode in umetnosti, osvojiti si potrebne družabne oblike, ne sme zanemarjati pri tem telesne kulture, s kratka biti mora pravi1 človek in državljan in dovršen gentleman«. Učna knjiga »Priručka občanske vy-chovy« nam prav dobro predstavlja, kako se vzgaja mladina, ki se bo posvetila trgovskemu oz. bančnemu stanu. Ravnatelj Sykora, ki je sestavil ta priročnik, je eden glavnih Voditeljev in pisateljev učnih knjig za občansko vzgojo. Gospodarstveniki — da rabim ta nerodni izraz — so važen steber družbe in države. V družabnem življenju zavzemajo neko posebno mesto, ki jim ga določa njih poklic. Temu primerna mora biti tudi njihova vzgoja. Razume se samo po sebi, da je ravno ta stan predvsem vezan na družabni in državni red, ker vsak potres lahko uniči njih obstoj. Vrednost države se izraža v pro-cviitu in bogastvu gospodarstva. Misli, ki jih razvija pisatelj o samovzgoji v tej knjigi, morejo v najvišji meri pospeševati pravilen razvoj mladega človeka, da postane tak član družbe in države, ki bo v srečo sebi in drugim. V tem oziru je ta učna knjiga vzorna. Naravno je, da je tudi tu pouk združen z življensko prakso, da se opozarja na zglede in da se kolikor mogoče izogiba praznih moralnih pridig, da tembolj pokaže praktično stran prave moralne, družabne in državljanske vzgoje, ki odpira človeku vrata v svet, kjer se mu odpira na tej podlagi prava sreča in blagostanje v zvezi s srečo in blagostanjem lastne države. Pedagoška knjižnica Smatral sem ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da obiščem g. dr. Mavra in se mu zahvalim za uslugo, ki mi jo je izkazal pred kakimi šestimi leti. Že takrat me je zanimala državljanska vzgoja v češkoslovaških šolah in sem želel dobiti nekaj knjig, ki bi mi omogočile proučiti to — rekel bi — bistvo moderne vzgoje. Kajti takoj v začetku naših mladih držav se je izkazalo, da bo v novih razmerah potreba nove vzgoje, da je nam država zdaj vse kaj drugega ko prej, ker je v povojni dobi sploh dobila država v življenju narodov nov pomen. Čital sem v čeških listih o tem, kako češkoslov. republika vzgaja nove državljane. Tam je bil ta problem težji ko pri nas. Zanemarjena Slovakija s svojimi protičeškimi madžaronskimi tradicijami in hlinkovsko-autonomističnimi političnimi spletkami; Podkarpatska Rusija z zaostalim rusinskim prebivalstvom (ki pa je deloma zahtevalo velikoruski jezik v soli in uradu), z močno pomadžarjenimi mesti in enako močnimi židovskimi občinami; trije milijoni Nemcev in milijon Madžarov! Kako spraviti vse to v sklad s češkoslovaško narodno državno mislijo? Na posredovanje gosp. Strakatega mi je dr. Maver, kot tajnik društva »Komenskega«, poslal paket knjig, med katerimi so bile razprave o cilju in načinu občanske vzgoje pa tudi vse čitanke oz. učne knjige za ljudske, meščanske in srednje šole. Načel sem to vprašanje s člankom v »Popotniku«. Ker ni bilo za to nikakega zanimanja, sem izročil vso kolekcijo knjig tedanjemu šefu prosvete. Njega je vprašanje zanimalo, a mi je čez nekaj časa knjige vrnil. Lani sem jih oddal g. E. Ganglu za učiteljsko knjižnico v Ljubljana. Ko stopi danes človek na ono starodavno dvorišče v Klementinu, kjer smo pred 30 leti v zaduhlih bivših samostanskih prostorih poslušali predavanja iz klasične filozofije, se začudi veliki izpremem-bi, ki se ie med tem izvršila s tem starim poslopjem, ostankom mogočnih praških jezuitov. Ves Klementinum je že in deloma bo še izpremenjen v ogromno knjižnico. Kje so zdaj oni stari prostori, kjer smo se gnetli pri uživanju prašne bibliotetske učenosti! (Zdaj