velja od 25.1. do 8.2.2001
za 40 izdelkov
Akcija velja v vseh prodajalnah z živili v Mercatorju!
V ponedeljek, 29.1.2001, je Hipermarket v .Mercator Center Novo mesto zaprt zaradi inventure.
Št. 4 (2683), leto Lil »Novo mesto, četrtek, 25. januarja 2001 »Cena: 240 tolarjev
Kočevje ima novo knjižnico
Nove prostore knjižnice v stavbi bivšega bazena sta odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter in kočevski župan Janko Veber
KOČEVJE - Po kar 6 preselitvah v 50 letih obstoja, kolikor jih bo zabeležila v letošnjem letu, Knjižnica Kočevje v teh prvih dneh tretjega tisočletja pričenja z delom v novih prostorih, kiji zagotavljajo trajnejše domovanje. Bralcem je po zaprtju zaradi preselitve v zadnjih mesecih minulega leta ponovno odprla vrata prejšnji četrtek.
Nove prostore knjižnice v stavbi nekdanjega bazena sta slovesno odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter in kočevski župan in poslanec Janko Veber. Kot je povedal Veber, so z otvoritvijo zaključili dolgoletna prizadevanja občine za
V Beti pripravljajo invalidsko podjetje
METLIKA - V Beti je 64 delovnih invalidov od prve do tretje stopnje invalidnosti, ki jim v podjetju ne morejo ponuditi dela glede na njihove sposobnosti. Zato so ti delavci tudi pogosto na bolniških dopustih. Ne čudi torej, da so se v metliški Beti odločili, da bodo do konca letošnjega junija ustanovili invalidsko podjetje. Načrtujejo, da bodo vanj vključili tudi invalide iz Kometa in Novoteksa, saj gre v obeh podjetjih za sorodno delo kot v Beti. Prostore za invalidsko podjetje imajo v Beti že zagotovljene. Načrtujejo, da bo v podjetju zaposlenih od 100 do 120 ljudi, v njem pa bodo izdelovali oblačila po posebnem programu, ki bo prilagojen invalidom. S tem ko bodo invalide prezaposlili v invalidsko podjetje, bodo v Beti lahko na izpraznjena delovna mesta na novo zaposlovali.
odpravo prostorske stiske knjižnice, kije od leta 1976 domovala na vsega 260 kv. metrih v stavbi na Ljubljanski cesti 6. Poudaril je, da so za rešitev prostorske stiske knjižnice preverjali več možnosti, od prostorov v nadstropju na obstoječi lokaciji, preko objekta kavarne, nove lokacije pri poročni dvorani in samskega doma do bazena, ki pa se je, kot je dodal, izkazal na najprimernejši prostor, saj je nudil potrebno površino 1355 kv. metrov in izpolnjeval tudi vse ostale pogoje.
S pripravami na investicijo so pričeli leta 1997, z gradbenimi deli pa dve leti kasneje. Celotna investicija je znašala 210,5 milijona tolarjev, od katerih jih je bilo potrebno zagotoviti 174,7 milijona za gradbena in inštalacijska dela, ter 19,5 milijona za opremo. Denar za izgradnjo knjižnice sta prispevala kočevska občina in ministrstvo za kulturo, ki je zagotovilo 40 milijonov tolarjev iz kulturnega tolarja ter 32 iz finančne izravnave, še 10 milijonov tolarjev pa naj bi jih, kot je izrazil upanje Veber, prispevalo v letošnjem letu.
M.L.-S.
Še vedno brez dogovora o mleku
LJUBLJANA - V ponedeljek so se sestali predstavniki GIZ Mlekarstva in nevladnih organizacij kmetov: Zadružne zveze, Kmetij-sko-gozdarske zbornice, Sindikata kmetov. Zveze govedorejcev in Združenja govedorejcev. Poskušali so se dogovoriti o osnovni odkupni ceni kravjega mleka. Rejci predlagajo ceno 71 tolarjev za liter kravjega mleka standardne kakovosti (s 3,8 odst. maščobe in 3,2 odst. beljakovin ter do 100.000 mikroorganizmov in do 400.000 somatskih celic). Do dogovora ni prišlo, pogajanja pa bodo nadaljevali prihodnji teden.
OBLJUBLJENA POMOČ - Ministrica za kulturo Andreja Rihter (na posnetku ) je na izražena pričakovanja, da bo ministrstvo za kočevsko knjižnico prispevalo skupno 82 milijonov tolarjev, odgovorila, da imajo zanjo v načrtih že predviden nakup računalniške opreme.!Foto: M. L.-S.)
Glasovi za bio-Posavje
S prvo pred leti posajeno sadiko češkega drevesca, na katerem rastejo bio-jabolka novejše vrste, so posavski sadjarji mogoče poskrbeli za obvoznico mimo krasnega norega sveta. Odločili so se zavestno, kot kaže, ne naključno.
Krasni nori svet, če je to lahko ime za industrijsko razvili evropski Zahod in njegove civilizacijske podaljške, je izumil dovolj sredstev, da s kemičnimi zvarki uničuje škodljivce, zastruplja vode in si dela toliko umetne hrane, da je je on sam presit.
Ena od sadjarskih zadrug v Posavju se s saditvijo bio-jabolka odreka taki civilizacijski izdatnosti. Odloča se za tehnično manj podprto sadjarjenje, v katerem bo - po zagotovilih sadjarjev -količina kemikalij kar najmanjša. Bio-jabolka je namig, da se da drugače. Ali bodo s tem jabolkom, ki naj bi zraslo z uporabo naravnih možnosti, sadjarji lahko tudi preživeli, bo pokazal čas.
Nekaj je res. Ljubljana in Zagreb vse bolj prestrašena izračunavata odstotek kemične navlake na svojem krožniku. Takrat je čas, da jima Posavje ponudi bio-. Za začetek jabolko, potem še druga jedila. Vsaka nora krava na Nemškem glasuje za bio-Posavje.
M. LUZAR

'POBELELO POLJE" - Letošnja zima je zelena kot že dolgo ne. Snega je nasula prejšnjo nedeljo za dan ali dva, a tako na tanko, da ga je do danes že skoraj vsega pobralo. Vremenoslovci te dni ponovno beležijo za ta čas nenavadno visoke dnevne temperature. Na travnikih in poljih se ne blešči snežna odeja, ni bele opojnosti za radost otrok in ljubiteljev smučanja, “pobelelo polje", kot pravi belokranjska ljudska pesem, je le “ovcama", o čemer priča ta nenavadni posnetek, narejen v bližnji okolici Novega mesta sredi letošnjega januarja pred zadnjim snežnim Blaževim žeg-nom. (Foto: M. Markelj)
Berite danes
stran 3:
•	Monopol na novomeških pokopališčih
stran 5:
•	Črnomaljci ne namerajo popustiti
stran 8:
•	Januarja stroje v rudniško halo
stran 11:
•	Novo mamilo na slovenski plesni sceni
stran 13:
•	Kdaj naj bo kdo v družini doma, ko ima KS okrog 500 prebivalcev in kar pet aktivnih društev?
Porušili stoletno šolo v Gabru
Do novega šolskega leta bo GPG dozidalo novo šolo k novejšemu traktu šole s telovadnico v Velikem Gabru - Država bo za naložbo 391 milijonov tolarjev prispevala 126 milijonov
VELIKI GABER - Starejši prebivalci Velikega Gabra in njegovega šolskega okoliša so s precejšnjo nostalgijo spremljali rušenje več kot sto let stare šole v Velikem Gabru, saj so si v tem hramu učenosti nabrali prva znanja, pomembna za njihovo nadaljnjo življenjsko pot. Med nostalgiki je bilo tudi nekaj učiteljev, med njimi učitelj športne vzgoje Jože Kocjan in ravnateljica šole Marija Mežnaršič. Vsi po vrsti so poudarjali, da je bil ta korak nujen, ker šola po potresu leta 1998 ni bila več niti dovolj varna, že dlje časa pa je bila prostorska stiska takšna, da so morali gostovati celo v sosednjih stavbah.
8X4 m, pa je vseeno vzgojil nekaj odličnih atletinj, celo državnih prvakinj. Kot prva šola v občini so si, pretežno s prostovoljnim delom, uredili atletsko stezo, ki jo bodo letos zelo pogrešali, saj bo njeno uporabo gradbišče začasno omejilo.
P. P.
Zbor izgnancev
GLOBOKO - Krajevna organizacija društva izgnancev Globoko-Pišece bo organizirala v soboto ob 14. uri zbor članov, ki se bo začel s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili ljudski pevci in godci Trebeški drotarji iz Artič. Navzoči bodo pregledali delo in se pogovarjali o doseženih pravicah žrtev vojnega nasilja.
Posodobitve učno-vzgojnega procesa in priprav na devetletko brez dodatnih 1126 m2 površin v novi šoli nikakor ne bi mogli speljati. Po izgradnji bo imela šola 1244 m2 šolskih površin (zdaj 793 m2), ostalih površin 580 m2 (391), komunikacijskih površin natanko 500 m2 (182), ogromno bo prido-
bil tudi otroški vrtec, saj bo imel poslej na voljo 243 m2 (doslej le 75 m2). Telovadnica ostaja pri 366 m2, kar zadošča za sedanjih 127 učencev. Jože Kocjan se spominja, da je bilo, ko se je pred 32 leti z Mirne priselil semkaj poučevat telesno vzgojo, več kot 350 učencev, na voljo pa je imel le učilnico
Pionovci zopet stavkali
Stavka trajala le en dan, po izplačilu decembrskih plač pa je delo spet steklo
KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU - Kot smo poročali v prejšnji številki Dolenjskega lista, so se stavkajoči delavci kanižarskega Pi-ona, preden so po petdnevni stavki zopet poprijeli za delo, z direktorjem Andrejem Glušičem dogovorili, da bodo v prihodnje prejemali plače do 18. v mesecu, kot je zapisano v kolektivni pogodbi. Hkrati smo napovedali, da bo prav četrtek, 18. januar, odločilen, saj je direktor dejal, da bo tega dne deblokiran žiro račun podjetja ter da bo izplačal težko pričakovane plače za december skupaj s stroški za prehrano in prevoz na delo.
Vendar v četrtek pred tednom dni pionovci niso dobili denarja, zato je med delavci zopet izbruhnilo nezadovoljstvo in naslednji dan so pričeli stavkati. Direktor Glušič je prišel na pogovor s stavkajočimi, udeležila pa sta se ga tudi prisilni upravitelj Martin Drgan in Jožef Kočevar, sekretar v območni organizaciji ZSSS Dolenjske in Bele krajine. Prav v petek je bil namreč izdan sklep o uvedbi prisilne poravnave v Pionu ter deblokiran žiro račun, tako da je Glušič z enodnevno zamudo delavcem izplačal decembrske plače s stroški za prehrano in prevoz ter 25 tisočakov dolga.

Nadaljevalo se bo nestalno vreme, v nedeljo bo po nižinah dež prešel v sneg.

Delavci so sprva zahtevali, naj jim direktor, ker se ni držal dogovora o izplačilu plač do 18. v mesecu, takoj izplača vse zaostale dolgove, ki znašajo okrog 500 tisoč tolarjev za vsakega delavca. Pojasnil jim je, da tega ne zmore, ter obljubil, da jim bo 24. januarja izplačal še po 25 tisočakov dolga. Kot je povedal Kočevar, bo glede na to, daje v Pionu uvedena prisilna poravnava, lahko sindikat, takoj ko delodajalec ne bo izpolnil obveznosti do delavcev, podal na sodišču zahtevo za stečaj.
M. B.-J.
RUŠENJE - Rušenje stoletne šole v Velikem Gabru je preteklo soboto pazljivo opravil domači podjetnik Hribar, kajti delavci so morali paziti, da ne bi pri tem poškodovali novejših prostorov šole. Domačini so povedati, da so opeko za to šolo pred več kot 100 leti žgali v okrog 500 m oddaljenem naselju Gline, kjer je bila opekarna, od tam pa so si v živi verigi podajali opeko do gradbišča. (Foto: R Perc)
• “Resnična ljubezen je redka, resnično prijateljstvo še redkejše. ”
(La ROCHEFOUCAULD)
2?
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), “B 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, "B 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "B 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 07/81-41-371
Veliki prihranki za vozila letnika 2000!
•	Saxo do 197.750 tolarjev
•	Berlingo do 301.070 tolarjev
•	Nova Xsara do 238.000 tolarjev
•	Xantia do 500.990 tolarjev in
•	Jumpy do 178.500 tolarjev popusta.
*
V*
S
k
*
©
'N.
s*
»5*3
§
CITROEN CENTER
Podbevškova 6a, Novo mesto
tel.: 07/393 04 54, 393 04 64
Avto - BH
ISSN 0416-2242
9 770416 224
Vremenske spremembe
Mogoče se bolj kot kdaj prej pogovarjamo o vremenu. Izdatno deževje, snežni viharji, hud mraz in poletna pripeka si zaslužijo človekovo pozornost zaradi izjemnosti. Padavine in drugi podobni darovi narave se v zadnjem obdobju namreč pojavljajo v res velikih odmerkih. Je vreme drugačno, kot je bilo v preteklosti? Ste med tistimi, ki jih zaposlujejo vremenske razmere na Zemlji? Ali ste prepričani, da misleči dvonožec s sodobno tehnologijo tako usodno vpliva na naravo, da povzroča nepopravljive podnebne spremembe, ki jih že občutimo? Ali bo človeku žal, da se je odpovedal svoji nekdanji pomanjkljivi tehniki? Ko je človek svet gledal iz votline, se je sprijaznil z naravnimi cikli in mejami, ki mu jih je postavila narava. Ko svet gleda skozi računalniški zaslon, želi, da bi se narava sprijaznila z njegovim početjem. Sicer posega v naravo že vso svojo zgodovino, danes je pri tem uspešnejši, ker ima za tako početja boljše orodje. V vsej zgodovini človeštva in planeta so se vrstile različne vremenske posebnosti, ob katerih so učenjaki in preprosti ljudje napovedovali ledene dobe in čase, ko bo na Zemlji neznansko vroče. Naj nas bo ob taki dediščini strah ali naj se veselimo vremena v prihodnosti? Nekaj mnenj o vremenu v povezavi s človekom lahko preberete v anketi Dolenjskega lista.
MIHA GOŠNIK, zavarovalniški zastopnik, iz Straže: “Klimatske spremembe so očitne. Iz otroških in mladeniških let se spominjam, daje zima trajala tri mesece in smo se otroci sankali s Kapitlja na Loko, celo poletje smo se pa kopali na Krki. Sedanje blage zime brez snega me sicer ne motijo, ker sem terenski človek in veliko z avtom okoli, dobro pa to ni.“
MOJCA OKRŠLAR, delavka iz Gorenjega Gradišča pri Šentjerneju: “Vreme je letos vse presenetilo. Ker ni prave zime, se bojimo, da bo na poljih, vrtovih in sadovnjakih vse odgnalo, kasneje pa pomrznilo. Tudi po svetu poročajo o katastrofah: poplavah, potresih... Morda je temu krivo tudi človekovo negospodarno ravnanje z naravo v preteklosti."
JOŽE POVŠE, upokojenec z Brezja pri Rožnem Dolu: “Letošnja zima mi zelo ustreza. Hladno je dovolj, za nas, ki ne smučamo, pa je dobro, da ni snega. V naši vasi so le štiri naseljene hiše in kilometer poti do glavne ceste moramo plužiti sami, delo pa zadnji dve leti plača občina. Srečen pa sem, da smo ušli katastrofam, ki v svetu pustošijo zaradi zmedenega vremena."
JANEZ STOPAR iz Metlike: "Zima, kakršna je letošnja, je grozna. Želim si suho zimo z 10 stopinjami pod ničlo in z metrom snega. In to naj bi trajalo dva meseca. Ne želim pa si, da bi bila zima marca ali aprila. Kar pa se tiče katastrof zaradi vremena po svetu, menim, da si človek preveč in vse bolj neodgovorno podreja naravo, zato vremenske katastrofe niso nikakršno pre-senečenje.4*
LUDVIK GRILC, gozdarski tehnik, s Sedma (pri Senovem): “Vsi posegi v naravo vplivajo na vremenske razmere. Gradnja poti, regulacije potokov in podobno povzročajo zemeljske plazove. Poplave, potresi, veliko snega in dežja so dokazi, da vsake toliko časa narava .podivja*. Narava se zaradi človekovih vplivov spreminja, čeprav počasi. Ne more si sproti zaceliti ran."
NEVENKA MILIČ, natakarica, iz Cerkelj ob Krki: “Pred 35 leti smo pili vodo iz Krke. Zdaj si tega ne moremo privoščiti. Narava je onesnažena. Izsekujejo gozdove, izsušujejo močvirja. Preveč izkoriščajo naravne vire. Preveliko je hrepenenje po velikem zaslužku bogatih. Zaradi vseh vplivov na naravo tudi letni časi niso taki, kot so bili. To pripelje do naravnih katastrof.”
ROZIKA ZEZULA, prodajalka iz Kočevja: “Podnebne spremembe ne kažejo nič dobrega in tudi ne napovedujejo nič dobrega. V največji meri je za te spremembe kriv človek in ljudje smo tisti, ki bi lahko kaj ukrenili, da bi to spremenili. Bojim pa se, da je za to že skoraj prepozno! Narava se nam maščuje za vse, kar počnemo in ni v skladu z njenimi zakoni!”
ALOJZ KRŽIČNIK, konstrukcijski ključavničar, zaposlen v Dobu, doma iz Šentlovrenca: “Sploh nič ne pogrešam snega, ker imam veliko raje sonce in poletje kot sneg in zimo. Sicer pa nisem ravno pretirano občutljiv za vremenske oziroma podnebne razmere in spremembe, tako, kot slišim, da so kar številni moji znanci in prijatelji.”
BOŠTJAN MAROLT, samostojni podjetnik, lastnik firme ALLO’tel v Sevnici: “Že presneto si želim, da bi dočakal obilnejše snežne padavine, saj takšno vreme, kakršnega imamo to zimo, niti malo ni podobno zimi, kakršno si predstavljam. Naposled takšna bolj pomladna zima še kako vpliva na počutje in zdravje. Če bo dovolj snega, grem smučat na Roglo.”
Gozdarji so lani dobro delali
Uspešno poslovanje GG Novo mesto - Rekorden odkup lesa iz zasebnih gozdov -Največji kupec je Novoles - Politika preprečuje sklenitev dolgoročne pogodbe
NOVO MESTO - Gozdno gospodarstvo Novo mesto upravlja z okoli 20.000 hektari državnih gozdov; skoraj 70 odst. teh je v Kočevskem Rogu, ostala dva večja kompleksa pa sta še Radoha in Brezova Reber. Z denacionalizacijo je novomeško GG izgubilo okoli 8.000 ha gozdov. Danes je v GG Novo mesto v štirih gozdnih proizvodnih enotah: Straža, Podturn,
Črmošnjice in Črnomelj in dveh neproizvodnih: transport in gradnje ter vrtnarstvo zaposlenih 236 ljudi. Podjetje je delniška družba, v kateri imajo notranji lastniki slabi dve tretjini delnic.
Tatovi v gozdovih
GG Novo mesto ima zaradi gozdnih kraj za okoli 20 milijonov SIT škode
NOVO MESTO - Zaradi gozdnih kraj je imelo Gozdno gospodarstvo Novo mesto v lanskem letu veliko škode. Tako so jim tatovi lani z nakladalnih mest v gozdu odpeljali okoli 100 kubikov lesa iglavcev; dvakrat so jim ga ukradli z istega mesta v Kočevskem Rogu, in to s kraja, ki ga lahko najde le dober poznavalec tega obsežnega gozdnega kompleksa. Za tatove je očitno zanimiv javor, saj so jim najlepše dvakrat posekali v Rogu in enkrat v Brezovi Rebri, seveda ob gozdni cesti.
O teh tatvinah so zbrali kar precej podatkov in policija predrzne tatove pospešeno išče. Prav tako tiste, ki so lani jeseni vdrli v njihov peskokop v Soteski, vlomili v kontejner, vključili črpalko in iz cisterne iztočili okoli 10.000 litrov nafte ter ukradli še črpalko.
Pred dnevi pa so tatovi v Brezovi Rebri ukradli skoraj nov gozdarski traktor z vso opremo, vreden blizu 100.000 mark.
Tako ima GG zaradi vseh teh tatvin škode za okoli 20 milijonov tolarjev.
A. B.
“V lanskem letu smo kar dobro gospodarili," pravi direktor GG Novo mesto mag. Tone Šepec. „V državnih gozdovih smo proizvedli
110.000	kubikov lesa, iz zasebnih gozdov na našem območju pa smo odkupili 58.000 kubikov, kar je največ v zadnjih 15 letih. Odkup lesa od zasebnih lastnikov se iz leta v leto povečuje, kar govori o zaupanju v naše podjetje, ki v 55 letih obstoja ni nikomur nič ostalo dolžno. Vse svoje obveznosti sproti poravnavamo." K dobremu poslovnemu rezultatu v lanskem letu sta prispevala tudi nova trgovina v njihovi vrtnariji v Novem mestu, v kateri seje promet po temeljiti prenovi in razširitvi leto poprej povečal za tretjino, in povsem obnovljena in posodobljena žaga na Po-gancah; na njej so lani razžagali
Za 5 odst. višji otroški dodatki
okoli 10.000 kubikov lesa, v te-salnici v Straži pa ga stesali kakih
5.000	kubikov.
Okoli tretjino lesa prodajo krški Celulozi, vrednostno pa je njihov največji kupec Straški Novoles, kateremu prodajo okoli 23.000 kubikov tehničnega lesa na leto, v glavnem bukovine; med njihovimi večjimi kupci je še LIP Radomlje, ki odkupi tako rekoč vso hrastovo hlodovino, se pravi okoli 6.000 kubikov na leto. Potem je tu še več manjših kupcev, kakih 15.000 kubikov lesa pa prodajo na tuje, največ v Italijo, in to v glavnem za plošče in paletno industrijo.
“Pri dolgoročnem načrtovanju, ki ga zahteva narava gozdarskega dela, nas močno ovira dejstvo, da nam nikakor ne uspe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov skleniti 20-letno pogodbo, kakor zahteva zakon," pravi direktor Šepec. Tu se vseskozi vpleta politika, sklad pa bolj upošteva poli-
tične kot strokovne kriterije. Sedaj delujejo na podlagi letnih dogovorov, kar pa ovira uspešno dolgoročno gospodarjenje z državnimi gozdovi.
Med 236 zaposlenimi na GG-ju je okoli 45 delovnih invalidov, ki so jih ob razdružitvi oziroma razbitju nedanje skupne in uspešne gozdarske službe “obesili" le GG-ju, državni Zavod za gozdove in Zadružna zveza pa sta se elegantno rešili teh “bremen preteklosti".
A. BARTELJ
Vrtec bo dobil nadstrešek
VELIKE LAŠČE - Veliko-laški vrtec bo v kratkem dobil 2,5 metra širok nadstrešek od ceste do vhoda, za katerega so že vbetonirali nosilce. Predvsem v deževnem vremenu bo to olajšalo staršem balansiranje z dežnikom v eni in malčkom v drugi roki, povečala pa se bo tudi varnost ob poledici, zdrsu snega s streh in morebitnih padcih vej z visokih dreves okoli vrtca. Poleti bo nadstrešek s svojo leseno konstrukcijo nudil senco za igre na prostem.
Za nakup negovalnih postelj
NOVO MESTO - Dom starejši občanov v Novem mestu je v svojih 21 letih obstoja oskrbo in zdravstveno nego nudil preko 2000 starejšim in bolnim ljudem. Zaradi velikih potreb po zdravstveni negi so ves čas povečevali število postelj, tako da danes od prvotnih 162 sprejmejo v varstvo že 360 ljudi, na sprejem pa jih čaka povprečno še 300. Zadnja leta sprejemajo v domsko varstvo večinoma najtežje bolnike neposredno iz bolnišnice, ki potrebujejo zdravstveno nego 24 ur dnevno. Za takšno usmeritev potrebujejo veliko negovalnih pripomočkov, med njimi pa so najbolj potrebne negovalne postelje na hidravliko. So zelo drage - ena stane od 280 do 350 tisočakov, zato Dom naproša vse tiste, ki zmorejo, da jim pomagajo pri nakupu le-teh.
LJUBLJANA - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je uskladilo višino otroškega dodatka z rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila v zadnjega pol leta 5-od-stotna. Nova višina dodatka bo prvič izplačana v mesecu februarju kot dodatek za januar. Za prvega otroka v družini, ki ima do 25.987 SIT povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, je dodatek po novem 17.639 SIT, za drugega otroka 19.403 in za tretjega 21.167, v družinah z večjimi prihodki pa sorazmerno manj. Tako družine iz zadnjega razreda, ki dosegajo mesečni dohodek na člana od 129.934 do 171.513 SIT, dobijo za prvega otroka 3.058 SIT dodatka, za drugega 4.234 in za tretjega 5.410. Družine, ki imajo še večje dohodke, otroških dodatkov ne prejemajo.
Za manj gozdnih nesreč
Tudi po številu gozdnih nesreč smo Slovenci v evropskem vrhu - Tečaj za varno ravnanje z motornimi žagami
STO TISOČAKOV ZA ALEŠA - Tako kot vsak prvi torek v mesecu so se tudi ta mesec v prostorih Zdravstvenega doma Novo mesto srečali člani Društva lige proti epilepsiji Slovenije - skupine za samopomoč Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Med njimi je tudi ll-letni Aleš Jankovič, ki ima epilepsijo že od četrtega leta starosti in se pripravlja na kirurško zdravljenje v tujini, saj so vsa zdravila do sedaj bila neučinkovita. Ker je tovrstno zdravljenje povezano z velikimi stroški, so v skupini začeli z zbiranjem denarja. Na njihovo prošnjo se je med drugim odzval tudi Lions club Novo mesto, katerega predstavniki so jih obiskali na januarskem srečanju in Alešu za zdravljenje namenili sto tisoč tolarjev. (Foto: M. Klinc)
PADEŽ - Petnajst lastnikov gozdov iz širše okolice Novega mesta je v tukajšnji lovski koči prvi dan poslušalo predavanja o učinkovitem in varnem delu z motorno žago, drugi dan pa je teorijo v bližnjem gozdu preizkusilo še v praksi. Vsi so, lahko rečemo, že vešči ravnanja s tem orodjem, a strokovnjaka iz Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni sta jih opozorila na podrobnosti, ki jih človek ne sme spregledati, če hoče z njim dolgo in varno delati.
Da znamo biti pri tem gozdnem delu zelo neprevidni, zlasti kadar motorna žaga zaide v nevajene roke, kaže statistika. Več deset smrtnih nesreč letno beleži in nekaj sto telesnih poškodb. Seveda so se nesreče pri takem delu vedno dogajale, toda potem, ko je motorna žaga olajšala in pospešila spravilo lesa, so se pojavile nove nevar-
nosti, ki sta jim kos le previdnost in znanje. Da bi se tako znanje čimbolj razširilo, razpiše Zavod za gozdove Slovenije letno kakih devetdeset tečajev po vsej Sloveniji, na katerih njihovi sodelavci zainteresiranim pokažejo varno delo z motorno žago, vzdrževanje motorne žage, varno delo s traktorskimi priključki ter krojenje lesa.
Čas za tečaj - organizirala sta ga novomeška območna enota Zavoda za gozdove, krajevna enota Gorjanci, in strojni krožek Novo mesto - je ugoden zaradi dveh stvari: zdaj se ga kmečki gospodarji najlaže udeležijo, ta čas pa je gozdna sečnja tudi najbolj primerna, saj drevesne korenine še niso začele črpati vlage. Navzoči bodo dobili potrdilo o udeležbi, še bolj pa je pomembno pridobljeno znanje. Spravilo bo zdaj marsikje hitrejše in varnejše.
TJ.
ORODJE MORA BITI VEDNO NARED - Tečajniki so se senanili tudi z delovanjem motorne žage in odpravljanjem najpogostejših napak. Tudi dobro poznavanje orodja je pomembno za varno delo v gozdu, predvsem pa za njegovo uspešnost. (Foto: T.J.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Francozi vplivajo na trg
Novica tedna je bila prav gotovo objava o prilivu tujega kapitala v približni vrednosti 360 milijonov DEM na račun prodaje deleža SKB banke in Leka. O tem se je sicer že večkrat govorilo, vendar je ta objava ponovno pripomogla k rasti tečajev. Z Lekom se trguje zelo previdno, ker so pričakovanja lastnikov še vedno velika, čeprav se je vrednost delnic v zadnjih štirih mesecih povzpela od 31.000 na preko 45.000 tolarjev.
Z delnico SKB se že več kot teden dni ne trguje, zato ob navedeni informaciji ni bilo mogoče špekulirati. Predsednica uprave banke je obljubila, da bo prevzemna cena delnice znana do srede, 24. januarja. Tako naj bi že včeraj trgovanje z delnico sprostili in vsem delničarjem ponudili enako odkupno ceno. Neuradno se je pričakovalo, da bo ta vsaj 3.800 tolarjev za delnico. Prevzemnica je banka Societe Generale iz Francije.
Te informacije so vplivale tudi na celotni borzni trg. Vzporedno dinamiko z Lekom je beležila tudi delnica Krke. K rasti Luke Koper in Intereurope so pripomogla končana pogajanja o vsebini koncesijske pogodbe o upravljanju sedmega tržaškega pomola med tržaško pristaniško oblastjo in Luko Koper. Delnice Intereurope so presegle 2.800 SIT, Luke Koper pa 3.100 SIT.
Na organiziranem trgu seje najbolj okrepila vrednost delnice
Banke Koper, saj je njena vrednost že presegla 40.000 SIT. Nekoliko manj je vzpodbuden tečaj delnic Mercatorja, saj se težko prebije preko 15.000 SIT. Pri ostalih delnicah na organiziranem trgu ni bilo omembe vrednih tečajnih sprememb.
Na OTC trgu so se cene nekaterih pidov ponovno vrnile na višje ravni. To velja za NFIN (preko 106 SIT), TGIN (preko 118 SIT) in ZVIN (preko 80 SIT), medtem ko so se cene praznih pidov gibale ponovno na nekoliko nižjih ravneh, in sicer: NF2N pod 32 SIT, TG2N okoli 38 SIT in ZV2N pod 32 SIT, kar je še vedno zelo nizko.
Zmanjšano povpraševanje po bonih pokojninskega sklada, s pomočjo katerih si lahko po relativno ugodni ceni zagotovite dodatno pokojnino, je pahnilo tečaj pod 50 SIT. Še vedno so razočarani delničarji Vizije, saj se vrednost njihovih delnic le s težavo krepi. Trenutni tečaj 50 SITje veliko prenizek glede na premoženje. Skoraj za vse cene delnic pidov velja, da so še vedno prenizko vrednotene, zato njihovo prodajo odložite, če je to le mogoče. Država bo morala prej ali slej izpolniti svojo obljubo glede zapolnitve privatizacijske vrzeli pidom.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. 07/371-8221, 371-8222
Novomeška kronika
SEKRET - Novo mesto je postalo en velik pasji sekret. V prejšnjih časih so se po mestu kadile konjske fige. A te so sproti pospravljali kot dobrodošlo gnojilo. Konje so uspešno pregnali iz dolenjske metropole, a so jih pri nekaterih “opravilih” več kot uspešno zamenjali psi. Ti svoje lastnike vsako jutro najraje vlečejo na sprehod v mesto. Poti so zelo vidno trasirane zlasti s kandijske smeri čez most na Glavni trg, ki je središče pasjega sranja. Bolj občutljivi in lepše vzgojeni pa se umaknejo na intimnejše kraje. Elitnejši sta pasji srališči na dvorišču etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja (nekdanja Ropasova vila) in kapiteljski kompleks. Samo za rodovniške!
DIVIZIJA - Novo mesto je vojaško mesto. Včasih so tu ek-sercirali jegerbataljoni, potem so se razkazovali starojugoslovanski kaplarji, nato so se v mesto naselili Titovi vojaki, ki so se z leti spreminjali v jugookupa-torje. Ko so se pobrali ti, je njihove prosotore prenovila slovenska vojska. Ob strogo vojaških formacijah pa imamo še eno divizijo, ena se pa še napoveduje. V Novem mestu deluje industrijska divizija Revoza, s priključitvijo Dolenjske banke Novi Ljubljanski banki pa bomo dobili še njihovo dolenjsko divizijo. Vojna na celi črti. V vojnih razmerah pa cvetijo zelenaštvo, oderuštvo, izdajstva, prebegi, eksekucije, hitra sodišča. “Reši se, kdor se more!” vpijejo pacifisti.
KEGLJAČI - Pred drugo svetovno vojno je v Novem mestu delovalo več kegljaških društev in tudi več kegljišč. Ta priljubljeni gostilniški šport je po vojni malo zamrl, potem pa spet začel oživljati. A od dveh sodobnih avtomatskih kegljišč danes deluje le še eno kegljišče, v sklopu bifeja v Germovi ulici, in še to je v lasti - Dolenjskega lista. Gostilnam se očitno ne izplača več imeti kegljišč, saj lažje in hitreje zaslužijo s kakvicami, žganimi pijačami, koka kolo in picami. Se slabše kot kegljačem pa se godi balinarjem, ki v celem mestu nimajo niti enega samega primernega in urejenega balinišča. Ko jih šljivi, neka igraju basketball!
Ena gospa je rekla, da hi se lahko davkarija učila pri novomeški Zarji: dolg tistih, ki ne plačajo ogrevanja, obesijo rednim plačnikom pa je volk sit, kozam je pa vroče.
Zbori krajanov v Straži
Za ponovni samoprispevek
STRAŽA - Na zadnji seji je svet Krajevne skupnosti Straža sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo ponovnega 5 letnega 1,5 odst. krajevnega samoprispevka.
Krajani lahko svoje mnenje podajo na zborih krajanov, ki bodo za krajane: Potoka 12. februarja pri Jožetu Možetu; Jurke vasi 14. v prostorih JO-PO; Vavte vasi 15. v tamkajšnji osnovni šoli: Rumanje vasi 16. v mladinskem domu; za krajane Drganjih sel 19. februarja v mladinskem domu; Straže 20. v sejni sobi krajevne skupnosti; za krajane Dolenje Straže in Podgore 21. v tamkajšnjem gasilskem domu; Lok in Zaloga 22. v Opekarni Zalog ter Prapreč in Dolnjega Mraše-vega 23. februarja v mladinskem domu Prapreče. Vsi zbori krajanov se bodo začeli ob 19. uri.
MŠŠ J ^ J\l -A J J-J_O ES C J J J KHU
Monopol na novomeških pokopališčih
Komunala edina lahko opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost na pokopališčih v Srebrničah, Ločni, Šmihelu, Prečni in Stranski vasi, kmalu pa še na ostalih 27 pokopališčih v občini
NOVO MESTO - V novomeški občini je 32 pokopališč. Po občinskem odloku, ki velja od lanskega septembra, na 5 od teh lahko pokopališko in pogrebno dejavnost opravlja le novomeška Komunala. To so: novomeški pokopališči v Šmihelu in Ločni, pokopališči v Stranski vasi in Prečni ter pred kratkim odprto novo mestno pokopališče v Srebrničah. Na ostalih pokopališčih v občini pa za sedaj to dejavnost še izvajajo krajevne skupnosti, a jo naj bi po tem občinskem odloku najpozneje v petih letih prenesle na Komunalo.
Javno podjetje Komunala je tako postalo ekskluzivist na tem področju. Za sedaj na petih pokopališčih, v petih letih pa v celi občini. S tem je na neki način konec borbe za to, kdo bo pokopal umrlega, za očitno donosen posel, ki se je včasih sprevrgel v pravo vojno za mrliče. Prihajalo je celo do mučnih prizorov, ko sta se v bolnišnici pulili za rajnega dve konkurenčni pogrebni podjetji. Vprašanje pa je, če ne gre pri tem za monopol in s tem povezane stroške (“žalujoči ostali”) in zaslužke (pogrebno podjetje). Cene pogrebnih in pokopaliških storitev res določa občina in sprejema občinski svet, a če ni konkurence, ni primerjave. Svetniki se gotovo ne bodo poglabljali v to, ali
Biomasa, energija za Dolenjsko?
NOVO MESTO - V kmetijski šoli Grm pod Trško goro bo v ponedeljek, 29. januarja, enodnevno srečanje, na katerem bodo na pobudo Zveze društev za biomaso Slovenije obravnavali pomen uporabe biomase v energetske namene na Dolenjskem. Na srečanju, ki je le eno izmed podobnih, ki se vrstijo v slovenskih regijah, bodo predstavili stanje v Sloveniji na tem področju in predlog razvoja do leta 2010, seznanili pa se bodo tudi z nekaterimi izkušnjami iz Slovenije, npr. primer uporabe lesnih sekancev na Zalokarjevi kmetiji z Vinice pri Šmarjeških Toplicah) in iz tujine. Srečanje pripravljajo v sodelovanju z Državnim svetom RS in mestno občino Novo mesto.
je za “preoblačenje, umivanje in britje umrlega ter dvig trupla na domu, v mrtvašnici ali bolnišnici” primerna cena 8.191 tolarjev in ali ni za “raztros pepela iz žare na posebnem prostoru” preveč 15 tisočakov. Gotovo bi se bilo lažje odločiti, če bi imeli več ponudb.
Res pa je še nekaj: “vojna” se je bila za pogrebno dejavnost, ki je očitno dobičkonosna. Nihče pa se ni pulil za pokopališko dejavnost, to je za urejanje in vzdrževanje pokopališč, ki je vedno v izgubi. Kdor pa ima eno v svojih rokah in drugo na grbi, bo pač moral neka-
ko shajati in z dobičkom od pogrebne dejavnosti pokrivati izgubo pri pogrebni. V tem primeru se je občina odločila za svoje javno podjetje, ki ga tudi najlažje nadzoruje in uravnava.
Ta stvar je urejena. Ni pa še jasno, kaj bo s starima novomeškima pokopališčema. Načeloma naj na ločenskem z odprtjem novega sre-brniškega ne bi več pokopavali. A za to je treba prej sprejeti ustrezen odlok. To naj bi predvidoma storili marca.
V Komunali bodo ponudili možnost prekopa z ločenskega na sre-brniško pokopališče po polovični ceni. Kaj naj bi bilo v bodoče s šmihelskim pokopališčem, pa se na občini še niso odločili. Nagibajo pa se k temu, da bi to pokopališče ostalo v uporabi, a bi na njem dovoljevali pokope le v obstoječe
grobove.	_
A. BARTELJ
Društvo ljubiteljev glasbe
Glasbena družina Šušteršič iz Novega mesta ustanovila društvo - Vabijo vseh vrst glasbenike in ostale, ki imajo radi glasbo
NOVO MESTO - V soboto, 20. januarja, je bil v gostilni Pri Štefanu na Malem Slatniku ustanovni občni zbor Kulturnega, glasbenega, turističnega društva bratje Šušteršič, ki šteje že več kot 20 članov. Bratje Šušteršič, po katerih se to društvo imenuje, so Borut, Boris in Marko, trije od štirih otrok Alojza Šušteršiča, ki je idejni oče in gonilna sila društva. Šušteršiči iz Regrče vasi, ki je že lep čas del Novega mesta, so glasbena družina. Oče Alojz že 30 let igra diatonično harmoniko - frajtonarico, je pravi ljudski godec samouk, doma iz Lakovnic pri Birčni vasi. Že nekaj časa imajo družinski trio, v katerem poleg očeta igrata še 17-letni Boris (kitara) in 12-letni Marko (bariton in klaviature); sinova
Zaščiteno občinsko skrpucalo
Občinska stavba na Novem trgu pušča na vseh koncih -Upravna enota v staro porodnišnico, župan na rotovž?
NOVO MESTO - Občinska stavba na Novem trgu pušča na vseh koncih in krajih. Ni za nič drugega, kot da jo podrejo, a je po veljavnih predpisih ne smejo podreti. Lahko pa se sama podre. In če bo šlo tako naprej, se tudi bo. Predpisom navkljub!
Menda je to arhitektonsko skrpucalo, ki je nastalo pred kakimi 50 leti in je dolgo služilo novomeški vojaški upravi, za potrebe občinske uprave pa je bilo “osteklje-no" pred kakimi 30 leti, možno -tako pravijo predpisi - sanirati s postavitvijo “lahke strešne konstrukcije". Sedaj namreč ob deževju voda teče iz električnih vtičnic, po hodnikih pa ljudje vijugajo med nastavljenimi vedri, kamor lovijo s stropov curljajočo vodo. Kako in na kaj naj bi postavili to “lahko strešno konstrukcijo", tisti, ki so zaščitili to skrpucalo, ne povedo.
V tej zgradbi, ki je za podobo mesta menda tako dragocena in značilna, da jo je bilo vredno zaščititi, so v glavnem prostori Upravne enote in občinske uprave. Na občini in v Upravni enoti si močno prizadevajo, da bi staro novomeško porodnišnico, last drža-
ve, ki je sedaj že lep čas prazna in neuporabna, preuredili za potrebe novomeške Upravne enote, ki bi tako končno dobila primerne prostore in delovala na eni sami lokaciji, ne pa na treh, tako kot sedaj. S tem bi ubili dve muhi na en mah, saj bi šla kupnina od stare porodnišnice za dokončanje nove novomeške bolnišnice. Za to pa bi morala zadnjo besedo reči vlada, a od nje (sedanje in prejšnjih) nikakor ne pride odločna beseda, ampak v najboljšem primeru nekakšno nerazumljivo jecljanje.
Če bi končno do tega le prišlo, bi občina zgradbo - gre za okoli 1.200 m2 površin - prodala, odkupila prostore v pritličju stare občinske stavbe, ki jih zaseda ministrstvo za obrambo, vso občinsko upravo locirala v tej stavbi, za županstvo pa usposobila rotovž na Glavnem trgu.
To je pa za novomeške razmere že preveč muh na en mah. Bolj verjetno je, da se bo stavba na Novem trgu prej podrla. Škoda, da se ni to zgodilo že pred nekaj leti. Bi lahko tam uredili novo pokopališče, saj je na tem mestu včasih že bilo.
A. BARTELJ
GROB - Na novem mestnem pokopališču v Srebrničah je prostora za okoli 3.000 grobnih polj. Pokopališko in pogrebno dejavnost lahko opravlja le novomeška Komunala. (Foto: A. B.)
že več let obiskujeta glasbeno šolo.
“To društvo je namenjeno vsem ljubiteljem glasbe in petja, še posebej pa tistim, ki igrajo kakršenkoli inštrument, naj gre za vaške pevce in ljudske godce ali za šolane glasbenike, člane ansamblov ali cele ansamble," pravi Alojz, ki ga pri tem trdno podpira in mu pomaga žena Nada. “Dobrodošli so tudi vsi, ki so radi v prijetni in veseli družbi, tudi če ne znajo peti ali igrati," pravita Šušteršičeva, “še posebej pa želimo pritegniti glasbeno izobražene in strokovno podkovane člane, saj je eden od namenov društva tudi izobraževanje in omogočanje glasbenega napredovanja, poleg tega pa druženje, ohranjanje in gojenje ljudskih pesmi in običajev pa tudi solidarnostna pomoč članom v stiskah. Ob tem bomo našim članom omogočali tudi oddih ali celo letovanje v naravi; za sedaj sta na voljo dve naši kamp prikolici, sčasoma pa se naj bi ta dejavnost društva še razširila. Društvo bo na organiziran in legalen način naročnikom oz. interesentom priskrbelo glasbenike, pevce, ansamble."
V kratkem bo prvi sestanek, na katerem bodo izvolili vodstvo in opravili druge potrebne formalnosti. Prvi predsednik bo, kot kaže, Alojz, oče bratov Šušteršič in društva sploh.
A. B.
DRUŠTVO BRA TJE ŠUŠTERŠIČ - Udeleženci ustanovnega zbora Kulturnega, glasbenega, turističnega društva bratje Šušteršič. (Foto: A. B.)
DAN ODPRTIH VRAT - Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto je minuli petek za osnovnošolce Dolenjske, Bele krajine in Posavja v sklopu poklicnega svetovanja in orientacije pred informativnimi dnevi pripravila dan odprtih vrat. V delavnicah z naslovi: Vabilo na čajanko (na sliki), Ocvrta zelenjava z različnimi majoneznimi omakami, Pripravljanje mešanih pijač, Priprava omizja za različne priložnosti, Sprejem in postrežba gostov na prevoznih sredstvih, Koliko vrst sira poznam, Koliko zvezdic ima naš hotel, Kvasovke in Kakšen kruh jem" so dijakinje in dijaki ter njihovi učitelji celovito predstavili poklice natakarja, kuharja in gostinskega tehnika, obiskali pa so jih učenci kar 23-tih osnovnih šot, ki so bili s prikazanim zelo zadovoljni. (Foto: M. Žnidaršič)
Voda za domačije na Gabrski gori
Delovno minulo leto - Veliko pozornost namenjajo napeljavi vodovodnega omrežja Izredno slaba avtobusna povezava - Očistili so gabrsko smučišče
GABRJE - Ena manjših krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto - KS Gabrje (v vaseh Gabrje in Jugorje živi okoli 630 prebivalcev) si je za letošnjo prednostno nalogo zadala izgradnjo vodovoda na Gabrsko goro. „Brez pitne vode je še šest domačij, obenem pa želimo vodo napeljati tudi do zidanic. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija, pričakujem pa, da bodo gradbena dela lahko stekla v drugi polovici leta,« je povedal predsednik KS Gabrje Slavko Matko.
OBČINA NA POKOPALIŠČU - Občinska stavba na Novem trgu, ki ni za nič drugega, kot "za pokopat", stoji na mestu, kjer je bilo včasih mestno pokopališče. (Foto: A. B.)
Vodovodnemu omrežju so tudi lani posvetili največ pozornosti. Tako so vodovod napeljali iz Gabrja na vinogradniško območje Kavče, obnovili del starega vodovodnega omrežja v ulici Loka, kjer so naredili tudi okoli 230 metrov pločnika, položili prav toliko kanala za meteorne vode in hkrati izvedli še zemeljska dela za javno razsvetljavo, ki naj bi bila dokončana letos. Zemeljska dela za javno razsvetljavo pa so opravili tudi na Jugorju. Za omenjene naložbe so lani porabili okoli 25 milijonov tolarjev - del denarja so dobili iz petletnega 2 odst. krajevnega samoprispevka, ki so ga izglasovali pred dvema letoma, del sta prispevali novomeška občina in Komunala, vodovod v vinogradniškem območju pa so financirali izključno njegovi uporabniki in krajevna skupnost. "Da smo lahko vse uresničili, gre velika zahvala krajanom. Prednost podgorjanskih krajev je
v složnosti krajanov. To se kaže tako v izglasovanem krajevnem samoprispevku kot v dodatnem podpiranju vsake akcije, kije širšega družbenega pomena," je menil Matko in dodal, da se trudijo obuditi tudi družabno in kulturno življenje skupnosti z različnimi prireditvami in nastopi skupin. Športno so, kot kaže, že uspeli, saj so bili
Slavko Matko
že dvakrat gostitelji kolesarskih dirk cestnega državnega prvenstva, v krajevni skupnosti pa delujejo kolesarsko društvo Papež Podgorje, nogometni klub ter smučarsko in balinarsko društvo.
Tudi to majhno složno krajevno skupnost tako kot vse velike pestijo različne težave. Mednje sodi tudi pomanjkanje parkirnih prostorov za pohodnike ob množičnem obisku Gorjancev. Parkirišče na Dedcih so že razširili, problem pa predstavlja tudi ena sama avtobusna postaja sredi Gabrja. Z avtobusom oz. slabimi avtobusnimi povezavami pa je ozko povezana tudi naslednja težava: v Gabrje namreč avtobus “zaide" le dvakrat dnevno, in še to je kombinirano s šolsko progo in delavci Revoza. “Mladina se znajde in pride domov na Štop, kaj pa starejši in ostali zaposleni. Danes je delovni čas deljen," se sprašuje Matko. Morda se bo letos izpolnila tudi želja krajanov, da bi končno usposobili gabrsko smučišče. Zagnani Gabr-čani so obsekali in počistili zaraščeno, popravili ratrag, želijo pa si še nekaj sto metrov vlečnice in seveda sneg.
M. ŽNIDARŠIČ
MHbfc J2 Jj s j J-J OEJČIH MHut
r
NAGRAJENE STEZICE - De! mladih ustvarjalcev Škocjanskih stezic z mentoricama Lidijo Rožmarič (na levi) in Matejo Kotnik (na desni). Priznanje so prejeli na zaključni prireditvi I. decembra lani v Cankarjevem domu. (Foto: M. Ž.)
V
Nagrada Škocjanskim stezicam
Glasilo osnovne šole Frana Metelka Škocjanske stezice prejelo priznanje za celoto
Arboretum in potica za Clintona
V Gorenjem Gradišču pri Šentjerneju bo na Slunčevi domačiji arboretum Carniola - Smeli načrti Karla Žužka - Kličejo ga tudi Gospod potica - Zanimiva preteklost njegove družine
GORENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - Na nekdaj bogati in veliki Slančevi kmetiji v Gorenjem Gradišču, ki jo je Karl Žužek pred leti nasledil od tete Marije, bo letos začel nastajati arboretum oz. okrasni park, imenovan Carniola. Zanj je Karla navdušila Jelena De Belder, Slovenka, ki ima v Belgiji svoj arboretum. 76-letna krajinska arhitekta je zanj izdelala tudi načrt, po predračunu pa bo vreden 2,5 milijona nemških mark. Projekt bodo podprli različni sponzorji in šentjernejska občina, računa pa tudi na pomoč Ministrstva za kmetijstvo.
ŠKOCJAN - Pred izidom je prva številka Škocjanskih stezic, šolskega glasila osnovne šole Frana Metelka Škocjan v tem šolskem letu. Da imajo te Stezice dolgo tradicijo, priča letnik izdajanja, ki letos nosi že številko 33, da pa so tudi izredno zanimive, bogate in oblikovno dovršene, dokazuje priznanje nagradnega razpisa revij PIL in PIL PLUS, na katerem so Škocjanske stezice med 110 glasili iz 79 slovenskih šol izbrali med tri glasila, ki so dobila priznanje za celoto in tako postale eno najboljših šolskih glasil v lanskem šolskem letu. Pohvalijo se lahko tudi s priznanjem Ministrstva za šolstvo in šport, ki so ga stezice za šolsko novinarstvo dobile na 23. sejmu “Vse za otroka in... družino”.
Strokovna komisija omenjenih revij je pod drobnogled vzela pet številk Stezic, v katerih so izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju na šoli in vrtcu ter zunaj nje, o dogodkih, ki so še posebej zaznamovali določeno obdobje: valeta, koncert, šola v naravi itd., ter o Romih, modi pa še bi lahko naštevali. Vse skupaj spremlja bogato slikovno gradivo: fotografije, fotostripi, ilustracije, risbe. Škocjanske stezice, ki so jih v šolskem letu 1998/99 začeli računalniško obdelovati.
pod budnim očesom mentoric Lidije Rožmarič, Marinke Cerinšek in Mateje Kotnik - pri tem jim pomaga še Marjan Cerinšek - delajo in oblikujejo učenci sami, tako da je glasilo res njihovo. Seveda s svojimi prispevki vsebinsko sodelujejo vsi učenci in delavci šole ter vrtca.