je tu sredi dvorišča med starimi zidovi ogromna, nova, svetla, zračna čitalnica, okrog in okrog pa so še druge študijske sobe za profesorja in specialne oddelke. Visoko gori pod streho v HI. nadstropju je »Slovanska knjižnica« min. za zunanje zadeve, ki s svojimi 200.000 knjigami že zdaj nima dovolj prostora. V pritličju sta v posebni sobi pietetno ohranjeni knjižnici Jaroslava Vrchlickega in Svato-pluka Čecha z raznim njunim pohištvom in dragocenimi spomini. In sredi teh knjižnic, hodnikov, dvoran, čitalnic itd. itd. je tudi posebna knjižnica »Komenskega«, državna ustanova, namenjena predvsem za povzdigo šolstva in vzgoje. Ravnatelj te knjižnice je g. dr. Maver. Doslej se še nisva spoznala. Je to takoj na prvi pogled ljubitelj šole — vzgojitelj mladine z dušo in telesom, prijatelj knjig in ved. Pozdravil me je nadvse prisrčno in sprejel z laskavim nasmehom mojo zahvalo, češ, da je takrat prav rad ugodil moji želji, dasi sem videl, da je bilo za tako zbirko treba precej truda in potov. Povedal sem mu, kako so izpolnile te knjige svojo nalogo pri nas. »Habent sua fata libelli«, je pripomnil in naju povabil na ogled ogromne šolske oz. pedagoške knjižnice Komenskega. Na visokih policah do stropa, kamor komaj segajo vitke lestve, se dvigajo v predalih skladi starih knjig, v katerih je zapopadena zgodovina češkega in svetovnega šolstva. Tu dobiš vse učne knjige vseh šol in razredov, vseh krajev in časov, zraven pa vso starejšo in novejšo pedagoško literaturo. »Ali ste del vseuoiliške knjižnice?« sprašujem. »Ne, smo popolnoma zase, samostojen oddelek, specializiramo se samo na šolsko stroko, pedagoške knjige, časopise in podobne publikacije.« • »A tudi to je ogromno! Dobivate dolž-nostne eksemplarje?« »Ne, te dobiva vseučiliška knjižnica. Mi živimo od darov. Založbe rade ugodijo našim prošnjam. Tu imamo vse pripomočke za proučavanje zgodovine šolstva, pa tudi za najnovejše reformne poskuse.« Hodili smo po ozkih hodnikih med stelažami pod visokimi samostanskimi oboki in gledali te zaklade misli in naukov, ki čakajo, da iz njih novi ljudje zgra- dijo nov svet človeškega znanja in vzga-janja. »Ako imate čas, morete se poslužiti pri nas vseh del o državljanski oz. občanski vzgoji.« »Hvala lepa, ne bo časa. A zdi se mi, da bi tudi pri nas rabili tako knjižnico, tako strokovno urejeno!« Ko sem se podpisal v spominsko knjigo, sva se poslovila od prijaznega dr. Ma-verja. Pomladno solnce naju je pozdravilo, ko sva stopila iz temnih prostorov. A knjižnica »Komenskega« in njen ravnatelj sta mi ostala v najlepšem spominu. Koliko dela izvrši pravi človek na svojem mestu! Število knjig, revij, časopisov itd. raste dan na dan. V Nemčiji menda izkazuje statistika 5000 knjig dnevno. Kam z vsemi temi duševnimi zakladi, ki že danes pre-napolnjujejo vse knjižnice!? Treba bo špe-cijalizaoije in najmodernejše organizacije, da bodo mogle knjižnice služiti svojemu namenu. Tudi tu je že stiska za prostor —-vendar sem pomiloval pred vsem one, ki se morajo danes boriti za prostor v naši stari licejski knjižnici. V državni službi. V ozki Ostrovni ulici, ki vodi proti Vltavi, se nahaja sredi starih hiš velika moderna zgradba, za katero si tudi naš starešina Šuklje prisvaja opravičeno precej zaslug. To je državna založba šolskih knjig, ki jo je mlada republika podedovala od stare Avstrije. Bila sva priglašena od gosp. Beringerja, da si ogledava ta zavod, ki igra v razvoju šolstva tako važno vlogo, in da si ogledava publikacije, ki bi nama pojasnile način, kako se vrši državljanska vzgoja