Povprečno pripravijo na leto tri do štiri številke, ki poleg že zgoraj naštetega vsebujejo tudi literarne stezice, del za razvedrilo, intervjuje, predstavitve novih delavcev na šoli, rubriko poklicno usmerjanje. Lanske številke so imele odmevno rubriko Mi in prosti čas, letos je novost kotiček za angleščino, lotijo pa se tudi tematskih prilog. Prizadevanja učencev, ki so bo besedah Lidije Rožmarič likovno in literarno izredno ustvarjalni, zelo podpira tudi ravnatelj šole. Ker želijo, da bi vsak učenec šolsko glasilo prejel brezplačno, skušajo za vsako številko poiskati podpornika.
M. Ž.
Turistično društvo
DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. januarja, v jedilnici osnovne šole Dolenjske Toplice. Z delom bodo začeli ob 17. uri.
“Zaradi obsežnosti in zahtevnosti izdelave bo arboretum nastajal postopoma. Nekje v petih letih naj bi že zaživel v vsej svoji lepoti,” je zagnano pripovedoval Karl Žužek. Na okoli pet hektarih bo zeliščni in zelenjavni vrt, ribnik in okrasno grmičevje, vse skupaj pa bo talno osvetljeno. Posebnost bo gotovo ponudba v čajnici, kjer bodo gostje poleg domačih narezkov, sladic in cvička lahko poskusili zeliščne čaje ter sokove in sladoled iz zelišč in vrtnic.
Poleg tega namerava Karl s svojo družino obnoviti tudi zapuščene stavbe Slančeve domačije, in sicer zidano hišo z letnico 1902, hlev z letnico 1898, vinsko klet in kozolec toplar, ki ga bo v poslovni prostor prenovil že letos. “Domačijo -Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto jo je označil za kulturno dediščino - je kupil moj praded novomeški advokat dr. Karl Slane, ki je bil tudi
ŽUŽEMBERK - Žužemberški kračmani in Turistično društvo Suha krajina so že šesto leto po vrsti na dan sv. Antona Puščavni-ka (17. januarja) pripravili krače-vanje, s katerim nadaljuje po vojni prekinjen tradicionalni ljudski običaj. Suhokranjci so po navadi na ta dan romali k cerkvici sv. Roka na desnem bregu reke Krke in prosili za zdravje živine in ljudi ter za dobro letino, po letu 1948 pa je bila tradicija prekinjena.
Ob letošnjem kračevanju so maševali duhovniki zgornje krške doline in žužemberške dekanije,
podpornik Ivana Cankarja in Antona Aškerca. Moj ded Karl Pius Leopold Žužek pa seje kot takratni glavar v Celju udeležil poroke kralja Aleksandra leta 1922,” je o bogati preteklosti svoje družine pripovedoval Karl, medtem ko sva listala po kopijah trinajstih Cankarjevih pisem njegovemu pradedu, katerih originale hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca.
Njegova želja je, da bi kot zanimivi turistični točki z rastlinami in ponudbo zaživela Gorenje in Dolenje Gradišče. Iz te želje je aprila
• Občni zbor Hortikulturnega društva Azalea bo v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri pri Martinovih (Gorenje Gradišče 7). Nato pa ob 11. uri vabijo člane in vse ostale še na predavanje o zunanjih rastlinah. O njih bo govoril predavatelj iz Arboretuma Volčji potok.
mašo pa je vodil stiški opat Ma-rand. Verniki so prosili za zdravje ljudi in živali, ki je v času norih krav še posebej potrebno. Po mašni svečanosti je bila na turistični kmetiji Koren-Škoda tradicionalna licitacija prekajenih svinjskih krač, salam in klobas.
Licitacijo so vodili prekaljeni kračmani: Franc Longar, Franc Rojc in Janez Gliha, prireditve pa sta se udeležila tudi žužemberški župan Franc Škufca in dekan Franc Povirk. Letos so na licitaciji zbrali rekordno vsoto denarja, kar
202.000	tolarjev, ki jo bodo namenili za cerkev sv. Roka, zgrajeno leta 1626. Najvišjo ceno so dosegli pri krači, ki jo je prinesel Janez Gliha: za 35.000 tolarjev jo je kupil Erazem Gliha.
B. D. G.
lani na pobudo peščice vaščanov nastalo hortikulturno društvo Azalea, katerega predsednik je prav Karl Žužek. Naj povem, da ga kličejo tudi Gospod potica, saj je daleč naokoli znan po svojih odličnih poticah, med drugim je, kot je povedal, potico pekel celo za ameriškega predsednika Bila Clintona ob obisku v Sloveniji, člani Ribiške družine Novo mesto pa so ga poimenovali kar Ščuka. Potico ga je naučila peči njegova mati, le da je njen recept še izpopolnil, peče pa tudi druge slaščice, od kremnih rezin, piškotov do krofov. Za peko le-teh si ponavadi vzame čas ponoči, saj ga podnevi nima, kuhalnico pa se je učil vrteti tudi pri znani sestri Vandelini. Zna plesti, izdelovati makrameje, skakal je tudi s padalom, pred dobrimi 20 leti pa je vodil Foto-kino klub v Novem mestu...
"Vsaka stvar se da narediti, če imaš voljo!” je zaključil Karl Žužek. Pri tako smelih načrtih je bo gotovo potreboval zelo veliko.
M. ŽNIDARŠIČ
Prazne obljube, prazna krajina?
Žužemberk protestira
ŽUŽEMBERK - V Žužemberku so z ogorčenjem prebirali sklep o sofinanciranju iz državnega proračuna v letu 2001, saj v njem niso zasledili niti enega suhokranjskega projekta, niti izgradnje vodovoda Križi in ne kanalizacije s čistilno napravo, čeprav v ministrstvu za okolje in prostor že dolgo poznajo žužemberške težave z oskrbo s pitno vodo in z odpadnimi vodami.
Kot smo pisali pred tednom dni, v občini še nimajo niti metra kanalizacije, vode iz javnih vodovodov pa nima kar 22 odst. prebivalcev. Večina cevi je še azbestnih ali polietilenskih in so podvržene pogostim okvaram. Uporabniki so odvisni od neoporečnosti vodnega vira v Glo-bočcu, zato ob ekološki nesreči oktobra 1998, ko je prišlo do onesnaženja vira z nafto, noben občan ni imel primerne oskrbe s pitno vodo.
Žužemberški župan v posebnem pismu opozarja ministrstvo, da je bila Suha krajina v 19. stoletju bolj razvita, km je v 21. stoletju. “Upamo, da vlada razmišlja tudi o območjih, ki so le 50 km oddaljena iz Ljubljane, pa so vendar pozabljena, nerazvita, še vedno bogu za hrbtom in tako marsikomu v napoto in breme. Menda ministri ne nameravajo Suhe krajine spremeniti v rezervat, kjer bi bila na ogled naravna, kulturna in človeška dediščina,” je zapisal. Kot je poudaril, so močno zaskrbljeni, da porečja reke Krke ni v operativnem programu čiščenja odpadnih voda in vodooskrbe.
Tako vse kaže, da so bile prazne obljube ministra Gantarja, kije pred dvema letoma v Žužemberku dejal, da si bo še posebej prizadeval za vodovod na levem bregu Krke. Enako je s številnimi obljubami o pomoči pri iskanju globinskega vira, ki so se nizale ob katastrofi na Ortneku in vodnem viru Globočec.
B. D. G.
Za obrtno cono že povprašujejo
Letos bodo začeli opremljati obrtno cono Češenska hosta v Mirni Peči - Privlačna,
PODPIRATA GA DRUŽINA IN DRUŠTVO - Karl Žužek z ženo Marijo in najmlajšo hčerko Ano, ostalih treh, Karoline, Katarine in Alenke, pa na kramljanju pri Jaksetovih, članih društva Azalea, ni bilo. (Foto: M. Ž.)
Kdo bo dal več za kračo?
Na dan sv. Antona Puščavnika so v Žužemberku licitirali kot v starih časih - Za cerkev sv. Roka
ker je v neposredni bližini avtoceste in oh industrijskem priključku na železnico
MIRNA PEČ - Obrtno cono tu sicer načrtujejo že celo desetletje, pred časom so se celo že delno lotili zazidalnega načrta in odkupili nekaj parcel, nato pa je vse zastalo. Desno proti železniški postaji je predvideno območje za stanovanjsko pozidavo, levo pa obrtna cona. Za oba dela so že pripravili potrebne spremembe prostorskega plana občine, ki naj bi jih sprejeli v kratkem.
Tudi ureditveni načrt za obrtno cono bo kmalu nared, medtem ko so za stanovanjski del napravili samo geodetske posnetke in bodo zaradi veliki stroškov nadaljevali naslednje leto. Stanovanjski del je omejen s priključno cesto na bodočo avtocesto, ki gre skozi območje, zato želijo priključek čimbolj potisniti proti železniški postaji, kar bo, kot za zdaj kaže, mogoče. Več o ureditvi stanovanjskega območja bo znano spomladi, saj bo v maju javna razgrnitev lokacijskega načrta za avtocesto na tem območju.
V letošnjem letu bodo izdelali investicijski program za obrtno
cono. Samo v lanskem letu (do decembra) so vložili 26 milijonov tolarjev v prostorske papirje za obe obrtni coni, stanovanjsko cono, peskokop in stavbna zemljišča. V naravi še kljub temu ni kaj pokazati, se pa investitorji že zanimajo za obrtno cono, saj bo v neposredni bližini avtoceste.
Zdaj obrtno cono že nujno potrebujejo, saj je kar nekaj domačih obrtnikov in podjetnikov že preraslo svoje dvorišče in se ne morejo razvijati na vasi. V obrtni coni se obeta 8 ha dobrih lokacij z industrijskim železniškim tirom in bližino avtoceste. Za lokacije se zanimajo tudi obrtniki iz okolice, iz
Novega mesta in Trebnjega. V občini pravijo, da s cono ne nameravajo služiti, ampak bodo zaračunali le dejanske stroške, saj želijo v prvi vrsti priti do novih delovnih mest za občane. Računajo, da bodo proti koncu letošnjega leta investitorji že lahko kupili ali rezervirali lokacije, morda prvi tudi začeli z gradnjo.
Občina bo morala poskrbeti še za komunalno infrastrukturo, kar pa ne bi smelo delati težav, saj je mimo območja speljana kanalizacija, voda in telefon, pa tudi čistilna naprava ima še rezerve v zmogljivostih. Občina je naročila še strokovne podlage za drugi kompleks območja za obrt v izmeri 8 ha, saj računa, da bo prvi v nekaj letih poln. Ta bo tik ob priključku na avtocesto, ker naj bi se obrtne in industrijske dejavnosti širile ob avtocesti v smeri proti Trebnjemu.
B. DUŠIC GORNIK
Z LICITACIJO ZA CERKEV SK ROKA - V košu za licitiranje se je nabrala zvrhana mera domačih prekajenih mesnih dobrot od klobas do krač. Stari in izkušeni licitatorji Franc Rojc, Janez Gliha in Franc Longar so skrbeli za napetost med kračmani, med katerimi so bile tudi predstavnice nežnejšega spola pa najstarejši Stane Kelšin in najmlajša Veronika Gliha. Licitacija je trajala dobre štiri ure in nekatere krače so končale v loncu, druge so šle ponovno v koš, nekatere pa tudi na stran - za jesensko srečanje vseh prisotnih. Zbrani denar bodo po besedah glavnega ključarja Franca Longarja namenili za plačilo dolgov pa tudi za obnovo cerkve sv. Roka. (Foto: S. MIRTIČ)
V
Sentjernejske črepinje
GLOBALIZACIJA - Šentjernej morda v prizmi sveta kot ene same velike vasi zares tudi sam iz-gleda kot "jedno malo selo kraj Novog mesta”, čeprav si sama tega v pričo Šentjernejčanov ne bi upala izreči. Kaj pomeni globalizacija po šentjernejsko, zgovorno pričata vsaj dve znani osebi. Dva soseda iz majhne vasi na Šentjer-nejskem polju sta odšla v svet, ne prav daleč, a vendarle dovolj, da danes vodita dve podjetji, ki sta po dobičku v samem vrhu slovenske lestvice najuspešnejših. To niti ni čudno, saj prodajata blago, ki gre te čase med Slovenci za med: eden nas je omrežil z mobilno telefonijo, drugi pa “z obarvanimi sladkorčki" in zdravili vseh vrst. Kateri si bo pridobil več odvisnikov, direktor Mobitela Anton Majzelj ali generalni direktor Krke Miloš Kovačič?
KRUH - Beli, črni. koruzni, ajdov, polnozrnati, stoletni, zmesni. s čebulo ali česnom... - danes neštete vrste z neštetimi imeni tega zapeljivega hlebčka, brez katerega si nekateri ne znajo predstavljati niti enega obroka. Žal pa so s to dišečo dobroto naše trgovine različno založene, gotovo na račun povpraševanja. Kot kaže, se pristašem polnozrnatega kruha v Šentjerneju bolj slabo piše, saj se je neki ponedeljek sredi dopoldneva zgodilo, da ga ni na voljo niti v obeh Mercatorjevih trgovinah niti v obeh pekarnah. Pa menda Šent-jernejčani ne zahtevajo preveč!
Iz topliškega vodnjaka
JAZ SEM PRISTEN - Morda bi morali v topliški občini čimprej sprejeti odlok o načinu ugotavljanja pristnosti občanov. To nam je prišlo na misel, ker smo to jesen problematiko zasledili v pismu dveh gospodov (S. in B. Fabijan). Gre očitno za pristna Topličana, ker je to v pismu občini, zdravilišču in Toposu poudarjeno kar šestkrat. Po pismu sodeč, se prebivalci tega kraja delijo na najmanj dve kategoriji. Gospoda sta zlila vrsto žolča na zgoraj omenjene, opozorila na lumparije, čarovnije in umazanije, nista pa uspela razložiti, kako bi v praksi postavili merila za ugotavljanje pristnosti krajanov, kdo bi to ugotavljal, do katerega kolena bi šli in kakšne posledice bi to imelo. Nepristni Topličani za vsak primer že pripravljajo kovčke.
KAKOVOST? - Dolenjske Toplice so prav posebno zdravilišče. Razvile so se namreč sredi manjšega kraja in, kot v turizmu radi poudarijo, je prednost zdravilišča ravno v tem, da gost samo izstopi iz hotela in je že sredi domačinov. Medtem ko v turizmu ugotavljajo, da je to dandanes posebna kakovost, pa imajo nekateri domačini pomisleke. Pravijo, da je omenjena kakovost včasih močno vprašljiva. Odvisna je namreč od tega, na koga gost tam zunaj naleti. Ni vse zlato, kar je iz Toplic.
Suhokranjski drobiž
VODA - Občni zbori gasilcev so v marsikateri vasi ena redkih priložnosti, da se gasilci in krajani pogovorijo tudi o vsakdanjih tegobah. Takšno priložnost so izkoristili gasilci iz vasi Križi in povprašali župana Škufco, ki je obenem občinski gasilski poveljnik, o njihovi glavni tegobi - vodi. Dobili so precej spodbuden odgovor, tako da je upanje, da bo voda prišla na kriško planino, veliko.
RAZPRODAJA - Te dni so ponovno oživeli Novolesovi objekti ob reki Krki na Dvoru. V skoraj idiličnem okolju nekdanje žele-zolivarne poteka v prostorih lon-čarije razprodaja nekaterih Novo-lesovih izdelkov. Stavbe ob reki Krki. ki samevajo že dlje časa. bi bile primerne tudi za kak “nobel” salon pohištva, vpet med zeleno lepotico in bogato zgodovino dvorskih železarjev.
Nitka ali ograja?
ŽUŽEMBERK - Razdrapano re-gionalko od Žužemberka proti Poljanam, ki je pred kratkim že bila v naši kritični obdelavi, krasijo tudi pločevinaste obcestne ograje. Beseda "krasijo"je izbrana namerno, kajti nikakor ne bi mogli reči, da jo varujejo. Ograja namreč izgleda tako, da se nihče ne bi čudil, če bi njeno starost prišli ugotavljat arheologi. Če bodo, bo vzorce vsekakor treba vzeli kar se da hitro, kajti ograje je že zdaj sam zrak. Luknja pri luknji. Spodaj, globoko v soteski pod strmimi bregovi, pa šumi reka Krka. Če bi po Suhi krajini v teh časih blodil krojaček Hlaček, bi napeljal ob cesti vsaj svojo najdebelejšo nit. Verjetno bi bila bolj učinkovita.
Sprehod po Metliki
ANTIKRISTI - Antikristi, kot so se poimenovali metliški nogometni navijači, so po svojem skromnem prepričanju naredili na evropskem nogometnem prvenstvu večjo promocijo za občino, kot jo je uspelo v celem preteklem letu vsem metliškim gospodarstvenikom, politikom in turističnim delavcem skupaj. Zato se jim zdi prav, da bi se jih spomnili v občinskem proračunu vsaj s skromno postavko, tako za začetek, za še večji polet in za nove navijaške zmage.
MARMOR-V zadnjih mesecih so temeljito prenovili notranjščino metliške občinske stavbe. Na novo so obložili tudi tla na hodnikih in stopnice, in to z marmorjem, ki je sicer zelo lep, vprašanje pa je, kako se bodo ljudje na gladkih tleh lovili, ko bodo mokra. Mnenje o tem, koliko simbolike je v drsečih tleh, naj si vsak ustvari sam, metliški zlobneži pa menda že zbirajo stave, komu bo prvemu spodrsnilo.
GOSTINCI - Ko so metliški godbeniki na nedavnem občnem zboru potegnili črto pod lanskoletno delo, niso pozabili omeniti, da so se na lanski Vinski vigredi preizkusili kot gostinci. To se jim je zgodilo prvič, zato je bil temu primeren tudi izkupiček. Pesimisti bi k temu dodali le, naj se pač vsak drži svojega dela. A člani Mestne godbe Metlika so očitno optimisti, saj so se odločili, da bodo letos znova poskusili. Upajmo, da ne bodo na občnem zboru čez leto dni ugotavljali, da gre osel enkrat na led, oni pa...
V	'
Črnomaljski drobir
METLA - Združenje šoferjev in avtomehanikov Črnomelj, Metlika, Semič je na nedavnem občnem zboru dobilo novo vodstvo. Člani pričakujejo, da bo nova metla bolj čisto pometala, tako kot je učinkovita gnetla v novem črnomaljskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pa naj gredo, če ne bo šlo drugače, šoferji in avtomehaniki pogledat, kakšna čistilna sredstva in pripomočke uporabljajo v tem svetu.
KNJIGA - Te dni je minilo 400 let od velikega sežiga protestantskih knjig na Slovenskem. Ker je bil Črnomelj takrat močno protestantski, danes v mestu sklepajo, da se ni godilo dobro ne Črnomaljcem ne knjigam. Zato je bilo v vabilu na otvoritev razstave Najboljši navijači EURA 2000, ki je bila preteklo soboto v Špeličevi hiši, zapisano, "da bomo ob priliki otvoritve podarili vsem obiskovalcem eno knjigo”. Na voljo je bilo nekaj kupov knjig, a so si nekateri vabilo razlagali s tem, da bodo vsi skupaj dobili eno samo samcato knjigo. Kar pa niti ne bi bilo tako slabo, saj bi lahko ustanovili bralni krožek za prebiranje te knjige.
Semiške tropine
TONČEK - Če ste morda zadnje dni iskali legendarnega Tončka Pluta z Mladice, ki prav danes praznuje 93. rojstni dan, za kar mu iskreno čestitamo, ste ga težko dobili doma. Kljub častitljivi starosti je namreč Tonček še vedno zelo zaposlen. Tako je bil v preteklih dneh v Litiji na prireditvi, na kateri so počastili 60. rojstni dan predsednika Milana Kučana, pa na otvoritvi nove očesne klinike v Ljubljani, kjer so mu pred štirimi leti vrnili vid. A tudi sicer se Tonček ne da, in če bi mu kdo ob tem, ko bi mu čestital, dejal, da se, če bog da, čez leto dni znova vidita, bi mu Tonček gotovo zabrusil: "Zakaj pa ne, saj ne zgledaš tako slabo!”
STISKA - Ne le kulturni dom, v Semiču bodo morali razširiti tudi dokaj novo športno dvorano. Župan Bukovec je pred časom to že omenil tedanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za šolstvo in šport Matjažu Vrčku, na sobotnem Antonovem večeru pa se je potrdilo, da je stiska zares neizmerna. V dvorani je zmanjkalo prostora za tiste, ki so prišli nekaj minut po začetku prireditve. Gneča je bila tolikšna, daje celo večina nastopajočih - stala.
V ILEGALI - Napovedovalec Lojze Bojane je na prej omenjeni prireditvi natančno predstavil nastopajoče z vseh koncev Slovenije, pri napovedovanju domačinov pa je opravil kar na hitro. Očitno je menil, da jih vsi poznajo. A ni bilo tako, saj je bilo veliko ljudi iz sosednjih občin, ki jih je sicer na prireditvah le redko videti. Zato je tudi malo verjetnosti, da bi Semičane, čeprav pogosto nastopajo, poznali. Pa tudi kakšnemu novinarju bi z natančnejšo napovedjo vrli Bojane olajšal malodane detektivsko poizvedovanje, kako je ime temu ali onemu nastopajočemu.
ttMUt j 2 J j >\ £ J J-J OBČIM Mii
V dveh letih devet Betinih trgovin
Prodaja Betinih artiklov se povečuje • V prihodnje nameravajo v lastnih trgovinah prodati vsaj 30 odst. izdelkov - Zanimanje za tekstilne poklice se zmanjšuje, zato avtomatizacija
METLIKA - Beti, d.d., s sedežem v Metliki je konec preteklega leta v Sloveniji zaposlovala 1.090 delavcev, v hrvaškem Žakanju pa 176. Lani so ustvarili za 6,5 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, od tega 40 odst. v Sloveniji, ostalo pa v tujini, največ v Nemčiji, Italiji in Ameriki. Ni zanemarljivo, da je bila lanska prodaja kar za 15 odst. večja kot leto poprej. Zadovoljni pa so tudi, da so izvoz povečali v nekdanje jugoslovanske republike, predvsem na Hrvaško, postopoma pa se želijo vključiti tudi v na novo nastajajoči trg v ZRJ.
ŠTEVILO KRVODAJALCEV NE PADA - V sredo pretekli teden je bila v Metliki redna letna krvodajalska akcija, ki jo je pripravi! Center za transfuzijo krvi iz Ljubljane z izdatno pomočjo Območnega združenja Rdečega križa Metlika. Na akcijo je prišlo 238 krvodajalcev, kar je približno toliko kot v zadnjih letih, in v Metliki so zadovoljni, da pri njih število krvodajalcev ne pada. OZ RK pa se za uspešno akcijo zahvaljuje tako krvodajalcem kot menzi metliške Vinske kleti, Zdravstvenemu domu za uporabo prostorov in zaposlenim, še posebej direktorju dr. Blažu Mlačku in njegovi namestnici Kočevarjevi, aktivistom RK ter podjetjem, ki so omogočili zaposlenim udeležbo na akciji. Na fotografiji: Stanka Kambič, ki je dala tokrat kri že dvajsetič. (Foto: M. B.-J.)
Po nekajletnem zatišju so v Beti lani veliko vlagali v razvoj in opremo. Za naložbe so namenili 3 milijone DEM, od tega 1,2 milijona DEM v trgovine. “V Beti izdelu-

RAZSTAVA O NAJBOLJŠIH NAVIJAČIH- V črnomaljski Špeličevi hiši so preteklo soboto odprli zanimivo razstavo Metličana Marka Pezdirca z naslovom Najboljši navijači EURA 2000. Avtorja (drugi z desne) je predstavil Tomas Šajatovič (na desni). Pezdirca, ki je ljubiteljski fotograf, zanimajo zlasti reportažna fotografija, portreti in krajina. Razstavljene fotografije pa so nastale na kvalifikacijskih tekmah nogometne reprezentance v Ljubljani ter na lanskem evropskem nogometnem prvenstvu. Mnoge fotografije bi se po kvaliteti lahko kosale s fotografskimi izdelki priznanih fotografov. Da to drži, se lahko prepričate do !1. februarja, ko bodo razstavo zaprli. (Foto: M. B.-J.)
Veleslalom pobratimov
METLIKA - V nedeljo je bila v italijanskem Trbižu 4. olimpiada prebivalcev pobratenih občin Metlike, italijanskih Rorrk in avstrijske Wagne v veleslalomu. Iz metliške občine se je srečanja udeležilo 70 občanov, od tega 66 smučarjev. Sicer pa je v 21 kategorijah na zahtevni progi tekmovalo okrog 200 smučarjev. V skupnem seštevku so bili Metličani drugi, za gostitelji, osvojili pa so devet medalj: L mesto je osvojil Denis Kapušin, na 2. mesto se so uvrstili Mitja Rus, Ana Tomc in Stanislava Bajuk, na 3. mesta pa Boštjan Križan, Jaka Malnarič, Božidar Kopinič, Slavko Orlič in Kristina Slane. Mitja Rus je delil tudi 2. mesto za absolutno najboljši čas. Smučarsko tekmovanje so predstavniki občin izkoristili tudi za medsebojne pogovore ter si zaželeli na snidenje čez leto dni v Avstriji.
jemo oblačila za vse starosti, zato imamo številne, kolekcije, ki jih želimo kupcem ponuditi na čim več mestih, vendar nam obstoječa trgovska mreža tega ni zagotavljala. Zato smo se odločili, da bomo postopoma razvijali lastno trgovsko mrežo, v okviru katere imamo v načrtu, da bomo prodali vsaj 30 odst. izdelkov. S tem bomo pospešili tudi obračanje kapitala,” pojasnjuje glavni direktor Beti Ivan Malešič. Tako je Beti lani odprla kar pet prodajaln: poleg največje v Metliki še v Varaždinu, Karlovcu. Mariboru in Kranju. Letos pa načrtujejo še dve v Ljubljani ter po eno v Zagrebu in Skopju. V prodajalne in v opremo nameravajo letos v
Beti vložiti najmanj 3,5 milijona DEM.
Medtem ko so v Beti precej let zmanjševali število zaposlenih, pa so lani zopet več zaposlovali. “Vendar pa imamo težave, ker je težko dobiti šivilje, zato smo prisiljeni kupovati šiviljske storitve zunaj Slovenije. Sedaj nam opravijo v tujini 10 odst. šivanja, kaže pa, da bo v prihodnje tega še več. V to nas ne nazadnje sili tudi ekonomski izračun, saj gre za znatno razliko v ceni dela," pravi Malešič, ki dobro ve, da je glavni razlog, da se tako malo ljudi zanima za šivanje in krojenje v prenizko ovrednotenem in plačanem delu. V Beti so lani sicer povišali plače do meje, ki jo še dovoljujejo ekonomske razmere. To pa očitno še vedno ni tisto, kar bi ljudi pritegnilo v tekstilne poklice, saj tudi vseh štipendij, ki so jih razpisali, niso razdelili. Prav zaradi pomanjkanja delavcev pa vse več vlagajo v avtomatizacijo proizvodnje.	M B j
Črnomaljci ne namerajo popustiti
V Srednji šoli Črnomelj zatrjujejo, da bodo v boju za ekonomsko šolo vztrajali do konca - Izpolnjujejo vse pogoje, zato je nerazumljivo, da je ministrstvo zavrnilo njihovo prošnjo
ČRNOMELJ - Že pred tremi leti je takratna ravnateljica Srednje šole Črnomelj prof. Gabrijela Vidic Mihelčič predlagala, da bi na šoli začeli z oddelkom ekonomske gimnazije, a do tega ni prišlo. Vendar v Črnomlju niso vrgli puške v koruzo, predvsem zato ne, ker na šoli poleg gimnazije in strojništva že sedmo leto poteka tudi program podjetniškega poslovanja.
Ker pa gre pri slednjem za trilet-
no šolanje z možnostjo dvoletnega nadaljevalnega programa in v Beli krajini torej ni štiriletnega šolanja za učence s povprečnim učnim uspehom, je črnomaljska Srednja šola znova zaprosila za razpis oddelka za izobraževanje ekonomskih tehnikov. Da odločitev ni zaletava, temveč temeljito premišljena, priča tudi to, da sta jo podprla črnomaljski občinski svet in Območna gospodarska zbornica za Dolenjsko in Belo krajino. Glede na namere belokranjskih osnovnošolcev bi se jih bilo pripravljenih v ekonomsko šolo v Črnomlju letošnjo jesen vpisati več kot 40, torej več kot dovolj za en oddelek. In kar je najpomembneje: črnomaljska Srednja šola izpolnjuje vse zahteve za pridobitev novega programa, ki jih je predpisalo ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ). Za program ekonomskega tehnika so pripravljeni žrtvovati en oddelek podjetniškega poslovanja, za ekonomsko šolo imajo primeren kader, prostore in opremo. Pred nekaj dnevi so registrirali celo učno podjetje, torej veliko učilnico, v kateri se učenci “igrajo" podjetje, čeprav so jim na ministrstvu dejali, da jim je ne bodo pomagali opremiti.
“Ko smo izpolnili vse pogoje, smo pričakovali, da nam bodo program ekonomskega tehnika odobrili. Ker odgovora ni bilo, sem na ministrstvo povprašal po telefonu in izvedel, da so sprejeli načelni dogovor, da ne bodo širili mreže ekonomskih šol. Po mojem mnenju načelnih dogovorov ne morejo sprejemati, ker bi morali obravnavati vsako šolo posebej. Že pred tem so nam namreč na ministrstvu obljubili, da bodo pri nas upoštevali tudi specifično obmejno področje," pravi nezadovoljni direktor Srednje šole Črnomelj univ.
dipl. inž. Stanislav Vrščaj. Sicer pa bodo Črnomaljci šele takrat, ko bo objavljen razpis za vpis v srednje šole v naslednjem šolskem letu, dokončno vedeli, ali so jim odobrili program za ekonomskega tehnika.
A Vrščaj pravi, da bodo, če je bila njihova prošnja zavrnjena, nadaljevali z bojem za ta program. Ne nazadnje imajo za to veliko argumentov. “Sedaj se dijaki mimo naše šole vozijo v prenapolnjeno novomeško ekonomsko šolo, na kateri so zaradi velikega vpisa mnogi zavrnjeni. Veliko jih vstaja že med četrto in peto uro zjutraj, se vozi 40 in več kilometrov daleč, na prenatrpanem vlaku jih večina stoji, za pot s presedanji vred pa porabijo tudi po tri ure. Domov se vračajo preutrujeni za normalno delo. Če bi obiskovali šolo v Črnomlju, bi bilo izobraževanje za starše cenejše, imeli bi tudi večji nadzor in vpliv na življenje svojih otrok," našteva Vrščaj in zatrjuje, da so jim na MŠŠ pojasnili, da je bil edini vzrok za zavrnitev njihove prošnje nasprotovanje novomeške ekonomske šole. “Prepričan pa sem, da odprtje našega oddelka ne bi bistveno vplivalo na vpis v novomeško šolo.”
Poleg vsega naštetega je bila črnomaljska Srednja šola grajena za 20 oddelkov, kolikor jih sedaj v šoli tudi'je, a če bodo v podjetniškem poslovanju skrčili vpis na en oddelek, bo število oddelkov padlo. “Ne razumem, zakaj se šola ne bi razvijala. In če je dovolj zanimanja za ekonomsko šolo ter izpolnjujemo vse pogoje, imajo na ministrstvu najbrž zelo čuden razlog, da nam ne dovolijo novega programa," pravi direktor. Da pa jim tudi na črnomaljski občini ni vseeno, kakšna bo usoda njihove edine srednje šole, priča protest črnoma-
ljskega župana in poslanca v državnem zboru Andreja Fabjana, ki ga je nedavno naslovil na MŠŠ. V njem je poleg že omenjenih argumentov tudi zaprosil, da še enkrat proučijo prošnjo Srednje šble Črnomelj.
M. BEZEK-JAKŠE
Gledališka predstava odpade
ČRNOMELJ - V soboto, 27. januarja, naj bi v tukajšnjem kulturnem domu s predstavo Pig-malion gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Predstava sodi tudi v abonmajski spored, vendar pa bo zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Iz kulturnega doma sporočajo, da bodo gledalce pravočasno obvestili, kdaj bo predstava ponovno na sporedu.
S prostovoljstvom do orgel
Šolski sklad Glasbene šole Črnomelj zbira denar za koncertne in šolske orgle - Doslej skromen odziv darovalcev
ČRNOMELJ - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja omogoča ustanavljanje šolskih skladov za pridobivanje denarja, med drugim tudi za nakup opreme. Tako je Glasbena šola Črnomelj v začetku lanskega oktobra ustanovila šolski sklad, ki mu predseduje Mladen Babič. S pomočjo sklada nameravajo zbrati denar za nakup šolskih in koncertnih orgel. Prve bodo postavili v učilnico, druge pa v šolsko koncertno dvorano.
Kot je povedal ravnatelj Glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič st., so na misel o nakupu orgel prišli, ko so v tem šolskem letu v metliški podružnici šole zaposlili akademskega glasbenika-organista Berislava Budaka, ki je sicer prevzel klavirski oddelek v Metliki. “Ker je naša nova moč organist, razmere prav kličejo po tem, da odpremo oddelek za pouk orgel, kar je v Sloveniji sicer velika redkost. Čeprav inštrumentov še nimamo, se starši učencev že zanimajo za pouk. Seveda bodo morali imeti mladi glasbeniki končana najmanj štiri leta nižje glasbene šole, da bodo lahko začeli s poukom na orglah,” je pojasnil Mihelčič.
• Vsi, ki bi želeli darovati prostovoljne prispevke za nakup šolskih in koncertnih orgel, lahko denar nakažejo na račun 52110-603-33080, sklic na št. 20, Glasbena šola Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 3, Črnomelj.
Silvester Mihelčič st.
Za orgle bodo morali odšteti tri milijone tolarjev. Toda čeprav so se že pred mesecem dni obrnili na občane, da bi prispevali v šolski sklad, doslej ni bilo večjega odziva. Zato v upravnem odboru šolskega sklada že razmišljajo o posebnih akcijah. Načrtujejo namreč, da bi do začetka novega šolskega leta kupili vsaj šolske orgle, da bi lahko stekel pouk. “Seveda gre pri tem predvsem za obogatitev ponudbe pouka. V prihodnje pa naj bi v Glasbeni šoli v Črnomlju ter v podružnicah v Metliki in Semiču, kjer se danes uči igranja na 19 različnih inštrumentov 272 učencev, ponudili še pouk solo petja, tolkal in še česa,” pravi Silvester Mihelčič.
M. B.-J.
Inventure selniškega župana Bukovca
Župan Semiča v vseh večjih krajevnih središčih pripravil zbore občanov, začel pa je v Rožnem Dolu - A'a pragu tretjega tisočletja končno dočakali vodovod - Železniških zapornic še vedno ni
ROŽNI DOL - Semiški župan Janko Bukovec je pred tednom dni v Rožnem Dolu pričel z vsakoletnimi zbori občanom, ki jih je doslej imel ali pa jih še bo v osmih večjih krajevnih središčih. Medtem ko župan predstavi delo v preteklem in letošnjem letu, pa krajani spregovorijo, kaj jih žuli, kakšne so njihove želje, s čim so zadovoljni in kaj bi moralo biti še boljše.
Semiški proračun je lani znašal 464 milijonov tolarjev, od tega je bilo 300 milijonov tolarjev primerne porabe, ostali denar pa so, kot je dejal Bukovec, dobili, ker jim je uspelo državo prepričati, da ga nujno potrebujejo. Pri tem so morali za delo občinske uprave odšteti 25 milijonov tolarjev, kar je po županovem mnenju sicer veliko, vendar pa se pozna tudi napredek v občini. V letošnjem proračunu bodo imeli na voljo 570 milijonov tolarjev, od katerih jih bodo 181 milijonov namenili za naložbe. Največje med njimi bodo dozidava semiškega vrtca, kanalizacija v
Črmošnjicah, gradnja vodovoda v Rožni Dol, Pribišje, Gornje Laze in Omoto, cesta Krvavčji Vrh-Gradnik ter preplastitev več cest.
Seveda Rožnodolčani niso le poslušali, ampak so natresli celo rešto pripomb. Še vedno je najbolj žgoč problem nezavarovan železniški prehod, ki je sedaj, ko so postavili avtomat za polzapornice in signal, še bolj nevaren, saj seje zmanjšala preglednost. Bukovec je pojasnil, da bi morale polzapornice stati že konec oktobra, ni pa vedel, zakaj so se dela ustavila. Naložba bo veljala 42 milijonov tolarjev, vendar občina ne bo primaknila niti tolar-
ja, saj ni leta 1985 odstranila zapornic. Krajani zahtevajo tudi zaščitno ograjo ob cesti, ki vodi proti Novemu mesto in jo mora po županovem mnenju postaviti država. Kritika je letela tudi na staro šolo sredi vasi, ki propada in jo zarašča, Bukovec pa je obljubil, da bo spet pisal lastniku. Rožnodolčani so prepričani, da bi morali končno regulirati potok skozi vas, hkrati pa naj bi naredili tudi čistilno napravo. Župan jim je obljubil, da jim bo občina plačala čistilno napravo, če se jim bo v vasi uspelo dogovoriti o ureditvi kanalizacije. Sicer pa je beseda tekla tudi o mrliški vežici pa o vodovodu na Potoke in Preloge, ki naj bi ga začeli graditi spomladi, medtem ko naj bi prišel na Brezje šele čez štiri leta. Na Pribišju pa naj bi letos dobili tudi asfalt. M. B.-J.
MŠŠ_ j jj >\ s j h o ej c ju itiii
SREČANJE PODJETNIKOV - VPresident klubu v podjetniški coni v Kočevju so se prejšnji četrtek sestali podjetniki s kočevsko-ribniškega konca na šestem rednem tedenskem srečanju, ki ga organizirata Združenje podjetnikov Kočevja in Razvojni center Pokolpje. Tema tokratnega srečanja so bili vzajemni skladi. Njihovo delo so predstavili predstavniki Premoženjsko svetovalne družbe KD Net, ki sodeluje s Kmečko družbo, ki upravlja s tremi skladi: Galileo, Rastko in Bond. Sklade je predstavil komercialni direktor KD Net-a Mark Čuček (na posnetku), ki je med drugim povedal, da so se tudi na Kočevskem že pojaviti prvi svetovalci Kmečke družbe in prvi svetovalci nasploh. (M. L.-S.)
0 proračunu prvič po novem
S ponedeljkove seje kočevskega sveta - Z združitvijo predstavitve in splošne razprave racionalizirali delo
PIC je zamenjal Razvojni center
V začetku tega meseca je v Kočevju pričel z delom Razvojni center Pokolpje - Povečan obseg del
KOČEVJE - Sl. januarjem letos je v Kočevju pričel z delom Razvojni center Pokolpje, d.o.o.. Nanj se je prenesla celotna dejavnost pred dvema letoma ustanovljenega Podjetniško informacijskega centra Kočevske (PIC), poleg tega pa bo Razvojni center opravljal tudi še druge naloge, med katerimi bo, kot je povedala direktorica Milena Glavač, v letošnjem letu najpomembnejša vodenje aktivnosti za pripravo regionalnega razvojnega programa.
KOČEVJE - V ponedeljek so se kočevski svetniki sestali na svoji že 19. redni in obenem prvi seji sveta v letošnjem letu. Na njej so z enomesečnim zamikom od zastavljenega terminskega plana opravili predstavitev in splošno razpravo o predlogu odloka proračuna za le-
Podpis listine tudi v Halluinu
KOČEVJE - Ob koncu tedna je tričlanska delegacije občine Kočevje, ki jo je vodil župan Janko Veber, v njej pa sta bili še Milena Lavtar in Ivanka Gornik, obiskala francoski Halliun na meji z Belgijo in še drugič podpisala listino o prijateljstvu med mestoma. Decembra sta župana podpisala listino v Kočevju. Pri podpisu so bili navzoči tudi predstavniki skavtov, ki so se jani poleti udeležili tabora ob Kolpi.
Ob tej priliki so jim gostitelji pokazali sežigalnico odpadkov v Hallinu, spoznali so tudi delo tamkajšnje občinske uprave, ob koncu pa sojih popeljali še na ogled belgijskega Bruge-sa, ki ga mnogi imenujejo tudi severne Benetke. Po vrnitvi so se še ustavili še v Muzeju novejše umetnosti George Pompidou v Parizu, ki hrani slike največjih svetovnih umetnikov. Po leti se bo sodelovanje med občinami nadaljevalo z obiskom šolarjev in kulturnikov. Predstavniki kočevske občine ter nekaterih podjetij bodo od prvega do tretjega februarja obiskali jugoslovanski Zrenjanin. Ob obisku bodo skušali najti skupne točke prihodnjega gospodarskega in drugega sodelovanja.
M. G.
STARI KOT - Enajstega novembra lani sta mag. Franci But in potoški župan Janez Novak slovesno predala namenu del vodovoda za vas Stari Kot. Pretežni del te prve etape so financirali občina Loški Potok, Ministrstvo za kmetijstvo in vaščani sami.
V teh dneh, natančneje 17. januarja, pa smo obiskali to vas, ki ima trenutno le še 7 stalnih prebivalcev, več jih je le ob vikendih in poleti. Vaščani ogorčeni pripovedujejo, da je voda morda tekla le še dan ali dva po odprtju, od takrat dalje pa so pipe suhe. Pravijo, da je vodovod zaprla inšpekcija. Na različne pritožbe in osebne prošnje, kaj je temu vzrok, niso dobili pravega odgovora. So pa dobili računa za prispevek občini Loški Potok ter za priključek in vodomer od Hydrovoda iz Kočevja.
Ob obisku podžupana inž. Maksa Lavriča, tudi vaščana Starega Kota, se je pokazalo, da o problemu ve bolj malo, saj si sam še ni napeljal vodovoda. Nič ne ve, da bi temu morda bila kriva nepopolna dokumentacija, kot trdijo nekateri
tošnje leto, ki so ga tokrat prvič obravnavali po novem.
Zaradi županovega vztrajanja, da se zadeve ne poenostavijo, kot so to storili v nekaterih drugih občinah, so predlog odloka proračuna dobili kasneje, kot je bilo predvideno, vendar pa je ta zato, kot je poudaril podžupan Jože Lindič, kvalitetnejši, kot ga imajo marsikje drugje. Odlok o proračunu občine Kočevje obsega splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov in znaša po bilanci prihodkov milijardo 753 milijonov tolarjev in na odhodkovni strani skupaj z deležem za KS milijardo 936 milijonov tolarjev. Izkazan primanjkljaj v višini 183 milijonov tolarjev bodo med drugim pokrili tudi z zadolževanjem v višini 114,5 milijona tolarjev.
Za nov način dela, da so proračun prej obravnavali svetniki kot pa delovna telesa, je župan dejal, da pomeni racionalizacijo dela in večjo demokratičnost, nasprotno pa je Alenka Gabrič menila, da gre za zmanjševanje demokracije. Kritičen je bil tudi svetnik Janez Žlindra. Dejstvo, da kočevska občina po novem sodi med tiste slovenske občine, ki dosegajo 50 odst. primerne porabe z lastnimi viri, 50 odst. pa jim zagotavlja država s finančno izravnavo, je označil za slabost in korak nazaj v prizadevanjih občine, češ da bi ji moralo biti v interesu, da bi imela čimveč lastnih sredstev in ne bi vedno samo čakala na druge, da jo bodo financirali.
M. L.-S.
vaščani, meni pa, naj v primeru, če gre res za tehnične napake ali nepopolno dokumentacijo, pristojni vaščanom to pojasnijo. Tudi to, zakaj vode ni in kdaj bo. Po pojasnilo smo se obrnili tudi na Hydro-vod. Njegov direktor inž. Anton Gašparac pravi: "Točnega vzroka zagate ne vem, ker smo bili pri projektu samo podizvajalci. Več bomo vedeli, ko bo izvršena primopredaja in bo upravljanje preneseno na nas." Anton Tanko iz Stanbiroja v Ribnici, ki projekt nadzoruje, pa je vehementno zatrjeval, da napak ni, da je vode dovolj, da je neoporečna in da nič ne ve o zaprtju ali inšpekciji, ter dodal, da ljudje menda nimajo vode zato, ker v hišah še nimajo priključkov. Kako pa je potem mogoče, da ima Friderika Kovač v Starem Kotu, ki ima napeljavo res samo do kletnih prostorov, kljub temu da je račun za 200 tisočakov občini in vodomer Hydrovodu že plačala, pipo še vedno suho. Komu potemtakem to zavajanje koristi? Vse kaže, da je tako ali drugače nekaj hudo narobe.	A. K.
Načrtovan večji obseg del, kot jih je opravljal PIC, ki je uspešno deloval v okviru Recinka kot samostojna poslovna enota, zahteva, da se sedanjima dvema zaposlenima še v letošnjem letu pridružita še ena delavka. Vendar bo tudi to, kot pravi Glavačeva, za izredno zahtevno nalogo, ki jih čaka v letošnjem letu, komaj dovolj. "Regionalni razvojni program bo osnovni dokument za izvedbo razvojnih programov, za katere bomo želeli pridobiti kakršna koli sredstva bodisi od države ali drugod.” pravi Glavačeva in dodaja, da je zato zelo pomembno, da pridejo v program vse potrebe in želje z vseh področij življenja in dela v občini.
Razvojni center Pokolpje je eden od 29 lokalnih centrov, ki
Danes ustanovitveno srečanje
KOČEVJE - Ustanovitveno srečanje univerze za tretje življenjsko obdobje bo danes, 25. januarja, ob 14. uri v multimedijski učilnici Ljudske univerze v Kočevju (Dom telesne kulture). Na srečanje in kasnejše izobraževanje oziroma delo v raznih krožkih so vabljeni upokojenci in upokojenke, ki žele aktivno živeti tudi kot upokojenci, pridobivati razne spretnosti (keramika, slikanje, fotografija, kiparjenje, glasba) ali apoznavati skrivnosti novinarstva (dopisovanja), računalništva, kuharstva, vrtnarjenja ali raziskovati zgodovino in kulturo ožjega ali širšega območja itd. Organizirane bodo tiste dejavnosti, za katere bo največ zanimanja.
Slike, ki zahtevajo gledalčevo gibanje
Z razstave slik Zdenke Žido in Sandija Červeka
RIBNICA - V petek zvečer so v galeriji Miklove hiše v Ribnici odprli razstavo slik Zdenke Žido in Sandija Červeka. Razstavo s preprostim imenom “Slikarska razstava” je Miklovi hiši posredovala Galerija Žula iz Maribora.
V spremni besedi k razstavi, za katero sta avtorja ustvarjala slike za vnaprej izbran galerijski prostor na dveh različnih koncih Slovenije, v Murski Soboti in Bohinju, je umetnostni zgodovinar Jure Mikuž zapisal, da je logika njunega umetniškega ustvarjanja le na prvi pogled različna, saj je skupna postavitev v isti dvorani v znanem razstavišču v Madridu pred petimi leti pokazala, da izhajajo slike iz zelo sorodne poetike in estetike. "Zdenka Žido nežno temni zalome in gube, ki kot pajčevina prepredajo slikovno površino in iz tako močno žareče svetlobe, da je očesu skoraj nevidna, ustvarja vidno,” je zapisal in dodal, da pa Červek po obratni vizualni logiki z lučjo, ki se lovi v pravilno razbrazdane črtne nanose, svetli popolno črnino in omogoča, da jo oko dojame v vseh odtenkih. Dodal je še, da njunih slik ni mogoče videti v trenutku, marveč da zahtevajo, da se gledalec pred njimi premika in obenem po njih giblje oko.
Podobno kot Mikuž, pa je skušala predstaviti stične točke obeh avtorjev tudi zunanja sodelavka ribniške galerije Polona Lovšin ob otvoritvi razstave v Ribnici. Poudarila je, da so njune slike izredno intimne, da pa avtorja kljub zasebnosti, ki sta jo dosegla v razmerju do svojega dela, lahko postavimo v pozicijo, kjer si bosta preko svojih del zrla iz oči v oči in govorila, če že ne o isti, vsaj o sorodni pojavnosti, in se popolnoma razumela. Razstava bo v Ribnici na ogled do 20. februarja.
M. L.-S.
delujejo po vsej Sloveniji, in bo sodeloval pri pripravi regionalnega razvojnega programa, katerega
Milena Glavač
Jutri predavanje
KOSTEL - Jutri, 26. januarja bo ob 17. uri v prostorih osnovne šole Fara predavanje “Urejanje okolja in ekološko okrasno vrtnarjenje". Predavala bo dipl. univ. ing. Jožica Go-lob-Klanjčič, ki bo dala poudarek trajnicam, načrtovanju, urejanju in vzdrževanju ohišnic, vrtov in javnih zelenic - vsemu temu brez uporabe strupenih kemikalij. Predavanje sodi v okvir izobraževanja za potrebe turizma na podeželja, organizira pa ga domače Turistično-športno društvo.
Zimska šola v naravi
VELIKE LAŠČE - V januarju se bodo petošolci osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč odpravili v Cerkno na zimsko šolo v naravi. Tam se bodo pet dni učili smučanja, ob večerih imeli možnost brezplačnega plavanja v bazenu Hotela Cerkno, spoznavali bodo naravno in kulturno dediščino Cerknega ter si med drugim ogledali njihove značilne maske - laufarje. Šolo v naravi bodo zaključili s tekmovanjem v veleslalomu, najboljši bodo prejeli tudi medalje in priznanja. Po zagotovilu vodstva šole že vsa leta postanejo v tem slabem tednu dni vsi učenci smučarji. Letos se bodo šole v naravi udeležili prav vsi učenci, starši pa bodo morali za to odšteti po 32.000 tolarjev.
B. Ž.
Naložbe v KS Velike Poljane
ORTNEK - Krajevna skupnost Velike Poljane je ena najmanjših v ribniški občini. Šteje deset vasi in zaselkov, ki so raztreseni. V okviru letnih programov posodobitve cestne infrastrukture namenijo največ denarja za asfaltiranje odročnih cest. Tako so pred dvema letoma prepla-stili cesto do planinske postojanke na Grmado, letos pa bi asfaltirali del ceste iz Ortneka na Dule. Največja skrb je ureditev mrliških vežic, za katere so narejeni idejni načrti, a se zapleta pri odkupu zapuščenega cerkvenega zemljišča, ki so ga pred kratkim ocenili. Predsednik sveta KS Velike Poljane Hubert Kosler je prepričan, da bodo kmalu našli skupno rešitev, saj gre za boljši jutri kraja.
nosilec je sicer Regionalna razvojna agencija, za območje občin Kočevje, Osilnica, Kostel in Loški Potok. Kar tri med njimi so, kot pojasnjuje Glavačeva, tudi njegove ustanoviteljice. Po tem, da vse tri, Kočevje, Kostel in Osilnica, ležijo ob Kolpi, je center tudi dobil ime "Pokolpje”, čeprav je njegov večinski lastnik kočevska občina in so ostali lastniki še Recinko, Najk in kočevska območna obrtna zbornica.
M.L.-S.