po šolah. Ko sva stopala po dolgih hodnikih, sva mogla opazovati prvovrstne reprodukcije, ki kažejo najvažnejše pri-rodne in zgodovinske češke kraje, vse v bakrotisku, ki dela čast fotografski in tiskarski češki umetnosti. Isto tako sva imela čas v predsobi pregledovati te vrste slik, ki so sicer namenjene za okras šolskih hodnikov in sob, a tudi za domoznanski pouik vseh šol v republiki. Spomnil sem se, da pri nas krase stene hodnikov se vedno stari tuji izdelki, ki kažejo tuje kraje, mesta in dežele, dočim so nam ^ nasi domači še precej neznani. Nimamo nitLslik naših glavnih mest, morja, gor, zadužbin, zgodovinskih spomenikov. Vse nas še čaka. Delniška tiskarna je doslej menda izvršila šele par slik. Ravnatelj državne zaloge dr. Kepi naju je ljubeznivo sprejel in peljal v knjižnico, kjer so bile na mizi pripravljene že vse publikacije, tičoče se našega vprašanja. Gosp. ravnatelj jih je nama drage volje razkazal in ponudil na razpolago. Dal mi je seznam knjig, da si pozneje izberem, kar mi je potrebno. Opozoril me je na pomen državne himne in državnega grba, ki ga mora vsak otrok z razlago vred dobro poznati. Razglednice z grbom itd. so otrokom na razpolago. Ustavo republike mora dobiti vsak učenec tekom svojega šolanja v roko. Državna založba izdaja poseben časopis za državljansko vzgojo. Izdaja se posebna »Občanska knihovna«, kjer se v brošurah obravnavajo važna vprašanja o narodnem in državnem življenju, važnih zgodovinskih in so* dobnih dogodkih. »Knjige za vsakega« podajajo nauke za praktične državne zadeve. Itd. Mnogo takega bi rabili tudi mi. Vse to je treba pripraviti, da bo mogoče delati in — vzgajati. Polna zahvale sva se poslovila od ljubeznivega gosp. ravnatelja. (Konec prih.) rzi Strelci v nedeljo B. junija t. 1. vsi n& strelišče! Pripravljajte se na tekmo! Streljačka družina v Ljubljani. Strelska družina v Banjaloki, srez Kočevje, je imela dne 27. maja 1984 ob 11. uri dopoldne v poslopju drž. narodne šole svoj občni zbor, katerega je družina sklicala radi tega. ker je umrl njen predsednik g. Curl Anton. Iz poročil posnemamo, da ima družina 28 članov, da je bilo dopisovanje idokaj živahno in da delovanje ni bilo aktivno, ker dru-žina ni imela niti pušk niti municije. Blagajniško stanje izkazuje, da nekateri člani niso vplačali članarine. V novo upravo so bili i*" voljeni predsednik Prešeren Dolfe, šol. upravitelj; podpredsednik Žagar Andrej; tajnik Butina Jože; blagajnik Briški Jože. Za preglednike so bili izvoljeni: Glad Matija. Briški Matija in Briški Dragotin. Sklenilo se je, da se takoj začne s postavitvijo strelišča. Izvoljena je bila tudi komisija, ki si je oglodala teren za postavitev strelišča. Komisija je ugotovila, da je teren »Na gredah pri Banjaloki« najbolj primeren in varen prostor za letno vežbanje. Službene vesti Krajevni odbor NO v Šiški sporoča. <1* se vrši redna odborova seja v nedeljo dn® 10. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu. Obenem opozarja člane, ki bi d# tega dne ne poravnali članarine, da bodo črtani in organizacije. Odbor. Redni letni občni zbor krajevne organizacije NO Ljubljana — mesto se vrši v petek 15. junija t. 1. ob 20. uri t predavalnici Zveze Kulturnih Društev v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. Občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane za kolodvorsko-bežigrajski okraj v Ljubljani se vrši v torek dne 5. junija t. 1-ob 20. uri v prostorih gostilne Kačič na Tvr-ševi cesti. Odbor. ŠE NI, KAKOR BI MORALO BITI Na dan sv. Cirila in Metoda, ki je p® ustavi