Denar za Jakličev dom
VIDEM - DOBREPOLJE - Dobrepoljski svetniki so se odločili, da bodo odslej na vsaki seji obravnavali podrobne informacije o gradnji Jakličevega doma. Tega so namesto predvidene adaptacije morali zaradi slabe konstrukcije v celoti porušiti, kar je sprožilo val ugibanj o odgovornosti in finančnih posledicah. Ocenjena vrednost del seje od okoli 300 milijonov tolarjev zaradi rušenja in ponovne zidave dvignila za približno za 10 odstotkov. V letu 2000 je dobila občina za obnovo Jakličevega doma iz projekta CRPOV v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 30 milijonov tolarjev, kar je precej preseglo pričakovanja. V letošnjem letu bo iz istega naslova prišlo še 5 milijonov tolarjev. Od predvidene vrednosti investicije je bilo iz občinskega proračuna zagotovljenih skoraj polovico sredstev v letu 2000, ostalo pa je predvideno v letošnjem letu.
B. Ž.
Za razvoj turistične dejavnosti
Peter Klepec
OSILNICA - Z namenom, da bi čimbolj pospešili turistično dejavnost, so konec minulega leta v občini Osilnica registrirali podjetje "Peter Klepec - gospodarsko interesno združenje za promocijo turizma”. Združenje, ki ima sedež v prostorih občine, so ustanovili: Občina Osilnica, Rekreacijsko-turistični center Jas-nica, d.o.o., Gornje Ložine pri Kočevju, Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, Kolpa, d.o.o., Sela pri Osilnici, Krempa, d.o.o., Boslji-va Loka, Turistično društvo Osilnica. Društvo žena osilniške doline, Športno-ekološko društvo Outsidert, Mladen Žagar iz Bezgovice, Alojz Janeš iz Starega trga pri Ložu in Sanda Žurga iz Strojičev.
V skladu z določbami predpisov o gospodarskih družbah so se zavezali, da za obveznosti interesnega združenja odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Nedvomno je to dokaz, da bodo vložili vso skrb za čimbolj gospodarno poslovanje združenja, brez izgub in v prid nadaljnjega razvoja turistične in gostinske dejavnosti v tem področju zgornje Kolpske doline. Oblika interesnega gospodarskega združevanja je novejša oblika na področju gospodarstva, saj njeni začetki segajo v čas okoli 1970. leta, in sicer na območju nekaterih držav zahodne Evrope, od leta 1993 pa tako obliko združevanja omogočajo predpisi o gospodarskih družbah tudi pri nas. Ustanovitelji so za svojega zastopnika izbrali Antona Kovača iz Sel pri Osilnici.
V. D.
SLIKARSKA RAZSTA VA - Ob otvoritvi razstave je Lovšinova dejala, da bomo Zdenko Zido in Sandija Červeka (na posnetku) lahko tudi v prihodnje srečevali kol uspešen in prepričljiv tandem. (Foto: M. L.-S.)
Vodovod je, vode pa ni
Kdo se spreneveda glede vodovoda v vasi Stari Kot? -Prebivalci Starega Kota: pipe so suhe
Drobne iz Kočevja
NADOKNADITI ZAMUJENO - Sodeč po predlogu odloka proračuna občine Kočevje za letošnje leto, se tako, kot je bilo to že v minulem letu, Kočevju tudi v letu 2001 obeta hitra dinamika razvoja. Za investicije bodo namreč namenili skoraj 886 milijonov tolarjev, kar je več kot polovica vseh odhodkov proračuna. V vsej Sloveniji bi menda lahko na prste prešteli občine, ki bodo letos namenile toliko za investicije kot kočevska! Ta podatek je razveseljujoč, vendar pa sam po sebi še ne pove dosti. Resje namreč tudi, da ima kočevska občina veliko in verjetno precej več problemov kot marsikatera druga slovenska občina. Velik znesek, namenjen za investicije, zato ne pomeni, da je kočevska občina korak pred drugimi, marveč da želi nadoknaditi zamujeno in ujeti večino!
r	n
Ribniški zobotrebci
PREVAJALCA, PROSIM! -Ribniški lokalni televiziji R-kanal je tudi letos uspelo v Ribnico pripeljati cel kup visoko zvenečih imen iz sveta slovenskega športa in glasbe. Tako so bili na njihovi tokrat že peti zaključni prireditvi izbora športnika leta kar štirje udeleženci lanskoletnih olimpijskih iger na čelu s slovenskim športnikom leta Rajmondom Debevcem; tiste, ki jih glasba bolj" zanima kot šport, pa so navdušili Botri, Marta Zore in Damjana Golavšek. Med tistimi, ki so skrbeli za dobro razpoloženje okoli 1.500 gledalcev, kolikor jih je bilo menda po oceni župana Jožeta Tanka minuli petek zvečer v Športnem centru v Ribnici, seveda ne gre pozabiti obeh domači skupin, Nenavadnih podnajemnikov in A D’B' teatra, pa tudi ne “Urbana”, ki ga že po tradiciji tudi na ostalih prireditvah v Ribnici upodablja Medard Pucelj. Prav tako tudi ne gre izvzeti iz družbe tistih, ki so zabavali občinstvo, Dava Karničarja. Ta je namreč imel nemalo težav zaradi nerazumevanja ribniškega narečja, saj kar nekajkrat ni znal odgovoriti na vprašanja, s katerimi ga je bombardiral “Urban”, in s tem nasmejal občinstvo z izjavo: “Prevajalca, prosim!"
Kostelski rižai
DIRKE IN LEŽEČI POLICAJI - Po ozki obkolpski cesti od Fare navzdol, ki je namenjena v glavnem turizmu in počasnemu prometu, nekateri uprizarjajo z avtomobili prave dirke. To je še posebno nevarno v naseljih Fara (kjer je šola) in Slavski Laz, zato domačini predlagajo, naj bi tu uredili tako imenovane "ležeče policaje”. Prometne znake za začetek in konec naselja pa je potrebno postaviti za Sapnik, Maverc in Brsnik.
TELEVIZIJCI SNEMALI -19. januarja je ekipa RTV Slovenija snemala za oddajo “Homo turi-sticus”, in sicer posamezne Kostelke, ki so s svojimi kuharskimi recepti sodelovale pri nastanku knjige o kostelskih jedeh avtorja Petra Svetika. Štiri ženske so tako predstavile že skoraj pozabljene kostelske jedi in pijače: hrge (ocvirki), kašo, zelje, krompir, fižol, zrnje (koruza), želodec, rižne (krhlji), rakijo (žganje), mošt in razna peciva. Za zaključek celodnevnega snemanja pa so zabeležili tudi nekatere kostelske izreke o hrani.
KLEKLJALE BODO - Za tečaj klekljanja, ki bo trajal 20 ur, je doslej 11 prijavljenih. Začel se bo predvidoma L februarja v osnovni šoli v Fari. Vodila ga bo last-nica firme "Čipke Mojca” iz Škofje Loke, Mojca Bukovnik. Tečaj sodi v zimsko univerzo tedna vseživljenjskega učenja TŠD Kostel.
PRIPRAVE ZA SEJEM - V Turistično-športnem društvu Kostel se že pripravljajo na sejem Alpe Adria, ki bo od 6. do 10. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kostelski dan na sejmu bo v soboto, 10. februarja.
ZMAGAL DUPLJAK - Na petkovem turnirju trojk v košarki je zmagala ekipa Dupljaka iz Kostela, druga je bila ekipa Štalcer-jev iz območja Kočevske Reke. odlični tretji so bili Lenuhi iz Kočevja, šele četrti pa ekipa domačega Kostela. To je bil peti tak turnir po vrsti. Na letošnjem je sodelovalo 7 ekip, najboljše tri pa so prejele pokale in denarne nagrade.
Trebanjske iveri
NA POMOČ! - V trebanjskem prostovoljnem gasilskem društvu je (skoraj) vse v najlepšem redu, le pri kakšnih številkah ter na pol privatnem in na pol službenem avtomobilu fiat uno se tu in tam zatakne. Na sobotnem občnem zboru je Mojca Femec kar iz delovnega predsedstva naslovila nekaj neprijetnih vprašanj. Tako je gasilsko občestvo z gosti, pobratimi iz sosednje Hrvaške, lahko dobilo vtis, da so trebanjske gasilske finance zaokrožene, upajmo pa. da vsaj približno točne. O (nenatančnosti in (ne)doslednosti je bil govor tudi ob ugovoru o rabi fiata una, kjer se nejasno prepletata društvena in zasebna lastnina. Tako marsikoga moti, ko pogosto videva gasilski uno na domu šefa gasilskega servisa in hkrati poveljnika, ki ima menda tudi pravico do "južine”, kot sam pravi, če že prispeva polovico denarja za vzdrževanje in bencin!? Še malo bolj neprijetno je gasilcem prosjačiti za kakšne tolarčke pomoči, ko pa ljudje videvajo poveljnikovo soprogo, ko s taistim avtomobilčkom z gasilskimi oznakami pridno razvaža otroke v šolo. Predsednik PGD je predlagal, naj bi po potrebi dvakrat mesečno pregledovali potne naloge, če se pojavljajo dvomi...
ODKRIL VRHOVNIKA? Nekateri pravijo, da je navdušeni smučarski vaditelj Jože Kocjan, učitelj športne vzgoje iz Velikega Gabra, odkril lani našega najboljšega slalomista Matjaža Vrhovnika. Če pa že to ni res, je gotovo veliko prispeval, da je “Vrho” pristal na Dolenjskem, saj naj bi bil nekakšen oficir za zvezo med Vrhovnikom in njegovo dolenjsko družico...
Sevniški paberki
NOVINARSKI POKLIC ZELO RIZIČEN - Zavarovalnica Slovenica se hvali, da je edina zavarovalnica pri nas, ki sklene življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja brez vprašanj o zdravstvenem stanju. Zato to "modro življenjsko zavarovanje" menda ekskluzivno ponujajo le izbrancem. Med temi se je znašel tudi novinar. “Hvala, prosim, ni za kaj,” bi dejal gospodom v centrali Slovenice v Ljubljani, ki so že sklenjeno pogodbo in vplačano prvo premijo ljubeznivo vrnili sev-niški izpostavi, ker tej niso posredovali navodila, da je novinarski poklic preveč rizičen celo za tako vrsto zavarovanja, ki pozna toliko izključitev in omejitev obveznosti zavarovalca, da bi zavarovanec lahko malodane samo spal, a ne -zaspal za vedno, če...
ŽUPANOV MEZINEC - Župan Kristijan Janc je tudi predsednik sevniškega rokometnega kluba, ki mu kljub Jančevi podjetno-
sti in dobrim zvezam kronično primanjkuje pravih sponzorjev oz.	
	
	
	
	
	
	
	
	
dobrotnikov, ki bi kanili kakšen tolar v blagajno... Na posnetku: župan Janc in njegov že znameniti mezinec ob razglasitvi najboljših športnikov v režiji sevniškega radia. (Foto: P. P.)
Občni zbor SD Rudar Globoko
GLOBOKO - V petek, 26. januarja, ob 19. uri sklicuje predsednik Strelskega društva Rudar Globoko Janez Zagode v gostilni Kocjan v Stari vasi občni zbor društva. Po pregledu dela, opravljenega v preteklem letu. bodo sprejeli tudi program priprav in tekmovanj v tem letu.
jz jm £j h občin
Učenje iz šolskih klopi v naravo
Letno okrog 1850 učencev osnovnih in srednjih šol v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica na Čatežu, lani pa že več kot 2000 - V gosteh študentje in Slovenci iz zamejstva
ČATEŽ - Vlada Republike Slovenije je leta 1992 ustanovila Center šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica na Čatežu, ker je želela preseliti poučevanje in učenje iz šolskih klopi v naravo. Center v bivši šolski zgradbi je podnajemnik trebanjske občine in izvaja programe šole v naravi, predvsem za 3. in 4. razred osnovne šole. Gre za začetno učenje naravoslovja.
Andreja Tomažin, vodja centra, pravi, da so med obiskovalci tudi srednje šole, razna društva, sodelujejo pa tudi z različnimi fakultetami. V Čebelico prihajajo študentje na različna izobraževanja, v gosteh imajo tudi zamejske Slovence iz Italije in Avstrije. Sodelujejo s sorodnimi organizacijami
Ločeno izbiranje odpadkov
SEVNICA - V organizaciji podjetja Saubermacher sta si direktor sev-niške Kgmunale, Bojan Lipovšek, in direktor občinske uprave, Zvone Košmerl, skupaj s še drugimi predstavniki občin in komunalnih podjetij v Avstriji ogledala postopek ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu s sodobnimi trendi. Tehnološko je postopek zasnovan na ločenem zbiranju odpadkov na terenu, ki pokriva območje z 200.000 prebivalci, organizacijsko pa poteka na enem glavnem in treh lokalnih centrih. Odpadke ločujejo na sekundarne surovine, kot so odpadni papir ter belo in barvno steklo, biološke odpadke za predelavo v kompost in druge odpadke iz PVC in drugih umetnih mas za različno embalažo. Predelovalni postopek poteka brez težav, večje odpadke dodatno obdelajo in uporabljajo kot gorivo v cementarni in termoelektrarni, biološke odpadke pa kompostirajo. Tako ravnanje je zasnovano brez izgradnje posebne sežigalnice ter tehnološko in organizacijsko predstavlja relativno enostaven in učinkovit sistem ravnanja z odpadki. Pri ravnanju z odpadki v bodoče je pri vseh načinih enotna zahteva po ločenem zbiranju odpadkov na odjemnem mestu. V ta namen bo potrebno pri nas čim prej pripraviti ustrezen program.
Andreja Tomažin
v tujini, predvsem s tistimi v Nemčiji in Angliji.
In kako poteka delo centra? Učenci osnovnih šol prihajajo tedensko na Čatež v program šole v naravi, bodisi da je ta naravoslovnega, družboslovnega ali športnega značaja. Nastanijo se v domu Čebelica. Prihajajo iz cele Slovenije, saj center ni namenjen le eni pokrajini. Dom pa deluje od leta 1995. Letno je bilo udeleženih najmanj 1850 učencev osnovnih in srednjih šol, lani pa je število že preseglo 2000. Podoben obisk naj bi bil tudi letos. “V poletnih mesecih prirejamo aktivne počitnice. V lanskem šolskem letu so minile počitnice kot likovni teden, v bodoče načrtujemo pa še bolj pestro ponudbo za preživljanje aktivnih letnih počitnic, otrokom v okolici in iz ostalih slovenskih krajev. V domu Čebelica je 9 zaposlenih, skušamo pa delovati čim bolj timsko. Ponosni smo, da smo se vključili v mednarodno akcijo Geotrip
ZOLTAN PETER IZDAL PRVO ZGOŠČENKO - Ravnateljica Glasbene šole Trebnje Tatjana Mihelčič-Gregorčič je napovedala, da bo poleg tega uvodnega koncerta ob 50-letnici šole letos še več vrhunskih glasbenih prireditev v Trebnjem, prva bo že 6. februarja koncert Zoltana Petra in saksofonista Matjaža Drevenška. Na posnetku: Zoltan Peter med koncertom v Trebnjem. (Foto: P. Perc)
Peter “diha” z Lisztom
Izid zgoščenke in koncert izvrstnega pianista Zoltana Petra, pedagoga na trebanjski glasbeni šoli, je hkrati uvod v 50-letnico te ustanove
TREBNJE - “Moje izvedbe identificirajo s tem, da sem po rodu Madžar. To naj bi pomenilo nekaj avtohtonega v interpretaciji Liszta, to, kar lahko samo jaz prispevam,” je po odličnem koncertu v avli trebanjskega CIK-a preteklo soboto odgovoril 33-letni pianist Peter Zoltan na naše vprašanje, ali je sloviti madžarski skladatelj Franc Liszt njegov najljubši avtor in ali ni prav zato na svoji prvi zgoščenki izvedel največ Lisztove klavirske glasbe.
Po njegovih besedah je to precej načrtno zastavljen projekt, saj je imel veliko Lisztovih skladb že naštudiranih. Seveda pa izvaja tudi druge avtorje: od Haydna, Mozarta, Beethovna, Bartoka in Prokofjeva do najsodobnejših, slovenskih in tujih, za solo klavir, za komorne ansamble s klavirjem itd.
Na zgoščenki, ki jo je Založba kaset in plošč RTV Slovenija izda-
99 v okviru zavoda za varstvo narave. V tistem času smo poleg vseh obiskujočih tedenskih obiskovalcev vodili na enodnevne ekskurzi-
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica na Čatežu bi si želel še večjega sodelovanja s krajani, da bi, denimo, lahko obiskovalcem, otrokom na Čatežu prikazali tudi domače obrti, od pletenja košar do raznih opravil. Radi bi tudi trgovino s spominki, ki jo zdaj zlasti otroci in drugi obiskovalci iz drugih krajev Slovenije pogrešajo. Z doma narejenimi spominki bi naposled lahko tudi kaj zaslužili.
je, približno v 10 dneh 650 obiskovalcev,” pravi Tomažinova.
P. P.
POBRATIMI PRI TREBANJSKIH GASILCIH - Predsednik trebanjskih gasilcev Franc Slak je na občnem zboru PGD Trebnje preteklo soboto povedal, da je bilo delo v preteklem letu razmeroma uspešno, da pa bi bili gasilci še učinkovitejši, bodo letos nabavili novo cisterno in nekaj opreme za tehnično reševanje in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Poveljnik PGD Janez Markovič pa je povedal, da je bilo lani rekordno število - kar 42 intervencij! Predstavniki pobratenega DVD Velika Gorica so povabili Trebanjce na junijsko 125-letnico društva. (Foto: P. P.)
Janc in Žajber za izvensodno poravnavo
SEVNICA - Z izvensodno poravnavo, ki sta jo v odvetniški pisarni Franca Pipana v soboto, 20. januarja, sklenila sevniški podjetnik Vlado Žajber in sevniški župan Kristijan Janc, je, kot kaže, vendarle konec zadeve, ki je burila duhove in sprožila številna natolcevanja, kaj se je v resnici zgodilo v prednovoletnem času v restavraciji Panorama. Takrat smo o tem objavili članek “Tudi župane tepejo, mar ne"?!
Žajber je takrat v vinjenem stanju Jancu huje poškodoval mezinec na desni roki. Žajber se je zdaj opravičil Jancu "za neljub dogodek z nenamera-vano posledico ” in se mu zahvalil, da je odstopi! od kazenskega pregona in odškodninske tožbe v zvezi s telesno poškodbo, ki mu jo je povzročil v ' Panorami. " Hkrati se je zavezal, da bo v 30 dneh po podpisu te poravnave nakaza! na žiro račun Rokometnega kluba Partizan Sevnica 500.000 tolarjev kot namenska sredstva za razvoj rokometnega športa v kraju.
Marko Mežnaršič v reprezentanci
TREBNJE - 20-letni študent L letnika Fakultete za šport v Ljubljani Trebanjec Marko Mežnaršič, rokometaš prvoligaša Trima, je na pripravah mladinske državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta letos v Švici. To je tudi lepo priznanje trebanjski rokometni šoli.
Programi predšolske vzgoje dražji
LITIJA - V šolskem letu 2000/ 2001 je v 38 oddelkov litijskih vrtcev vključenih 598 otrok, za katere bodo starši po sklepu litijskega občinskega sveta od 1. januarja dalje plačevali v povprečju za 45 odstotkov višje ekonomske cene za programe predšolske vzgoje. Cene bi morale biti sprejete (samo nekoliko nižje) že pred približno pol leta, in sicer za oddelek I. starostnega obdobja 65.310 tolarjev in za II. starostni razred 58.240 tolarjev. Pri plačilu se vsem staršem po odločbi o plačilu oskrbnine od vključno drugega do osmega razreda prizna 15- odst. popust, ki se krije iz občinskega proračuna. Za štiri otroke s težjimi motnjami v osebnostnem razvoju, ki obiskujejo razvojni oddelek in so potrebni posebne vzgoje in nege, pa starši na predlog številnih humanitarnih organizacij in društev plačujejo le stroške prehrane, medtem ko so ostalih plačil do ekonomske cene oproščeni.
K.	Š.
Župan se je sestal s komandirjem PP Sevnica
SEVNICA - Občina poskuša čim bolje sodelovati tudi z ustanovami, ki niso proračunski porabniki, njihovo delo pa je za življenje v občini zelo pomembno. Tako se je župan Kristijan Janc sestal s komandirjem Policijske postaje Sevnica Sandijem Hervolom. Ta je župana seznanil z nalogami, ki so jih opravljali v letošnjem letu. Tudi v sevniški občini se pojavljajo številna kazniva dejanja, ki zahtevajo ukrepanje policije, z različnimi preventivnimi ukrepi pa je potrebno poskrbeti tudi za zadovoljivo prometno varnost.
Karel Žveglič častni član sevniških čebelarjev
SEVNICA - Na nedavnem občnem zboru Čebelarskega društva Sevnica je predsednik društva Janez Levstik izročil Antoniji Kozinc odlikovanje Antona Janše 3. stopnje za dolgoletno uspešno mentorstvo na osnovni šoli Blanca, Stanetu Resniku, dolgoletnemu predsedniku nadzornega odbora in zelo aktivnemu članu upravnega odbora ČD, odlikovanje Antona Janše 2. stopnje ter enako odlikovanje Stanku Vovku, dolgoletnemu gospodarju društva in vsestransko aktivnemu članu upravnega odbora. Karel Žveglič z Gornjega Brezovega pa je z dopolnjenimi 80 leti postal častni član društva.
Spet nekaj pojavov hude gnilobe
Sevniški čebelarji odkrili nekaj pojavov hude gnilobe na dolenjskem obrobju občine in na meji s trebanjsko - Čebelje paše lani odlične - Letos naj bi okrog 85 članov ugodno prezimilo 1400 čebeljih družin
la v sodelovanju z Glasbenim programom Radia Slovenija, izid pa je podprlo tudi slovensko ministrstvo za kulturo, so tudi nekatere najslavnejše Lisztove skladbe, kot: Fantasia, quasi sonata, ki jo je navdihnilo Lisztovo prebiranje Danteja med popotovanjem po Italiji, ter Etude po Paganinju, ki jih je navdihnil Paganinijev obisk v Parizu leta 1831, kjer je Liszt po študiju kot pianist postal ljubljenec v pariških salonih.
Na zgoščenki Laszla Petra je tudi etuda Karolyja Krombholza. Peter koncertira doma in v tujini, poučuje klavir na Glasbeni šoli Trebnje in je klavirski spremljevalec na Srednji glasbeni in baletni šoli ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi zaključil študij klavirja, ki gaje pričel v Vojvodini, kjer je bil leta 1990 najuspešnejši mladi glasbenik.
P. P.
SEVNICA - “Čebelje paše so bile v preteklem letu odlične. Lahko rečemo najboljše v zadnjih 10 letih. Maloprodajne cene medu so bile na domovih 800 do 1000 tolarjev za kilogram in se od predlanskega leta zaradi obilne letine niso bistveno spremenile. Tudi paralelne študije dr. Janeza Poklukarja so pokazale, daje bila lani čista proizvodna cena medu okrog 700 tolarjev za kilogram. To pa je v prodaji preko posrednikov nemogoče doseči.
Edina možnost je pri prodaji na domu in z bodočo kolektivno blagovno znamko za slovenski med.
Seveda bo končna prodajna cena tako kontroliranega medu morala biti še nekoliko višja. “To pa spričo podatkov, daje v Nemčiji, Švici in Avstriji med z domačo kontrolirano blagovno znamko tudi do več kot petkrat dražji od uvoženih cenenih medov, ne bi smelo biti problematično,” je povedal predsednik Čebelarskega društva Sevnica Janez Levstik.
Veliko pozornosti so lani posvečali zdravstvenemu stanju čebel in nekajkrat letno spremljali ugotovitve nekaterih članov. Žal so spet odkrili nekaj pojavov hude gnilobe, tokrat na dolenjskem obrobju sevniške občine, na Malkov-cu, Vrhku pri Tržišču in v Šentjanžu, nekaj pa ob meji sevniške s trebanjsko občino, že v tej občini.
Zato so morali več kot 15 panjev v šentjanškem čebelarskem društvu uničiti, kot to velevajo predpisi.
Ocenjevali so testiranja prisotnosti varoje v panjih in učinkovitost delovanja mravljične kisline. Napadi varoze niso bili bistveno manjši, pač pa za zatiranje še bolj trdovratni.
Spomladi so pri nekaterih čebelarjih odvzeli vzorce medu za
Janez Levstik, predsednik Čebelarskega društva Sevnica
mikrobiološko analizo prisotnosti bacila, ki povzroča hudo gnilobo čebelje zalege, in mrtvice za ugotovitev prisotnosti noseme.
Dogovarjali so se o pomoči pri organizaciji udeležbe mladih čebelarjev na tekmovanja: državnem v Novem mestu in še prej na posavskem v Krškem. Krožkarji in njihovi mentorji sevniškega društva so s prejetimi zlatimi in srebrnimi odličji potrdili znanje. Organizirali so nabavo in. distribucijo sladkorja za zimsko krmljenje. Za jesensko-zimsko omejevanje varoze so nabavili potrebno količino
hemovarja in perizina. Vsem članom so preskrbeli evidenčne mape z vzorci o vodenju vzrejnih podatkov in posredovanj v panje.
V decembrskih dneh lanskega leta pa so v vse čakalnice sevniškega zdravstvenega doma razdelili gradivo o lekarni iz čebeljega panja. Obiskali so jih celjski čebelarji. Organizirali so čebelarski
• Vsi, ki imajo čebele, naj bili včlanjeni v društvo in tudi ČŽS. Kajti le na ta način so lahko redno informirani o novostih v čebelarskem svetu in se izognejo tveganju, da bi sosed nečlan zaradi nevednosti širil bolezni in varozo. V letošnjem letu predvidevajo, da bo okrog 85 članov ugodno prezimilo 1400 čebeljih družin. Statistično bodo spremljali stopnjo prisotnosti varoje v panjih, kar bo osnova za preventivno zatiranje. Nabavili .bodo registrirane preparate za zatiranje varoze po najugodnejši možni ceni, predvsem pa pozivajo, da bi v poletnih mesecih uporabljali mravljično kislino. Poskrbeli bodo za preventivne preglede in odvzem vzorcev mrtvih čebel in medu za analizo o prisotnosti spor bacila larve.
strokovni izlet na Kras, v Štanjel. Na ocenjevanjih medu v Radgoni in Semiču je bil izkupiček članov sevniškega društva: dve zlati medalji, štiri srebrne in ena bronasta, ter posebno priznanje za med divjega janeža.
P. P.
ttMUl J 2 JJ A a I fl D3ČJ J J MAŠ
“Smo kot multinacionalka”
Leto 2000 nad pričakovanji - V desetih letih kot Slovenija - 700 milijonov dobička - V tri mesta v tri države
ČATEŽ OB SAVI - “V letu avstrijskih in po 3 odstotke Itali-
2000 so bila vsa naša pričakovanja presežena." Tako je Borut Mokrovič, generalni direktor družbe Terme Čatež komentiral lanske poslovne dosežke podjetja. Na nedavni tiskovni konferenci je optimistično napovedal razvoj družbe.
Terme Čatež bodo tudi v prihodnje razvijale vodne dejavnosti ter hotele, kjer bodo na voljo med drugim zdravstvene dejavnosti, šport in možnosti za seminarje. Po Mokrovičevem prepričanju so terme v tej ponudbi najboljše. “Naš cilj je, da bomo imeli čez 10 let toliko nočitev, kot jih ima danes vsa Slovenija. Delamo kot multinacionalka, prevzemali bomo druge hotele in gradili centre,” napoveduje direktor čateške družbe.
S 477.626 nočitvami v letu 2000 je omenjeno čateško podjetje za 11 odstotkov preseglo število nočitev v letu poprej. Glavnina ljudi, ki so prenočili v prostorih čateške družbe, je bila iz Slovenije; kar največ slovenskih gostov bo družba skušala privabiti tudi v prihodnje. S Čateža ob Savi se družba podaja tudi na tuji turistični trg in je dosegla, da je v skupnem številu gostov po 4 odstotke nemških in
janov in Hrvatov. Navedene številke vključujejo hotelske goste, ker na termalnih rivierah prevladujejo slovenski in hrvaški kopalci. Na termalnih rivierah so našteli lani nekaj več kot 768.000 gostov.
Poleg turističnega središča na Čatežu ob Savi Terme Čatež po direktorjevih besedah uspešno vzpostavljajo turistično ponudbo v Kopru. Tam posluje hotel Koper, letos bodo prenovili hotel Žusterna.
Izraženo še v nekaterih številkah, se gospodarski naskok Term kaže tudi v 711 milijonih dobička družbe v lanskem letu, kar je za 17 odstotkov več kot leto prej. Medtem ko je bilo premoženje družbe leta 1991 vredno milijardo tolarjev, je v
• Terme Čatež načrtujejo gradnjo vodnih središč v treh mestih treh držav. Dve od možnih lokacij sta Ilidža pri Sarajevu in središče Zagreba.
letu 2001 vredno že 16,5 milijarde. Knjigovodska vrednost delnice Term je 27.893 tolarjev, medtem ko je tržna vrednost 44 odstotkov.
M. L.
Januarja stroje v rudniško halo
Po premogovniku na Senovem podjetniško obrtna cona? - Spomladi zemljiškoknjižni postopki - Če bo denar, bo voda
SENOVO - Na Senovem naj bi po zapiranju premogovnika nekdanji rudarji in drugi domačini delali v podjetjih, ki naj bi zamenjala rudnik. Nekaj podjetij naj bi zaživelo na območju nekdanje rudniške separacije, kjer bodo uredili obrtno podjetniško cono. Kdaj bo zaživela podjetniška cona?
ELEKTRARNA IN DOBRE MOŽNOSTI - Za jedrsko elektrarno v Krškem je po mnenju direktorja Staneta Rožmana (na fotografiji) leto 2000 v obratovalnem in poslovnem pogledu uspešno. V elektrarni, ki je lani zamenjala uparjalnika in potem brez težav ponovno pognala naprave, so vgradili popolni simulator, ki je po direktorjevih besedah “odlično orodje, s katerim dosegajo krški strokovnjaki najvišji standard usposabljanja Po 20 letih obratovanja je elektrarna prenovila informativno središče v Kulturnem domu Krško. Lani ga je obiskalo 4.200 ljudi. (Foto: M. L.)
Na območju nekdanje separacije potekajo zemljiškoknjižni postopki že od januarja 1999, kot je povedal Herman Kunej, direktor Rudnika Senovo v zapiranju. “Na okrajnem sodišču v Krškem smo pridobili informacijo, da bo zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice končan v pomladanskih mesecih 2001. Ureditev infrastrukture na separaciji je bila končana lansko jesen, zato ob pripravi tehničnega pregleda poteka tudi priprava za javni razpis za odprodajo zemljišča," je povedal direktor Kunej.
Če bodo na “separaciji” gradili v prihodnje, pa je že danes na voljo nekaj rudniških zgradb, kjer bi po zatonu rudarjenja lahko začeli proizvajati. Herman Kunej: “Z Valvasorjevim razvojnim centrom Krško smo se dogovorili za po-slovno-tehnično sodelovanje. Skupen interes je sodelovanje pri izobraževanju in prezaposlovanju presežnih delavcev Rudnika Seno-
vo v zapiranju. V okviru Valvasorjevega tehnološkega parka je VRC pridobil podjetje Rius center iz Trebnjega, ki naj bi prevzelo skrb nad kovinsko-obdelovalno branžo. V ta namen je VRC s tem podjetjem že podpisal partnersko pogodbo o sodelovanju. V fazi testne proizvodnje smo podpisali s firmo Rius center najemno pogodbo za prostore, kjer bi potekala strojno-mehanična dela na strojih in napravah, ki jih mora najemnik namestiti do konca januarja 2001. Rius center se je obvezal, da bo na teh strojih delalo osem delavcev Rudnika Senovo v zapiranju.” Mnogi na Senovem in v okolici pričakujejo, kot se da razumeti vodstvo krajevne skupnosti, da bo Rudnik Senovo v zapiranju odločilno pomagal pri gradnji lokalnega vodovodnega omrežja v nekaterih višje ležečih vaseh. Prepričani so namreč, da zaradi nekdanjega kopanja premoga ponekod manjka pitne vode. Zahtevek za sanacijo
omenjenega vodovoda je KS Senovo že poslala Rudniku. Po Kune-jevih besedah je bil zahtevek “ustrezno obravnavan in spoznan kot upravičen”. S tem sta po njegovih besedah rudnik in država dolžna zagotoviti zadosti pitne vode za naselja Sedem, Reštanj, Okrog in Mali Kamen. Kot pravi direktorje vodooskrba teh vasi povezana z bodočim zajetjem pitne vode v rudniku. “Iz zbirnega rezervoarja
• “Če bo denar dotekal nemoteno, je v letu 2001 mogoče dokončati projekt in zagotoviti zadosti vode občasno 'suhim' vodovodnim sistemom višje ležečih naselij,” meni direktor Herman Kunej.
v jami se predvideva z eno vejo napajanje senovško-brestaniškega vodovoda in z drugo napajanje vodovodnih sistemov višje ležečih naselij, kjer primanjkuje vode. Navedenemu bo zadoščeno s končanjem projekta zaščite in zajetja vodnih virov v jami. Toda hitrost izvedbe je odvisna od obsega in dinamike priliva denarja.
M. L.
Začetni zagon je zelo obetaven
Opredeliti davčni status vsakega čebelarja tako na ravni upravičenosti do subvencij iz raznih naslovov kot tudi obveznosti do države - Podpora nadaljevanju izgradnje Slovenskega čebelarskega centra
KRŠKO - V letu 2000 se je za posavske, dolenjske pa tudi za druge čebelarje na Slovenskem zgodilo nekaj pomembnejših dogodkov. V Celju je bil 23. državni seminar in obogatena prodajna razstava. Glavna vsebina seminarja je bila posvečena davčnim in sanitarnim predpisom, ki naj bi veljali za čebelarstva in promet s čebeljimi pridelki, seznanili pa so se tudi z zatiranjem varoe na Češkem. Predstavili so osnutek bodoče slovenske čebelarske uniforme.
Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije je bilo na Grmu pri Novem mestu. Letna skupščina Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je bila lani tudi volilna. Okrepitve so predvsem v novih, dela voljnih kadrih, ki imajo tudi pogoje za delo. Začetni zagon je zelo obetaven. Sprejeta so bila pravila ČZS. Popravljen je bil vete-rinarsko-sanitarni predpis o omejitvah pri točenju in prometu z medom v primeru zdravljenja nekaterih bolezni oz. zajedalcev.
Sprejeli so in posredovali vladi strategijo razvoja slovenskega čebelarstva. Novembra lani je zasedala posebna mešana komisija, ki naj bi z ministrstvoma za kmetijstvo in finance strokovno in logično opredelila davčni status vsakega čebelarja tako na ravni upravičenosti do subvencij iz raznih naslovov kot tudi obveznosti do države.
Tudi posavski čebelarji podpirajo nadaljevanje izgradnje Sloven-
skega čebelarskega centra. Za izvedbo kongresa Apimondia 2003, ki bo v Sloveniji, pa se nadaljujejo organizacijske in tehnične priprave.
V Posavju je bil lani zelo koristen izobraževalni seminar inž. Šivica o novostih v čebelarstvu in uporabi medu ter ostalih čebeljih pridelkih v medicini. Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Posavja je bilo na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem. Na sestanku sveta posavskih čebelarjev
konec septembra so ocenili letošnji donos medov in se dogovorili o nujnih ukrepih za zatiranje varoe, o izbruhih hude gnilobe in o delu organov Čebelarske zveze Slovenije.
Ob državni sadjarski razstavi v Posavju so organizirali čebelarsko razstavo in okroglo mizo o pridelavi in trženju čebeljih pridelkov v okviru predpisov EU. Ponatisnili pa so okrog 1500 izvodov promocijskega gradiva za čebelje pridelke. Čebelarski mojster Franci Marolt, ki si je s “čebeljo obleko”, ko sije avgusta 1994 na Redni nad Bo-štanjem telo obdal z okrog 130.000 čebelami, pridobil svetovni sloves, pa je imel v Krškem tudi samostojno predavanje o tehnologijah in novostih po svetu.	_ D
Krški izdelki v tekmi za Ameriko
Cesta, ki se je ljudje bojijo
Nevarna bližina ceste in šole v Dobovi - “Tovornjakov pred hribom ne morejo ustaviti“ - Dve smrtni žrtvi premalo za ukrepanje? - Dozdaj postajališči in nekaj znakov
DOBOVA - Kapelska cesta in osnovna šola v Dobovi si nista najboljši sosedi. Domačini pravijo, da so vozila na cesti in ljudje preblizu skupaj in da je to prenevarno. Kako zmanjšati nevarnost? Odpraviti je verjetno tako ali tako ne bodo mogli.
Branko Bogovič, občinski svetnik v Brežicah in član sveta osnovne šole Dobova, je na eni zadnjih sej občinskega sveta povedal o zahtevah za umiritev prometa pred osnovno šolo Dobova. “Toda pravijo mi, da upočasnitev prometa ne pride v poštev, češ da tovornjaki tam ne morejo voziti počasneje, ker gre cesta v hrib," je povedal Bogovič. Bogovič je prepričan, da je ob dobovski šoli ves klanec na cesti proti Malemu Obrežu črna točka.
Do šole so v preteklosti zgradili pločnike. Od šole proti Malemu Obrežu teh ni, zato je tam posebej nevarna hoja ob robu asfalta. Nevarno je tudi prečkati cesto, čeprav je na njej označen prehod za pešce. Jože Blazine, občinski svetnik v Brežicah: “Pri šoli v Dobovi sta bili že dve smrtni žrtvi, na kar sem že nekajkrat opozoril na seji občinskega sveta Brežice. Za vse udele-
žence prometa na tej cesti bi morali postaviti ustrezno prometno signalizacijo. Signalizacije ni. Le dva kilometra stran čez državno mejo, v Šenkovcu, take probleme očitno znajo rešiti, saj so tam bližino šole dobro označili." Blažinč za rešitev razmer na cesti pri šoli v Dobovi predlaga ne cestne ovire na vozišču, ampak prometne oznake, ki bodo dobro vidne podnevi in ponoči. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno tudi graditi pločnike od šole naprej proti Malemu Obrežu. Obenem bi morali zgraditi tudi kolesarske steze.
Kapelsko cesto pri šoli v Dobovi so pristojni doslej že označili. Očitno pomanjkljivo, če domačini še predlagajo izboljšave. Biserka Čančer, ravnateljica osnovne šole Dobova, prarvi, da sta o nevarni cesti sprejela sklepe tudi svet staršev in svet šole. Tako so doslej izposlovali avtobusni postajališči pri
šoli in talne oznake za prehod za pešce. Na obeh koncih nevarne cestne strmine sta znaka za omejitev hitrosti na 40 km/h, vendar sta očitno premalo opazna. Kontrole hitrosti so po ravnateljičinih navedbah na tem cestnem odseku zelo poredko. “Nekateri starši so predlagali .grbine' na cesti, drugi so za svetlobne signale. Ureditev ceste je naloga za strokovnjake," meni ravnateljica Čančerjeva. Po njenih besedah je promet na omenjeni cesti gost, vse več je tudi tovornjakov, ki jih na to cesto očitno preusmerjajo od drugod, ko so tam ceste prezasedene.
Ob tem, da omenjena cestna strmina pri šoli v Dobovi postaja vse bolj nevarna, domačine skrbijo tudi siceršnje razmere na cestah v kraju. Bližina državne meje po svoje kroji lokalno življenje v Dobovi in tudi zaradi nje je v kraju vse več prometa. Zato reševanje prometnih težav ne more biti samo naloga domačinov. Drugi pa očitno nočejo izboljšav in večje varnosti na cesti in ob njej. m. L.
KRŠKO - Potem ko je Podjetniški center Krško v sklopu slovenske akcije Edinstvena Slovenija skušal navdušiti domačine, da bi izdelovali spominke in darila, je do konca akcije svoje izdelke pripravilo 8 samostojnih podjetnikov, zavodov in društev iz krške občine. Po besedah Darlen Končina je Varstveno delovni center Krško-Leskovec pokazal leseni beležnik Bilobil in Pisane vezenine. Iz Doma starejših Krško so predstavili dva prta, vezenega in kvačkanega, ter leseno hišico, medtem ko so v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca naredili leseno skrinjico. Lončarstvo Štefan Kržan iz Velikega Podloga se je na povabilo odzvalo z lončenim loncem za mast - šmolcerjem in lončeno posodo, medtem ko je Lončarstvo -keramika Jože Kržan iz Zalok ponudilo kot spominek vrč - majol-ko ter lončeno posodo za nalivanje
vina, kije lahko tudi svečnik. Maja Šušteršič je prav za razstavo v krškem podjetniškem centru je svojo sliko z motivom vinske trte imenovala Pridelano z ljubeznijo. O pitju čaja je verjetno razmišljal Andrej Čebular, član Društva likovnih umetnikov OKO iz Krškega. Njegov izdelek, ki skriva dva spominka v enem kosu, se imenuje Čaj za dva. Članica društva OKO Marija Zalokar je akciji podjetniškega centra Krško prisluhnila z makramejem Sova.
Izdelke bo skupaj z drugimi iz Slovenije ocenila strokovna komisija, ki bo tudi predlagala morebitne izboljšave. Za strokovno ocenitev krških bo Podjetniški center Krško plačal 8.000 tolarjev.
Tudi omenjeni krški izdelki so v tekmi za nastop na mednarodnem sejmu daril v Los Angelesu, kjer se bo iz Slovenije predstavilo približno 70 tovrstnih primerkov. M. L.
PRI ŠOLI V DOBOVI - Talna cestna oznaka "Šola" ter nekaj prometnih znakov ob cesti je premalo, da bi se dobovski šolarji (nekateri od teh na fotografiji) in drugi počutili dovolj varne, ko prečkajo cesto v tem delu Dobove. (Foto: M. L.)
Krške novice
ČLOVEK IN STROJ - Neki človek je pripeljal avtomobil na travo ob cesti pri Malencah pri
Kostanjevici na Krki in avtomobil je zdaj tam. Pravijo, daje defekten.
GRADBENIŠTVO - Krepi se krška gradbena operativa. Tako ugotavljajo ljudje. Že mogoče, da se krepi gradbena operativa v Krškem, vendar je precej albanska.
KADRI - Ob tem ko se v Krškem in okolici na več frontah pravniško in politično spopadajo za kapital krškega komunalnega in gradbenega podjetja Kostak, je ta firma doživela tudi menjavanje kadrov. Po odstavitvi Silvane Mozer z direktorske funkcije so Kostakov direktorskega mesta že dali zasesti, vendar novi prvi mož ni tisti, ki so ga napovedovali. Nekateri delavci sploh ne poznajo novega direktorja, ko bodo izvedeli njegovo ime, bo na čelu podjetja že naslednji. Taka je praksa zadnjih mesecev.
KUHA - V lokalni turistični ponudbi bodo organizirali tudi tekmovanje, kdo najbolje kuha. Veliko možnosti za zmago ima občinski audi.
NOVO IN STARO - Brežičani so zelo veseli, da v njihovem mestu stojijo razpadajoči objekti. Slabo bi namreč bilo, če bi se zrušili na meščane. Kdaj se bo sesedla stara brežiška osnovna šola (na fotografiji), ne ve nihče.
Novo v Brežicah
prav tako ni nikomur znano, čemu bo stavba služila, če bo stala tudi jutri. In še nekaj: bolj ko Brežice krasijo svoje obrobje, bolj mestu propada njegovo središče.
SVETNIŠKI KLEPET - Občinski svet bi moral župan sklicevati pogosteje. Svetniki so očitno premalokrat skupaj, saj se med sejami veliko pomenkujejo med seboj, da komaj slišijo drug drugega. Tako se koti politika.
RAZVOJ - Pri vodovodnem stolpu, tej stari brežiški spomeniško zaščiteni stavbi, so postavili železno konstrukcijo. Nekateri meščani menijo, daje želez-je tam prvi korak do nove mestne točilnice pijač. Notri bi bila lahko tudi knjižnica ali kaj drugega. Od zanimanja oblasti je lahko odvisno, kaj razvija mesto.
Kopica papirjev -še večja
BREŽICE - Ce hoče športni klub v brežiški občini dobiti za dejavnost občinski proračunski denar, mora zanj zaprositi z vlogo, ki obsega vsaj 20 strani. To je Dolenjski list zapisal v /. številki 5. januarja 2001, vendar je navedba o številu strani netočna. Število strani je namreč še večje, kot smo poročali takrat. Včasih sta bila za prijavo za denar v Brežicah dovolj dva lista - kakšen primitivizem!
650 izvoljenih ni mačji kašelj
Če bo Kmetijsko-gozdarska zbornica delovala po načrtih, bodo kmetje in kmetijstvo imeli večjo moč in vpliv - Svet novomeške območne enote bo vodil Alojz Kastelic
kmetijsko svetovanje
Obračun pavšalnega nadomestila
Pravica do pavšalnega nadomestila se splača vsem kmetom, ki niso davčni zavezanci - Obračun je treba oddati do 31. januarja
Kmetje, ki niso vključeni v sistem davka na dodano vrednost kot davčni zavezanci, ampak so pridobili dovoljenje za uveljavljanja pavšalnega nadomestila, so konec leta od davčnega urada prejeli podaljšano dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila v letu 2001 ter obrazce za obračun pavšalnega nadomestila, ki jim je bilo izplačano v letu 2000. Vloge za dovoljenje morajo oddati le tisti kmetje, pri katerih so nastopile spremembe (na primer da želijo pridobiti pavšalno nadomestilo za pridelke, za katere ga do sedaj niso imeli), drugim pa so torej avtomatično podaljšane. Obračun v lanskem letu izplačanega pavšalnega nadomestila morajo upravičenci oddati do 31. januarja. Sestavijo ga na podlagi računov za prodane pridelke.
Čeprav je večina tržnih pridelovalcev že pridobila dovoljenje za pavšalno nadomestilo, morebitnim zamudnikom, ki še niso pridobili dovoljenja, izpolnjujejo pa zahtevane pogoje (ti se nanašajo na potreben minimalen obseg kmetijskih površin v lasti ali zakupu), svetujemo, da to storijo čim-prej. Pravica do pavšalnega nadomestila se splača vsem kmetom, ki niso davčni zavezanci in ki vsaj del pridelka prodajo davčnim zavezancem. Obrazci za pridobitev pavšalnega nadomestila so na voljo na davčnih uradih in njihovih izpostavah. Dovoljenje za pavšalno nadomestilo daje kmetom, pravico do izplačila 4% dodatka na prodajno ceno pridelkov, ki jih prodajajo davčnim zavezancem (na primer zadrugi, trgovini, gostincem). Kmetje s pravico do pavšalnega nadomestila imajo pri davčnih zavezancih torej za 4% bolje plačane kmetijske pridelke kot kmetje, ki tega dovoljenja nimajo. S tem je kmetom na pavšalen način 'poračunan’ vstopni DDV, ki ga plačajo ob nabavah sredstev za kmetijsko pridelavo.
Pavšalno nadomestilo se lahko uveljavlja samo na podlagi dovoljenja, katerega fotokopija mora biti priložena računu, da izplačano pavšalno nadomestilo davčni zavezanec lahko uveljavlja kot svoj vstopni davek. Kopijo novih (podaljšanih) dovoljenj morajo kmetje na začetku leta ponovno predložiti svojim kupcem, izplačevalcem pavšalnega nadomestila. Obveznost imetnikov pavšalnega dovoljenja je poleg obračuna pavšalnega nadomestila tudi ta, da hranijo račune z izplačanim pavšalnim nadomestilom še 10 let.
TANJA STRNIŠA
Alojz Kastelic
male kmete, Slavko Dragovan, župan iz Metlike pa je menil, da mora zbornica v prvi vrsti od države zahtevati, naj poskrbi za razvoj zadružništva, ki je generator kmetijstva. Po mnenju Zvoneta Laha, župana v Mirni Peči, morajo strokovne službe pomagati občinam pri pripravi kmetijskih projektov, odbori območne zbornice pa naj vodijo kmetijske projekte, ki so pomembni za Dolenjsko.
Prisotni so poudarjali tudi, da mora država nujno urediti dopolnilne dejavnosti na kmetijah in sprejeti manjkajoče podzakonske akte, ki zavirajo vrsto programov v kmetijstvu. Opozorili so še na socialno varnost kmetov in na krivični status kmeta, ki ima danes zožen obseg pravic, še posebej v okviru pokojninske zakonodaje. Kot je poudaril Tone Hrovat, si državni svet prizadeva, da bi na nove temelje postavili izračun katastrskega dohodka, ki je osnova za pridobitev socialnih pravic, kajti kmetijstvo danes ne prinaša dobička. Zbornica in državni svet pri tem računata na močno podporo županov s podeželja.
B. DUŠIC GORNIK
LICITACIJA MESNIN - Čeprav je zavetnik podružnične cerkve v Trnovcu pri Metliki sv. Anton Padovanski, ki goduje junija, pa so imeli Trnovčani že od nekdaj žegnanje januarja, ob godu sv Aniona Puščavnika. Takrat so tudi licitirali mesnine, a ta lep običaj so po drugi svetovni vojni opustili in ga znova oživili pol stoletja pozneje. Letos so pripravili četrto licitacijo, in kot je povedal ključar Ivan Petrič, ki jo je vodil, so z izkupičkom od prodaje treh krač in okrog dvajsetih klobas kar zadovoljni. Doslej so ves denar porabili za obnovo cerkve, na pomoč pa so priskočili še krajani in krajevna skupnost Lokvica. Tako so obnovili zakristijo, notranjščino, nekaj svetnikov in uredili zunanjo izolacijo, čaka pa jih še restavriranje ostalih svetnikov in oltarja ter obnova tal in strehe. (Foto: M. B.-J.)
LICITACIJA MESNIH DOBROT - 17. januarja je god sv. Antona Puščavnika, ki je med prvimi svetniki sredozimci in priprošnjik za zdravje pri živini. Na Antonovo nedeljo so se mu priporočili tudi v podružnični cerkvi v Mačkovcu pri Novem mestu, kjer je svetnik upodobljen na desni strani glavnega oltarja. Mašo je daroval šentpetrski župnik Blaž Gregorc, v zahvalo in dar cerkvi pa so župljani prinesti mesne dobrote. V navadi je, da ob blagoslovu pripravijo tudi licitacijo teh dobrot. Tako je licitacijo klobas, salam in krač po maši zunaj za cerkvijo uspešno vodil domačin Janez Jeralič, zbrani denar pa so namenili cerkvi. (Foto: H. Murgelj)
NOVO MESTO - Prejšnji torek se je prvič sestal svet območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice Novo mesto, ki je pregledal rezultate volitev v zbornico, izvolil organe sveta, sprejel poslovnik ter za predsednika območnega sveta izvolil Alojza Kastelca, kmeta z Malega Vrha pri Mirni Peči, za podpredsednika pa Ivana Kureta, direktorja Kmetijske zadruge Metlika (kot predstavnika zadrug) in Janeza Hrovata, kmetijskega svetovalca iz Podgozda pri Žužemberku.