določen državni praznik — kar je popolnoma pravilno — in predvsem šolski praznik za vso državo — kar je še bolj prav, se je pri nas pokazala sledeča zmeda: Trgovska akademija, trgovska šola in srednja industrijalna šola so imele prosto (ker spadajo pod ministra za trgovino!), tdruge šole so imele pouk, pravoslavni učenci in učenke pa so imeli prosto. Taka zmeda nastane vsled tega, ker ni doslednosti. Sv. Sava in Stross-mayerjev dan se slavita 27. januarja, oziroma 4. februarja brez ozira, ali je to tudi katoliški praznik ali ne. ker sta to šolska praznika. Sv. Ciril in Metod pa se ne smeta slaviti na 24. maja, čeprav je to naš skupni šolski praznik za vso državo — zato ker ju kat. cerkev slavi šele meseca julija. Kakor v prvih dveh slučajih bi tudi tu ne smel biti odločilen katoliški praznik, ker sv. Cirila in Metoda ne slavimo zaradi katoliške cerkve, ampak zaradi tega, kar sta storila za ves slovanski rodt In kako izgleda v očeh mladine ta čudni red na šolah, če n. pr-gimnazijci nimajo istih šolskih praznikov kot učenci drugih šol. dasi bi ravno sv. Ciril in Metod morala biti skupen praznik vse slovanske mladine na isti dan! » POHOD « zm samo odi naročnine! s prošnjo, naj bi oblast v interesu narodnega zdravja stjrogo nastopila in ljudem potom občin naložila, da sami svoje studence obzidajo in pokrijejo, postavijo korita za napajanje živine in napravijo odvodne kanale, saj za vse to ni potrebno skoro nič denarja, ampak samo pridnih rok. Po dolgem potovanju skozi razne urade je vloga srečno prispela nazaj s kratko opombo, »da je higienski zavod v Ljubljani pripravljen sodelovati z nasveti oziroma načrti pri izvedbi asanacije na stroške prizadetih posestnikov«. Tako se torej dela na obnovi naših vasi v okolici Rogaške Slatine. Drugod se je v tem oziru že marsikaj koristnega storilo, največ gotovo v onih krajih, kjer se občinske uprave zavedajo svojih dolžnosti napram narodu. Njihovo vpitje na pomoč se včasih vendarle sliši tudi v Ljubljani, ali celo v Beogradu, čeravno je po hrvatskem izreku »Bog visoko, a car daleko«. _ . . Komasacija občin pri nas ni izvršena tako. kakor je to želela večina prebivalstva. Razburjenje je vsled tega bilo veliko in se še danes ni poleglo. In že je bil prišel odlok od kr. banske uprave o združitvi enajst malih občin v eno, s sedežem1 v Rogaški Slatini. Pa so se hitro zbrali neki gospodje in šli protestirat češ, zdravilišče je v nevarnosti. Predstavniki zdraviliške uprave, krajevne organizacije JNS in občine v Rogaški Slatini so se kar naenkrat našli združeni v skupni fronti proti navideznemu nasprotniku — kmetskemu ljudstvu. Take enodušnosti in sloge nikoli nismo opazili pri teh gospodih, kadar je bilo potrebno, kaj koristnega storiti za narod. Toda bilo je tudi v tem slučaju precej častnih izjem. Mnogi treznejši možje v Rogaški Slatini so Ibili odločno zato. da se združijo vse okoliške občine z Rogaško Slatino, tem pri-rodnim svojim središčem. Zaenkrat je pa zmagala peščica ljudi, katerim je na žalost uspelo, v zadevi angažirati narod, poslanca g. Špindlerja Na zborovanju v Rogaški Slatini se je g. Špindler sicer opravičeval, da iz tehtnih razlogov ni mogel zagovarjati takšno združitev občin, kakršno želi okolišno prebivalstvo, zato je pri banski upravi odločno zahetval. da naj bo zdravilišče Rogaška Slatina za sebe občina. Da bi silno razburjene ljuidi malo potolažil in umiril, je g. Špindler z ozirom na bližajoče se občinske volitve smatral za potrebno naglasiti, da regitev ni definitivna in da se torej pozneje lahko