V svetu območne enote bodo poleg teh delovali še: Jožef Žugelj iz Jelševnika pri Črnomlju, Mihael Kališnik iz Dolenje vasi pri Čatežu v občini Trebnje, Tone Hrovat iz Novega mesta, sicer tudi predsednik državnega sveta, Ivan Bačar z Vrhov pri Novem mestu, Franc Pust s Hudej pri Trebnjem, Jože Stariha iz Črnomlja, Jožef Klepec s Krasinca pri Gradcu, Marjan Uhan iz Rodin pri Trebnjem, Tugomir Plut iz Novega mesta in Branko Premelč, direktor Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta. V Trebnjem, Novem mestu, Črnomlju in Metliki se bodo v kratkem sestali in izvolili svoje vodstvo tudi sveti zborničnih izpostav.
Kot je v razgovoru z župani dolenjskih in belokranjskih občin
dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk, bo v zborničnem sistemu delovalo 650 voljenih predstavnikov kmetijstva, kar lahko predstavlja pomembno moč in vpliv. "Pomembno je, da bomo znotraj zbornice uskladili različne interese, stroko, sindikate, kmete iz različnih pokrajin in navzven nastopali enotno! Zbornični sistem omogoča več stikov, sodelovanja in usklajevanja z občinami, še posebej pri pripravi proračuna.”
Kot je dejal, bi v strokovnih kmetijskih službah potrebovali pravnike, Ivan Kure pa je pristavil, da bi še bolj potrebovali ekonomiste, v aktivnosti pa bi morali vključiti predvsem mlade kmete. Semiški župan Ivan Bukovec je opozoril, da je treba vključiti tudi
4 milijarde za živalske odpadke
Skladišče moke pri Sevnici
LJUBLJANA - Vlada je pred tednom pozitivno ocenila ukrepe v zvezi z ravnanjem z živalskimi odpadki. Doslej je zagotovila toplotno obdelavo klavničnih odpadkov v moko in živalske maščobe v družbi Koto ter skladiščenje moke v skladiščih blagovnih rezerv pri Sevnici. Za tri mesece je določila tudi izvajalca (podjetje Eko-les Ptuj) za prevzem, začasno skladiščenje in izvoz v Avstrijo, kjer bodo termično odstranili maščobe.
V Sloveniji, ki nima ogrevanih kontejnerjev za skladiščenje, se mesečno nabere okrog 580 ton živalskih maščob, zato je sproten odvoz nujen. Kot še sporoča vlada, bo toplotna obdelava odpadkov v Kotu mesečno stala 130 milijonov tolarjev, skladiščenje moke poldrugi milijon, odstranjevanje maščob pa 19,5 milijona tolarjev. Skupni celoletni stroški za ravnanje z živalskimi odpadki bodo tako do-
•	“Ljubi svojega soseda, a ograje ne podiraj." (Italijanski pregovor)
•	“Veliko oslov hodi samo po dveh nogah. “ (Nemški pregovor)
•	"Tistemu, ki vam prevzame ženo, se boste najbolje maščevali tako, če mu jo prepustite. ’’ (Sacha Guitry)
segli 4 milijarde tolarjev, vendar še ni znano, koliko bo zagotovljeno iz proračuna.
V prihodnje bodo izvajalca za toplotno obdelavo živalskih odpadkov izbrali na javnem razpisu, s pomočjo mednarodnega razpisa pa bodo v marcu izbrali tudi najugodnejšega ponudnika za dolgoročno odstranjevanje živalskih maščob in moke. Po evropskih predpisih te odpadki veljajo za nenevarne in jih lahko sežigamo v sežigalnicah za komunalne odpadke ali v industrijskih pečeh kot druge organske odpadke (les, gumo, odpadna olja ipd.)
B. D. G.
Skupna razvitost nad povprečjem
VIDEM - DOBREPOLJE - Novi zakon o regionalnem razvoju občin je občino Dobrepolje postavil v Ljubljansko urbano regijo, kije v povprečju bolj razvita od povprečne razvitosti regij v Evropski uniji. Čeprav je občina Dobrepolje demografsko ogrožena in nesporno manj razvita od npr. mestne občine Ljubljana, se ji zaradi dobrega skupnega povprečja obetajo težave pri pridobivanju sredstev iz naslova manjše razvitosti. Dobrepoljci, ki jih o vključitvi v omenjeno regijo ni nihče vprašal za mnenje, pa so pred kratkim tudi sprejeli sklep o vključitvi v priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 500 tolarjev kilogram, domači česen po 1000, čebulo po 150, rdečo čebulo po 300, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500 do 1000, koren, kolerabo, črno redkev ter kislo zelje in repo po 200, motovilca po 2500 in zavitek radiča po 400 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram orehovih jedrc 1200, ajdove moke 450, suhih jabolk, marelic in hrušk 1000, suhih sliv in fig 700, rozin 420, kivija 300, zavitek mešanega suhega sadja 500, rezancev in mlincev 300 ter domačega čaja 200, liter jurčkov v kisu 1500, štorovk in šampinjonov v kisu 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 65 do 3 mesece starih prašičev, 35, starih 3 do 5 mesecev, in 9 starejših. Prve so prodajali po 320 do 390 tolarjev kilogram, kar je 8.000 do 13.000 tolarjev za žival, druge po 300 do 350, kar pomeni 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Vinske napake in bolezni
Oksidacija vina, ocetni cik
V vinu, ki ni zaščiteno pred kisikom, nastane večja količina acetaldehida, ki prekrije s svojim močnim vonjem vinsko ali sortno aromo. Vonj acetaldehida spominja na oksidirana narezana jabolka ali tudi na žaltave orehe. Primarna ali sekundarna vinska aroma, kolikor je sploh še je, je potisnjena, neopazna. Vino se navzame tudi značilnega priokusa po prezračenosti, ki je posledica delovanja vinu sovražne kanove glivice (candida mi-coderma). Na površini vina, izpostavljenega zraku, se pojavi v začetku sivkasta, kasneje vse bolj bela prevleka, ki se hitro debeli.
Kanova glivica je v kleteh vedno prisotna; na tleh, stenah, stenah posode, v ceveh, pipicah, vehah. Zelo hitro se razmnožuje, in to z brstenjem. V 14 urah nastane iz ene celice milijon novih. Zato je dnevno čiščenje in pomivanje v kleteh predvsem v jeseni nujno! Glivica se prehranjuje predvsem z alkoholom, zato tudi zmanjšuje “moč” vina. Vino postaja lažje in bolj kislo. Lažja vina so bolj ogrožena, posebno mlada, če dolgo čakajo na prvi pretok v nedotočeni posodi. Kan preprečimo, če vina ne izpostavljamo zraku. Zapolnitev praznega prostora nad vinom z dušikom je tudi rešitev, toda ne trajna. Acetaldehit ima močan in neprijeten vonj in je škodljiv tudi zdravju, saj povzroča glavobol. Vonj po acetalde-hidu do neke meje odpravimo, če vino zažveplamo in tako kemično povežemo acetaldehid z SO,.
Oksidacijo vina imenujemo vinska napaka, čeprav je posledica delovanja kanovih glivic že bolezen vina. Spreminjanje vina
Ureja: dr, Julij Nemanič
po oksidaciji pelje k ocetnemu ciku, sodelujejo pa ocetne bakterije. Oster vonj vina označimo kot cik, kemična analiza pa pokaže povečano vsebnost kisline in etilacetata. Popolnoma zdravo mlado vino vsebuje 200 do 300 mg/l ocetne kisline in 60 do 80 mg/l etilacetata. Pri poku-šanju teh malih količin, nismo sposobni zaznati, zaznamo pa ocetno kislino približno pri 700 mg/l in etilacetat pri 150 mg/l. Ocetna kislina je v teh majhnih količinah boljšega okusa kot etilacetat, predvsem pa ima milejši vonj. Etilni acetat uniči svežino vina in mu sploh prizadene značaj. Hlapne kisline stopnjujejo prekisli okus v vinu, povečajo pa tudi trpkost, predvsem pri rdečih vinih, ki vsebujejo več taninov. Alkohol pri močnejših vinih delno omili neprijetni okus hlapnih kislin. Tako ocetna kislina kot etilacetat sta hlapni substanci. Kadar preverjamo ocetni cik, je nujen dovolj velik kozarec, kije napol poln in omogoča dobro vrtenje vina v kozarcu.
Ocetni cik izzovejo bakterije acetobakter, ki jih vidimo kot tanko prevleko na površini vina. Pri proizvodnji kisa v kisarnah pravijo tej prevleki “mati kisa”. Te bakterije potrebujejo za spreminjanje alkohola v ocetno kislino kisik, zato mora biti vino “na polnem” da ne bi ciknilo. Nižanju temperature vina sledi zračni mehur nad vinom. Ker les pije vino, moramo leseno posodo z lažjimi občutljivimi vini dotakati dvakrat tedensko. Da se povečajo hlapne kisline v vinu za 1 g/l, je potrebno 2 litra zraka. Navaden pretok vina raztopi toliko zraka, da ocetna kislina lahko naraste samo za 0,006 g/l.
Ocetnega cika ni mogoče pozdraviti, preprečujemo ga pa uspešno tudi s čistočo vinske posode in pripomočkov.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
HELENA MRZLI KAR
gospodinjski kotiček
Sočno meso domačega kunca
Meso domačega kunca je sočno, nežno in svetlo. Po okusu spominja na kokošje meso. Najboljše je, če ga narežemo na kose in dušimo v pečici skupaj z začimbami, s kislo smetano, svežimi paradižniki in papriko. Čas dušenja in pečenja kunčjega mesa je odvisen od starosti živali. Pred toplotno obdelavo položimo kose mesa v kvašo, ki jo pripravimo iz grobo sesekljane čebule in korenja, šopka jušne zelenjave, 6 rahlo natrtih poprovih zrn, 125 ml rdečega vina in žlice olja.
Klasična jed je kunec s suhimi slivami. Za prilogo pa ustreza mlad krompir ali široki rezanci. Za 4 obroke potrebujemo približno 1 kg kosov kunčjega mesa, 175 g suhih sliv, žlico olja, 15 g surovega masla, 2 žlici moke, 250 ml rdečega vina, 250 ml vode, strt strok česna, sol, poper in sesekljan peteršilj. Kose mesa zložimo po plasteh skupaj s sestavinami za kvašo v visoko posodo. Skledo pokrijemo in postavimo za 12-24 ur v hladilnik. Med kvašenjem kose mesa večkrat obrnemo. Oprane slive prelijemo z vrelo vodo in pustimo, da se zmehčajo. Kunčje meso vzamemo iz kvaše in ga s čisto krpo osušimo. Kvašo shranimo. V ponvi segrejemo olje in surovo maslo ter kose mesa po vseh straneh opečemo. Meso poberemo iz ponve in ga shranimo na toplem. Maščobi dodamo čebulo in korenje iz kvaše ter
nekaj časa dušimo v pokriti ponvi. V kvašo damo moko, jo dobro stepemo in primešamo začimbe. V ponev preložimo meso, ga prelijemo z mešanico in pokrito počasi kuhamo 25 minut na plošči ali v pečici. Namočene slive odcedimo, jih položimo med kose mesa in vse skupaj kuhamo še 15 minut. Kose kunčjega mesa zložimo na pladenj, dodamo slive in prelijemo z omako ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Poleg ponudimo kuhane široke rezance. Število kosov mesa je odvisno od načina razkosavanja kunca. Hrbet lahko pečemo v celem ali pa razrezanega na dva ali tri dele dušimo skupaj z nogami. Zadnje noge dušimo vedno dlje kot druge kose. Prerežemo jih vedno v kolenu.
Za kunčji golaž potrebujemo za 5 oseb 1 kg kunca, 3 dag olja, 10 dag čebule, strok česna, sol, 0,5 dag ovsenih kosmičev, 1 dag paprike, luštrek, šetraj, baziliko in 0,5 dl belega vina. V posodo damo maščobo, narezano zelenjavo in meso ter vse skupaj dušimo do mehkega. Po potrebi dolivamo vodo. Ovsene kosmiče namočimo za 10 minut v mrzlo vodo, dolijemo vino in vse skupaj zmiksamo. Mešanici dodamo začimbe in z njo prelijemo meso. Kunčji golaž naj vre še 10 minut. Poleg serviramo kuhane krompirjeve svaljke ali kruhove cmoke.
Suhyjev večpomenski motivni svet
Izbor slik velikega formata in grafičnih listov akademskega slikarja Branka Suhyja iz Novega mesta je od prejšnjega tedna na ogled v Krkini ljubljanski galeriji
LJUBLJANA - Akademski slikar Branko Suhv je ob veliki razstavi, ki je ta čas postavljena v Jakčevem domu v Novem mestu, pripravil še eno večjo predstavitev svojih novejših slik in grafik, tokrat v Galeriji Krka na Dunajski cesti v Ljubljani. Razstavo so odprli v sredo, 17. januarja, na ogled pa bo do 20. februarja. Tako je ljubiteljem likovne umetnosti mogoče videti sadove Suhyjevih novejših ustvarjalnih prizadevanj tako v njegovem domačem kraju kot v republiškem središču hkrati, potem ko so bili že poprej razstavljeni kar na dveh razstavah v tujini.
Hkratnost obeh razstav v do- tudi eden prisotnejših slovenskih
movini in lanska na Dunaju potrjujejo besede dr. Mirka Juterška, da Suhy, ki kot slikar in grafik sodi med izstopajoče sodobne slovenske umetnike, s svojo umetniško ustvarjalnostjo ni razpet le med Novim mestom in Ljubljano, med krajema torej, kjer ima v enem delovni atelje, v drugem pa je uspešen visokošolski učitelj, ampak je
umetnikov v svetu. Z majhnimi spremembami v svoji jasno začrtani, evropsko inspirirani, osebnostno prepoznavni likovni govorici umetnik sledi “premočrtno preoblikovanju predmetnosti z abstrahiranjem v sproščene barvne like na način, ki gaje vnesel v umetnost modernizem 20. stoletja. Vpogled v večpomenski motivni svet školjk,
Na otvoritvi razstave se je s Suhyjem pogovarjal Peter Česen (na sliki desno), o razstavi pa je govoril dr. Mirko Juteršek.
Prevladuje oblika kroga
Prva samostojna razstava medalj in keramike Andreja Čebularja iz umetniške družine Štoviček v Galeriji Krško
vih delih je govoril dr. Mirko Juteršek, z glasbo so dogodek pospremili učenci krške glasbene šole Tamara in Samo Štajner ter Maja Labus ob klavirski spremljavi Martina Šušteršiča, prof. Suzana Drobila pa spomnila avtorja na leta, ko se je v krški glasbeni šoli učil igranja na violino.
Kot likovni ustvarjalec je Andrej Čebular v domačem kraju in Krškem dobro znan, nekajkrat je sodeloval tudi na skupinskih razstavah krškega likovnega društva Oko, za samostojen prikaz svojih del pa se nekako ni mogel ogreti. Zdaj je zaokrožen, pretehtan in dodobra izčiščen izbor reliefnih medalj in keramike končno le na ogled, v anale likovnih razstav v Krškem pa se je tako vpisal še pripadnik tretje generacije umetniške družine Štoviček iz Leskovca. Andrejev stari oče je namreč znameniti medaljer Vladimir Štoviček, mati pa umetnikova hči, kiparka Vladka Štoviček. V ustvarjalnem domačem okolju se je Andrej učil kiparjenja in modeliranja že od rane mladosti, kasneje pa se je krajši čas intenzivno izpopolnjeval tudi v oblikovanju keramike.
V svojih medaljerskih izdelkih jasno izpričuje veliko znanje in sposobnost, da bo ohranil to redko zastopano kiparsko zvrst na Slovenskem, nadaljeval družinsko tradicijo in jo nadgradil z novimi oblikovalsko estetskimi zahtevami. "Blizu so mu jasne, čiste oblike, kar prihaja še posebno do veljave pri modelaciji nekoliko sanjavo idealiziranih ženskih postav na medaljah pa tudi pri raznih likovno zanimivih aplikacijah,” meni dr. Juteršek in dodaja, da si je umetnik podobne cilje in s podobnim življenjskim občutjem kot v kiparstvu zastavil tudi na področju industrijskega oblikovanja keramike. Videti je, da mu je pri keramičnih predmetih "prav v užitek modelirati polne in napete oblike in pri tem ohranjati lepotni značaj, ki ga omogoča le naravni videz žgane gline”. Oblike raznih posod in okrasnih predmetov povezuje kot oblikovalec dosledno z obliko kroga oziroma z likom krogle, poudarjen volumen in napete linije, ki izhajajo iz kroga, pa izražajo živ odnos do modernih oblik. Oblika kroga prevladuje in obvladuje vsebino tako v medaljerstvu kot keramiki Andreja Čebularja.
M. MARKELJ
LITERARNI IN GLASBENI KRST - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov od lanskega novembra bogati kulturno dogajanje v Krškem z literar-no-glasbeno stalnico, prireditvijo, ki z naslovom Pod dežnikom redno poteka dvakrat na mesec v restavraciji in kavarni Rondo. Doslej se je na nji predstavilo deset literatov in blizu dvajset glasbenikov. Minuli četrtek, 18. januarja, zvečer so se pred pretežno mladim občinstvom predstavili pesnika Petra Rep iz Leskovca in Luka Planinc iz Krškega ter kantavtor Peter Dirnbek iz Brežine. Za Repovo in Dirnbeka je bil to prvi samostojni javni nastop, še posebno lepo presenečenje pa je bil mladi kantavtor, ki je ob kitarski spremljavi zapel več kot deset lastnih skladb z zanimivimi besedili in prepričljivo glasbo. Na sliki (od leve): vodja projekta Pod dežnikom Tatjana Lapuh, Petra Rep, Peter Dirnbek in Luka Planinc. (Foto: M. Markelj)
Občni zbor Zgodovinskega društva Novo mesto
NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto priredi danes, 25. januarja, ob dveh popoldan v predavalnici Dolenjskega muzeja občni zbor, na katerem bodo med drugim sprejeli program dela društva v tekočem letu.
Orač razstavlja v Kranju
KRANJ - Danes, 25. januarja, zvečer bodo v tukajšnji Mali galeriji kranjskega likovnega društva odprli razstavo likovnih del dipl.- slikarja Janka Orača iz Novega mesta. Izbor del za razstavo je pripravil avtor sam.
KRŠKO - V Galeriji Krško so letošnje leto začeli z zanimivo razstavo, ki so jo tukajšnji ljubitelji likovne umetnosti pravzaprav že kar dolgo čakali. Andrej Čebular, kipar, medaljer in oblikovalec iz Leskovca, je namreč po daljšem času svoje likovne aktivnosti pripravil svojo prvo samostojno razstavo.
Odprli so jo v petek, 19. januarja, zvečer, le nekaj dni pred njegovim 41. rojstnim dnevom. Pozdravne besede je izrekla vodja območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Tatjana Avsec, o avtorju in njego-
Andrej Čebular ob eni od svojih razstavljenih keramik.
Krnčev “kot-da”
Razstava velikih platen Gorazda Krnca
NOVO MESTO - V galeriji Simulaker, ki ima razstavne prostore v klubu Lo-kalPatriot in v izložbi zapuščenega trgovinskega lokala na Glavnem trgu, so v torek, 16. januarja, odprli razstavo del akademskega slikarja Gorazda Krnca, ob otvoritvi pa so predstavili tudi Krnčev video. Avtor se predstavlja s slikami velikega formata, ki so svoj pravi prostor našle predvsem na Glavnem trgu.
Kot pravi kustos galerije akademski slikar Gorazd Papež, so Krnčeva dela nekakšni miniaturni potopisi ljubljanskih trgov, ulic, stavb, tematsko središče pa so kljub temu ljudje, ki zapolnjujejo te prostore. Slikarske poteze so kot “stezice posameznih usod, hipni optični impulzi, ki se utapljajo v množičnem gomazenju nekega mravljišča”, z njimi pa avtor zavestno megli mimetično jasnost podob, saj ni njegov namen, da bi ustvaril zunanjo podobo ljubljanskih vedut. Takšen pristop do likovnega ustvarjanja sovpada s sedanjim umetnostnim tokom, ki ga nekateri označujejo s “kot-da umetnostjo”, vendar pa slikarju Krncu po Papeževem mnenju spogledovanje s to smerjo služi v glavnem za doseganje aktualnejše pozicije umetnosti v sedanjem družbenem trenutku in je njegova razstava tako poskus uravnoteženja slikarskega medija, ki se hoče osvoboditi izčrpavajočih klišejev s pridobitvami kot-da umetnosti.
zmečkanih tub z majonezo, prizorov z eksotične plaže ali z listi iz grafične beležke skuša umetnik na samosvoj način likovno doživeto slediti nezadržnemu razvoju in spreminjanju oblik in znamenj sodobnega življenja,” meni dr. Juteršek ob razstavljenem izboru 32 akrilov na platnu velikega formata in grafičnih listov v mešanih tehnikah jedkanice, akvatinte in suhe igle. Večina slik v Krkini ljubljanski galeriji je iz cikla Španska palma, ki ga je navdihnilo slikarjevo popotovanje, nekaj pa jih je iz sklopa likovnih del, ki nastajajo kot nekakšni dnevniški izpisi vsakdanjega življenja. Tudi ta motivni krog izpričuje Suhyjevo vpetost med dom in svet.
M. MARKELJ
Naši umetniki v New Yorku
NEW YORK - Moderna galerija je posredovala v galerijo Exit Art v New Yorku mednarodno razstavo “Telo in Vzhod od šestdesetih let do danes”, ki jo je kustosinja Zdenka Badovinac pripravila leta 1998. V New Yorku so razstavo postavili ponovno v celoti, med 80 sodelujočimi umetniki je enajst slovenskih, med njimi pa tudi akademski slikar Jože Slak - Doka, doma iz okolice Mirne Peči.
Tri razstave
BREŽICE - Mladinski center je konec prejšnjega tedna pripravil kar tri razstave. V hotelu Zdravilišče in v Pivnici Terme Čatež so na ogled slike Vlada Kopinča, v prostorih Nove Ljubljanske banke v Brežicah si lahko ogledate fotografske jazz portrete Alije Remsa, v prostorih Razvojnega centra pa fotografije Urbana Goloba pod naslovom Kon-tra & bas. Vse razstave so na ogled do konca februarja.
Ratamahata ekspres cabarei
BREŽICE - Domača gledališka skupina Teaterfraj se je v torek, 23. janaurja, zvečer predstavila v kinu Brežice z lastno predstavo Ratamahata ekspres cabaret.
MALE KNJIGOBUBE - V otroškem vrtcu Metlika izvajamo ure pravljic v obliki družinskega branja v okviru republiškega projekta Knjigobube. Zanimive zgodbice poslušajo otroci in njihovi starši. Tako se med njimi razvijajo poglobljene vezi. Prisostvovala sem zadnjemu srečanju januarja. Program sta izvajati vzgojiteljici Suzana Šajnič in Olga Ivanetič. Ob prižgani sveči so otroci poslušali zgodbico Zelo lačna gosenica. Zapeli so pesmico o gosenici in v pobarvanke risali vsebino zgodbe. Pri tem so jim pomagali starši. (Darja Cimerman, ravnateljica Otroškega vrtca Metlika)
Spomini na “krvavo žetev”
V šmarješki osnovni šoli predstavili knjigo Krvava žetev domačina Mirana Beretiča - Druga od načrtovanih štirih
ŠMARJETA - Miran Beretič, nekdanji oficir JLA in udeleženec NOB, nadaljuje z jasno začrtanim programom, da bo orisal v štirih knjigah dogajanje v rodni Šmarje-ti in okolici v obdobju pred drugo svetovno vojno in med njo. Prva knjiga z naslovom Od znoja do boja - to je hkrati tudi skupni naslov celotnega pripovednega cikla - je izšla lani pri Dolenjski založbi, skoraj natanko leto dni po njenem izidu pa je tu že druga. Z naslovom Krvava žetev je izšla pri isti založbi. Predstavili sojo v petek, ^.januarja, popoldan v šmarješki osnovni šoli.
Na prireditvi, ki jo je vodila Mojca Gorenc, je po pozdravnem nagovoru ravnateljice Nevenke Lahne o knjižni novosti spregovoril avtor ter ob tej priložnosti dal pobudo, da bi se šola preimenovala v Osnovno šolo Poldke Jurančič v spomin na tukajšnjo učiteljico, ki so jo italijanski okupatorji skupaj še z drugimi domačini septembra 1942 ustrelili kot talko. Po nji se sicer že imenuje šolsko kulturno-umetniško društvo, katerega člani so popestrili predstavitev knjige z branjem izbranih odlomkov iz knjige in z glasbo. Prav z aretacijo in ustrelitvijo šmarjeških talcev v času velike italijanske ofenzive se zaključi druga Beretičeva knjiga, ki sicer popisuje prvo obdobje druge svetovne vojne v šmarješki okolici. Po razmeroma mirnemu začetku
Slikarski dvojčici, Jožica Škof in Jelka Kupec, na skupni razstavi v Šmarjeških Toplicah.
S čopičem po sledeh narave
V Zdravilišču Šmarješke Toplice so odprli razstavo del novomeških slikark Jožice Škof in Jelke Kupec
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V prostorih tukajšnje osrednje zdraviliške stavbe, kjer že nekaj let prirejajo občasne likovne razstave, so od petka, 19. januarja, na ogled slike novomeških likovnih ustvarjalk, ki se pogosto odločata za skupen nastop v javnosti. Gre za Jožica Škof in Jelko Kupec, ki sta za tokratno prodajno razstavo pripravili izbor svojih novejših slik.
Razstavljene akvarele in dva pastela povezuje skupna motivika, ki sta jo avtorici naznačili tudi v naslovu razstave - Po sledeh narave. Predvsem gre za upodobitve krajine - motivi so zvečine iz Dolenjske in okolice Šmarjete - za cvetje v naravnem okolju in za cvetna tihožitja. Skupna značilnost
slik, ki niso posebej podnaslov-Ijene in avtorsko označene, je barvna rahlost in občutljivost za subtilno sozvočje barv in kompozicijo, oboje pa, kot je videti, najlepše pride do izraza prav v sicer zahtevni slikarski tehniki akvarela.