spremeni. Ne bo odveč povedati, s kakšnimi argumenti so gospodje nastopili proti nameravani združitvi. Zdravilišče ne ibi moglo uspevati, ker bi prišlo preveč pod upliv neprosvetlje-nih, politično nezrelih in nacionalno nezavednih kmetavzarjev. Poleg tega so vse okolišne občine siromašne. Zato je menda po načelih te gospode potrebno, napraviti v sredini takega nekulturnega in siromašnega naroda oazo in jo obdati s kineskim zitdOm, da jih pri njihovih važnih sejah v hotelu »k Pošti« ne bi kdo iz okolice prišel motit. Ne bi bilo težko pobijati njihove »argumente«, katerih so se posluževali v tej zadevi, ali zaenkrat se nam ne zdi potrebno, da bi se s tem pečali. Zdaj je navidez nastopilo premirje. Obe skupini sodita danes o situaciji mnogo trez- nejše, ali večina pravi, da do popolne združitve mora prej ko slej priti. Ce zakon dopušča občine z manj kakor 3000 prebivalci le kot izjemo, potem takšna izjema ne more obstati večno, kakor tudi zakoni niso večni. Če je kmetskemu ljudstvu storjena krivica, se to mora popraviti. Kmetje iz okolice morajo adaj biti zadovoljni, če smejo v švicarijo in v hotele nositi mleko po 75 par liter, vino pa po 2 do 3 dinarje liter, da ne govorimo o drugem živežu, katerega kmet brez dobre protekcije sploh ne more v Rogaški Slatini vnovčiti, ker .robo dobijo baje od drugod ceneje. Gosti se pa pritožujejo, da je v zdravilišču vse preveč drago. Seveda, ker žepi nekih gospodov v Rogaški Statini nimajo dna. Situacija je adaj ta: Rogaška Slatina zdravilišče s približno 250 prebivalci je za sebe občina. V občinski upravi sedi 18 odbornikov. od teh je polovica zdraviliških name; ščencev, ostali so pa prononcirani nemškutarji oziroma nacionalno nezavedni ljudje. Seveda je ta občina v vsakem oziru odvisna o naklonjenosti zdraviliške uprave in nekaterih nemškutarskih mogotcev. Prej kolikor toliko kompaktna krajevna organizacija JNS je razdvojena; onih nekoliko prosvetnih društev, ki imajo svoj sedež v Rogaški Slatini, je za kmetsko ljudstvo brez pomena. Ze pred občinskimi volitvami so se pojavili neki mali demagogi, in so začeli v kalnem ribariti. Korita so res skoraj prazna, ni upanja na velike profite, ker je narodi že izsesan, toda včasih je le dobra tudi kakšna majhna drobtinica. Pokažimo gospodom v Rogaški Slatini, kaj premoremo mi, kmetje. Nič nočemo vež posla imeti s temi intrigami. S takšnimi in sličnimi gesli so združene okolišne občine šle k volitvam. O rezultatu teh volitev ne bomo govorili — to je spet poglavje za sebe. Omeniti je vredno le to, da v upravi nove okoliške 'občine sedijo večinoma nesposobni in tudi v moralnem oziru manj vredni ljudje? nekateri so že večkrat sodnijsko kaznovani-Pri sestavljanju kandidatnih list noben inteli-gent. nacionalno zaveden človek iz okolico ni prišel vpoštev. Danes obe občini v vsaki zadevi druga drugi klubujeta. Vsako pametno delo za kul' turni napredek je obsojeno na neuspeh, dokler ne pridejo na površje drugi, boljši ljudje- Na območju Savske banovine so po inicija-tivi higienskega zavoda v Zagrebu začele občine ustanavljati lastne sanacijske fonde obnovo vasi. Do zdaj je osnovano že nil.^ 40 takšnih fondov, s pomočjo katerih se in,aJ_ urediti kmetske hiše. zgraditi potrebna s*rfl’ nišča, gnojišča itd1.. .. V naiši banovini so prejšnje občine prešibke, da bi mogle izvršiti kakšno vecj socialno delo. Naše nove občine pa bodo le tedaj mogle zadostiti zahtevam časa. če bo vodstvo občinskih poslov poverjeno najboljšim, najpoštenejšim in najbolj veščim ,ro1 kakor je to že pred volitvami bil 0,”e