Otvoritev razstave je v petek zvečer pospremil pester kulturni program z ljudsko pesmijo, glasbo in poezijo. Nastopili so: dekliška skupina Plamen iz Škocjana, mlada citrarka Laura Martinčič, kantavtor Matej Škof in pesnik Smiljan Trobiš (vsi trije iz Novega mesta) ter igralka Špela Grdadolnik, povezovalec pa je bil Rudi Škof.
Razstava bo odprta do srede marca.
MiM
Miran Beretič je po predstavitvi podpisal svojo drugo knjigo vsem, ki so jo ta dan kupili.
italijanske okupacije je vojna kmalu pokazala krvave zobe. Najprej so prišle vesti o streljanju talcev v nemški okupirani coni, potem so se razmere zaostrile tudi v italijanski. Oborožen partizanski odpor, vzpostavitev ljudske oblasti, nastanek organiziranih protikomunističnih sil in njihovo povezovanje s sovražnikom, yse to dogajanje je imelo odmeve tudi v šmarješki okolici, vanj pa so se na tej in oni strani vključevali domačini. Vsa Beretičeva družina z avtorjem vred in še mnogi drugi Šmarjetčani so bili na strani partizanov, zato so morali skozi zaslišanja, zapore in internacijo, nekateri pa so svoje rodoljubje plačali z življenjem kot že omenjeni šmarješki talci, katerim je avtor tudi posvetil knjigo.
Delo ni enovito zasnovano, saj avtor v njem prepleta več ravni: dokumentarno (slikovno gradivo, citiranje dokumentov in zgodovinskih virov) s spominsko (osebni spomini, pripovedi drugih ljudi) in leposlovno, ko v mejah pesniške svobode oblikuje detajlni potek dogodkov in številne dialoge med sicer realnimi osebami. Slednje služi predvsem bralnosti in živosti pripovedi ter je najbrž treba te avtorjeve posege jemati le v takšnem kontekstu, sicer pa je v knjigi zbranega veliko gradiva, ki ohranja spomin na dogajanje, ljudi in življenje v Šmarjeti in okolici v prelomnem zgodovinskem času.
M. MARKELJ
Odprtje knjižnice februarja
NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca so se nekoliko zavlekla dela pri selitvi in pripravi gradiva ter vsega, kar je potrebno za uspešno delovanje knjižnice v novem prizidku, zato oddelka za odrasle niso mogli odpreti 23. januarja, kot je bilo napovedano. Odprtje knjižnice je prestavljeno v februar, ko naj bi začela z delom tako oddelek za odrasle kot tudi študijski.
Literarno-glasbeni večer v LokalPatriotu
NOVO MESTO - V soboto, 27. januarja, ob osmih zvečer se bo v klubu LokalPatriot predstavil tržiški pesnik Klemen Pisk, kije novembra lani izdal svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Visoko in nagubano prapočelo pri novomeški založbi Goga. Pesnik se bo predstavil ob spremljavi kitare in moderaciji prijatelja in kritika Primoža Zevnika.
mm

POTA §
dežurni I poročajo |
KAR V ŠTIRI - 16. januarja je neznanec na parkirnem prostoru pri gradu Grm v Novem mestu vlomil v štiri osebne avtomobile. Enemu lastniku je ukradel zavoj cigaret in avtoradio, trem pa ni odnesel ničesar. Skupna škoda znaša preko 50 tisoč tolarjev.
AVTO RADIO - Na Kandijski cesti v Novem mestu je isti dan nekdo vlomil v avto, last M. L. iz okolice Novega mesta, ter ji odnesel okrog 30 tisoč tolarjev vreden avtoradio.
TUDI BENCIN - Med 16. in 17. januarjem je A. K. iz okolice Žužemberka parkiral svoj avto ob lokalni cesti pri naselju Sela pri Hinjah. Neznanec mu je ukradel avtoradio, akumulator, iz rezervoarja pa je iztočil okrog 15 litrov bencina.
ZLATO, JAKNA, URA... - Neznanec je 19. januarja vlomil v stanovanjsko hišo, last B. S., na Hrastu pri Vinici in ukradel zlatnino, računalnik, moško in žensko usnjeno jakno, žensko krzneno jakno, ročno uro in fotoaparat, vse v vrednosti S00 tisoč tolarjev.
V VIKEND IN GARAŽO - Med 13. in 19. januarjem je nekdo vlomil v vikend na Sinjem Vrhu, toda odnesel ni ničesar. Nato je “obiskal” še garažo ter odnesel motorno žago in kosilnico na laks. Lastnik M. Š. je ob 130 tisoč tolarjev.
ZVOČNIKE Z VEŽICE - Z zunanje strani mrliške vežice v Vojni vasi pri Črnomlju je pretekli teden nekdo ukradel štiri zvočnike znamke Yamo.
OBLEKA IN PIJAČA - Neznanec je med 14. in 20 januarjem v kraju Smuke v Dolenji Stari vasi vlomil v zidanico A. L. iz Novega mesta ter ukradel plašč, dvoje hlače in 100-litrski sod, na tla pa je iztočil 140 litrov belega vina in 30 litrov kisa. Zoper osumljenca je napisana kazenska ovadba.
Peška na pokrov motorja
ČRNOMELJ - 28-letni T. R. iz Črnomlja seje 20. januarja ob 18.45 peljal po regionalni cesti iz Metlike proti Kanižarici. Na Ulici Staneta Rozmana je s pločnika na zaznamovan prehod za pešce nenadoma stopila 75-letna I. B. iz Črnomlja. Voznik je trčil vanjo, daje padla na pokrov motorja, nato pa na vozišče, kjer je obležala hudo ranjena. Zdravi se v novomeški bolnišnici.

AK
NOVI DIREKTOR ŽE NASTOPIL DELO - Od preteklega tedna, 15. januarja. Policijsko upravo Krško vodi novi direktor Andrej Zbašnik (na sliki), ki ga je na predlog generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorelca imenoval minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Prejšnji direktor Miha Molan je namreč postal državni sekretar za policijo. Zbašnika, policista in diplomiranega pravnika je na njegovem dosedanjem delovnem mestu komandirja Postaje mejne policije Obrežje nadomestil Robert Kobe, do sedaj pomočnik komandirja na Policijski postaji Krško. (Foto: L. M.)
Znanje prve pomoči zgolj na papirju
Nepravilnosti v metliškem RK - Najmanj 500 kandidatov opravilo prvo pomoč kar brez praktičnega dela - Iz vse Slovenije - Podane štiri kazenske ovadbe ■ Že novo vodstvo - Zdaj kontrole strožje
METLIKA - Navajeni smo že, da se v marsikakšnem podjetju odkrijejo finančne nepravilnosti in goljufije, ko se kaj takega zgodi v humanitarnih organizacijah, pa človek kaj hitro lahko izgubi zaupanje vanje. Zato ljudi toliko bolj razburja dogajanje v območni organizaciji Rdečega križa (RK) v Metliki, kjer je bilo očitno marsikaj narobe, saj je novomeška policija avgusta lani pri okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu vložila kazenske ovadbe zoper štiri osebe.
Polno kletvic in nasilja
Naša nacionalna televizija očitno propagira nasilno obnašanje - Grozljivka videospot pesmi “Keš pi... ”
Pred dobrim tednom sem ob večernem poležavanju pred televizijo čisto slučajno preklopila na drugi program slovenske televizije. Pritegnili so me videospoti slovenskih popevk v meni do takrat neznani oddaji Videospotnice.
Napovedovalca pravita: “Že je tu prvo mesto, skladba Klemen Klemen z naslovom, ki vsebuje vulgaren izraz za ženski spolni organ v srbščini. Kaj, prav slišim? Skoraj me kap. Hujše še pride. Ne morem verjeti, ko prisluhnem fantu. Besedilo s sami grdimi besedami, kletvicami v slovenščini in angleščini. Njegovo pripovedovanje o dekletih, ki ljubijo le fante z debelo denarnico, pa je seveda podprto s sliko, ki dobesedno propagira nasilje. Pevec namreč “keš" punco (uprizori jo kar z lutko) med drugim udari z lopato po glavi, ustreli z brzostrelko, skratka, postane ti slabo. Se tako rešujejo problemi? In vse to je mogoče gledati malo pred osmo zvečer, ko je redkokateri otrok in najstnik že v postelji. Ko se spomnim, da mi je
o tej oddaji pred kratkim navdušeno razlagala šestletna nečakinja, me postane groza.
Skorajda sem že pozabila na ta “nepozabni komad", ko čez nekaj dni spet naletim na Videospotnice in na mojo grozo na Klemenovo pesem, ki ji je po novem naslov le še “Keš pi... ”, Še vedno je na prvem mestu (gre za sistem glasovanja, kar pomeni, da je kar nekaj ljudem všeč!), toda začuda, vse kletvice se zdaj ne slišijo več. Čemu ta popravek, ko pa pesem že tako ali tako vneto prepeva vsa mladina? Kje je bila cenzura prej?
Velikokrat slišimo vprašanja, ali filmi, polni prepirov, pretepanja, streljanja in sploh nestrpnosti v medsebojnih odnosih, spod- ' bajajo nasilno vedenje med našo mladino, ki si brez televizije življenja skorajda ne more več predstavljati. Odgovor je jasen: da. Pa ne le tuje produkcije, očitno nacionalna televizija to počne še z domačimi videospoti. Res žalostno.
In to državljani celo plačujemo.
L. MURN
A. G. je utemeljeno osumljena storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa po čl. 265/1, poneverbe v službi po čl. 263/11 (gre kar za 6,7 milijona tolarjev), dveh kaznivih dejanj dajanja podkupnine po čl. 268/11 n krive ovadbe po čl. 288/IV KZ. Zoper M. V. je vložena kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj jemanja podkupnine po čl. 267/11 in I KZ, zoper I. T. B. po čl. 267/1 in 265 I KZ ter zoper E. S. po čl. 265/1 KZ.
Namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat je pojasnila, kako je prišlo do suma, da se na metliškem območnem združenju dogajajo nepravilnosti. "Najprej se je samo šušljalo, da kandidati za vozniški izpit tam z lahkoto opravijo izpit iz prve pomoči. Tja so prihajali iz vseh koncev Slovenije, tako iz Brežic, Krškega, Vrhnike in Grosuplja, čeprav so cene poenotene. Zdelo se nam je čudno, zakaj tako od daleč. In ker smo nameravali pred spremembo internega pravilnika vsa združenja obiskati in pregle-
Naravnost v tovornjak
NOVO MESTO - 32-letna M. P. iz Črmošnjic pri Stopičah seje 17. januarja ob 2.17 z osebnim avtom peljala po regionalni cesti iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Pripeljala je do^ema-foriziranega križišča v Žabji vasi, kjer so utripale rumene luči. V križišče je zapeljala v trenutku, ko je po prednostni cesti iz Metlike proti Ločni pripeljal 21-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom iz Žužemberka. Prišlo je do trčenja, v katerem je voznica zaradi hudih telesnih poškodb na kraju nesreče umrla, ranjeni 32-letni sopotnik E. P. iz Zbur pa se zdravi v novomeški bolnišnici.
Je pravo ali ne?
Ponarejene osebne, potni listi, žigi,...
POSAVJE - Uslužbenci na mejnih prehodih morajo biti vse bolj pazljivi pri pregledovanju dokumentov tujcev, ki vstopajo v našo državo, saj se vse pogosteje izkaže, da niso tisti, za kogar se izdajajo.
16. januarja je na mejni prehod za mednarodni promet z vlakom pripotoval 35-letni Turk M. K. Želel je v Nemčijo. Pri kontroli se je izkazal s turškim potnim listom, ki se je glasil na ime 33-letnega I. A., to pa je bilo zapisano tudi na osebni izkaznici. Oba dokumenta sta bila ponarejena. Isti dan je policist na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje ugotovil, da je 32-letna Iranka A. F. v nacionalni potni list naknadno vstavila svojo fotografijo. Ravno tako 16. januarja seje na Obrežje pripeljal 31-let-ni Iračan M. K., imel pa je portugalski potni list na ime 30-letnega P. S. Tudi vozniško dovoljenje je imel izdano na to ime. Policist je ugotovil, da sta oba dokumenta ponarejena. Osumljeni so bili po končanem postopku vrnjeni na Hrvaško, zoper njih bo vložena kazenska ovadba.
V našo državo sta 17. januarja na Obrežju vstopala makedonska državljana, a nista prišla kaj daleč. Pri mejni kontroli je policist dognal, da imata v potnih listih ponarejene žige slovenskih mejnih organov. Osumljencema so odvzeli prostost, zoper oba je vložena kazenska ovadba. 18. januarja pa so krškim policistom prišli v roke še trije tujci, ki so skušali s ponarejenimi listinami vstopiti v Slovenijo. Vrnili so jih na Hrvaško, čaka pa jih tudi srečanje na sodišču.
dati, smo se lani marca bolj po naključju kot ne odpravili v Metliko." Komisija, katere članica je bila tudi Horvatova, je bila razočarana. “Tam je bilo veliko ‘šlam-parije’ glede strokovnega izvajanja prve pomoči in sicer brez praktičnega dela, le z enim zdravnikom kot sodelavcem, vprašljivo je sodelovanje z avtošolami iz širše Dolenjske, register je bil voden površno, brez točkovnih podatkov. Tisti dan nismo mogli priti do finančne dokumentacije, saj računovodkinje ni bilo mogoče dobiti. Odpravili smo se na obisk še v Črnomelj in Novo mesto, kjer so imeli vse urejeno,” je povedala Horvatova in dodala, da znesek odvedenega denarja njim še ni znan. Vse pa kaže, da so kandidati za izpit prve pomoči plačevali več, kot je bila dogovorjena cena - menda je bilo kandidatov petsto ali celo sedemsto, kar ni malo. Verjetno jim grozi razveljavitev vozniškega izpita.
Že nekaj dni po obisku republiške komisije je na metliškem RK posredovala policija in zasegla vso dokumentacijo. Prijava je bila zunanja, ne ve se, čigava. Tudi na RK Slovenije so takoj ukrepali. Metliškem območnemu združenju so začasno odvzeli javno pooblastilo opravljanja prve pomoči, kandidate so preusmerili drugam. “Sekretarka RK je sama dala odpoved, delovno razmerje se je končalo
GHB je kemikalija, ki so jo v Evropi kot anestetik začeli uporabljati v šestdesetih letih. GHB in njegov prekurzor GBL (gama bu-turilakton) ter še nekatere, po lastnosti njima sorodne organske spojine na veliko uporabljajo zlasti v industriji lakov in razredčil. V osemdesetih letih so se pričele zlorabe kemikalije.
GHB se pojavi kot sestavina dodatkov prehrani za atlete, body-builderje, športnike, prodajajo jo v prodajalnah z zdravo hrano. V Ameriki so leta 1990 prepovedali prodajo prehrambenih izdelkov, ki so vsebovali GHB, brez recepta. Pojavi se kot sestavina zdravil proti depresiji in zdravljenju alkoholikov. Promet s to kemikalijo so v naslednjih letih strožje nadzorovali in lani marca sojo v ZDA s posebnim zakonom razglasili za nevarno prepovedano mamilo.
Poveča intenzivnost čutenja
Mamilo je nevarno. Pri manjših vnosih GHB-ja ta učinkuje podobno kot dve ali tri zaužite alkoholne pijače: rahlo sprošča, poveča potrebo po družabnosti, rahlo zmanjša motorične sposobnosti,
Na Dolenjskem ne
Kot je zatrdil načelnik Kriminalistične policije na PU Novo mesto Anton Olaj, pri policijskem delu na območju Dolenjske in Bele krajine še niso našli oz. zasegli droge GHB. “Popularnost” prepovedanih drog med mladimi je odvisna od situacije. Ob raznih glasbenih in plesnih prireditvah ugotavljajo, da so najbolj v uporabi tabletke Ecstasv, sicer pa je na našem območju najpogosteje uživanje marihuane (Canabis Sativa).
tudi za zunanjega sodelavca zdravnika. Od oktobra lani deluje nova zdravniška ekipa, sekretarka je postala Zalka Klemenčič, delo poteka spet v redu. Mi smo svoje naredili, nadaljnjo raziskavo pa smo prepustili strokovnjakom. Zadeva bo dobila sodni epilog. Upamo, da do takšnih nepravilnosti ne bo več prihajalo,” je zaupala namestnica generalnega sekretarja.
Njihova komisija je ta čas obiskala še 46 od 56 slovenskih območnih združenj in nikjer ni bilo nič narobe. Pravijo pa, da bo kontrola v prihodnje strožja, k čemur bo pripomogel tudi centralni register, ki ga zdaj pripravljajo.
L.	MURN
Zagorela hiša
BOJANJA VAS - 22. januarja nekaj po 21. uri je prišlo do požara v stanovanjski hiši, last D. P. Zgorelo je podstrešje, streha, uničeni pa so tudi bivalni prostori. Požar so pogasili gasilci PGD Metlika. Materialna škoda znaša okrog 2 milijona tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo.
Poljak vozil po sredini
ZALOG - Občan je 22. januarja ob 21. uri obvestil policiste, da po lokalni cesti v Zalogu vozi tovornjakar kar po sredini vozišča in da je verjetno močno vinjen. Policisti so odšli tja in ustavili 46-letnega Poljaka R. M., ki mu je alkotest pokazal 2,26 promila alkohola. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
povzroči rahlo omotičnost. Zato je vožnja motornih vozil lahko nevarna. Zaužitje srednje velikega odmerka poveča občutek sproščenosti, nekateri se počutijo že kar omotično. Lahko se poveča sposobnost intenzivnosti čutenja, zlasti seksualnega. Še močnejši odmerki GHB-ja delujejo zelo različno. Pri nekaterih povečajo prijetne občutke, drugi bruhajo ali padejo v komi podoben spanec, kar lahko ob istočasnem bruhanju povzroči zadušitev. Pri prekomernih dozah nastopi globok spanec, srčni utrip se upočasni in prihaja do težav z dihanjem.
Kombinacija GHB-ja z alkoholom že pri manjših odmerkih učinek droge poveča in posledice so lahko tragične. V ZDA so doslej registrirali že več kot 1230 primerov hujših zdravstvenih težav zaradi zaužitja tega mamila, med njimi tudi tri smrtne. GHM je mamilo, ki je bilo večkrat zlorabljeno pri posilstvih. Njegove značilnosti niso le povečana senzualnost in želja po spolnih odnosih, temveč se jemalec potem, ko učinek mamila popusti, ničesar ne spominja iz časa, ko je bil drogiran.
Mamilo nastane v telesu
Nevarnost GHB je predvsem v tem, da se na tržišču pojavlja v obliki prokurzorjev, ki se šele ob kemičnih reakcijah v telesu spremenijo v mamilo in sami kot takšni niso mamila. Zato nad njimi ni pravega pregleda oz. jih še vedno ne obravnavajo kot surovine za mamila. Očitno je tako tudi pri nas. Pravijo, da so v Sloveniji sestavine za izdelavo GHB in GHB sam razmeroma lahko dostopne. O novem mamilu, ki ga imenujejo tudi party droga, tekoči ekstasy, date rape ipd., uradno ni nič znanega, čeprav je že prišlo na slovenske plesne zabave in klubsko sceno. Lani so že zaznali njegovo uporabo.
Veja mu je padla na glavo
VOLČJA JAMA - 17. januarja dopoldne sta 69-letni F. G. iz okolice Trebnjega in njegov sin v gozdu pri kraju Volčja Jama podirala drevje. Pri tem je krošnja bukve oplazila hrast, odlomila se je hrastova veja in padla na glavo F. G. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
Na spletnih straneh posebej opozarjajo na nevarne doma zvarjene primerke, saj GHB-ja ni težko izdelati iz kemikalij, ki so tudi pri nas v prosti prodaji. Med njimi pa so seveda lahko nestrokovno narejeni izdelki, ki lahko vsebujejo strupe, ki lahko opečejo ustno votlino in požiralnik. GHB je nevaren tudi zato, ker ga razpečujejo kot bel prah, največkrat pa kot prozorno tekočino brez barve in vonja ter z lahko slanim okusom, pri tem pa ni na voljo zanesljivih oznak o koncentraciji. Zato so možne zlorabe še večje, omenili smo že posilstvo. Mamilo je namreč mogoče mešati z vsako brezalkoholno pijačo in tisti, ki jo pije, ga skorajda ne more zaznati.
V ZDA prepovedan, pri nas ne
Po nekaterih slovenskih športnih klubih se preparati, ki vsebujejo tudi različne oblike GHM-ja in so večinoma uvoženi iz tujine, povsem legalno delijo športnikom, pod pultom pa jih je mogoče kupovati v lepotilnih in rekreativnih centrih. Mamljivo novo mamilo vsebujejo celo preparati v erotičnih trgovinah za izboljšanje potence in povečanje spolne želje. Naročanje teh preparatov ni menda noben problem tudi po internetnih straneh.
Čeprav so v ZDA novo mamilo uvrstili na prvi seznam prepovedanih drog, pri nas GHB in druge
Schengenski pravni red in notranja varnost
LJUBLJANA - 16. in 17. januarja so se vodstvo Generalne policijske uprave in direktorji njenih notranjih organizacijskih enot, direktorji policijskih uprav, člani projektne skupine za pripravo na izvajanje schen-genskega pravnega reda in predstavniki ministrstva za notranje zadeve udeležili seminarja z naslovom Schengenski pravni red in notranja varnost. Predstavniki avstrijskega in nemškega notranjega ministrstva so predstavili pravni red Evropske unije, schengenski pravni red, izkušnje njihove policije pri prilagajanju zahtevam tega reda ter vizno politiko in prakso.
Avto pogorel
RADNA - Sevniški policisti so na Radni 19. januarja opravili ogled požara in ugotovili, da se je vnel osebni avto Yugo Coral, ker ga je lastnik avta skušal spraviti v pogon s pomočjo spajanja žic električne napeljave pod volanom. Prišlo je do kratkega stika, vozilo se je vnelo in v celoti pogorelo. Požar so lokalizirali gasilci PGD Sevnica.
sorodne kemikalije še niso razglašene za nevarna mamila. Tako se vsaj da razbrati iz zadnje uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki so jo na ministrstvu za zdravstvo pripravili in objavili lani junija. Na Uradu za droge pravijo, da bodo storili vse, da bodo vprašanja zlorabe teh mamil - ne gre pozabiti, da imajo v nadzorovanih okoliščinah tudi koristne učinke - primerno uredili, vendar pa se Slovenija ne ravna po ameriških izkušnjah, temveč sodeluje zlasti z ustanovami Evropske unije oz. uradi OZN, kjer se v zvezi z novimi mamili še niso pričeli nobeni postopki.
L. MURN
Z denarno kaznijo nazaj
METLIKA - Metliški policisti so 17. januarja prijeli 34-letnega bosanskega državljana R. D., ki je ilegalno prestopil državno mejo v Kamenici. Sodnik za prekrške mu je izrekel denarno kazen v višini 10.000 tolarjev ter varstveni ukrep odstranitev tujca iz države za dobo šest mesecev. Naslednji dan so ga policisti predali hrvaškim varnostnim organom.
Šest Romunov
POLJANE - Policisti so 20. januarja na hitri cesti št. 1 v Poljanah ustavili avtobus in izsledili pet tujcev, državljanov Romunije, ki so ilegalno prestopili državno mejo na območju PU Krško. Vrnili so jih hrvaškim varnostnim organom.
Ne bi smel za volan
MOKRONOG - Policisti so 19. januarja med kontrolo prometa ustavili tudi 46-letnega voznika osebnega avta F. M. iz Novega mesta, kije peljal vinjen. Napihal je 1,67 promila alkohola, vozil pa se je tudi brez vozniškega dovoljenja. Ker je večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga policisti pridržali.
Ukraden audi
BREŽICE - V noči na 23. januar je bil v Brežicah ukraden osebni avto znamke Audi 80, reg. št. LJ P2-19J, bele barve.
GHB - NEVARNI “POSILJEVALEC”
Novo mamilo na slovenski plesni sceni
Nevarna kemikalija GHB, ki jo zlorabljajo za mamilo - Njegovi izdelki se v mamilo spremenijo v telesu - Že smrtni primeri - Prah ali tekočina - Posiljevalec - V ZDA prepovedana droga, pri nas izdelki s tem mamilom v prosti prodaji
Na slovenski plesni sceni se je pojavilo novo mamilo, imenovano kar s kratico GHB, ki pomeni gama hidroksibutirat. Mnogi zanj še niso slišali, nekateri, predvsem uporabniki, poznavalci in strokovnjaki za mamila, pa o njem že nekaj časa razpravljajo tudi na spletnih straneh. Ker ima novo mamilo veliko zapeljivih lastnosti, obenem pa je tudi smrtno nevarno, pri nas pa so izdelki, ki ga vsebujejo, v prosti prodaji, velja nanj še posebej opozoriti.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
Z nepotrebnimi razsvetljavami ugašamo svetlobo zvezd
Slovenijo lahko glede številnih meril uvrstimo med 30 do 40 najbolj razvitih držav na svetu, toda kar zadeva prizadevanja za izboljšanje stanja in varstva okolja, naša država ne sodi v elitno družbo razvitih. Letna okoljska škoda dosega 4 do 6 odstotkov domačega bruto proizvoda, letna poraba za okoljevarstvene namene (tekoča poraba in naložbe) pa znaša le okoli 0,6 odstotka domačega bruto proizvoda (v razvitih državah od 1,5 do 4 odstotke). Naše dobro ohranjeno naravno okolje z izjemno biološko in krajinsko pestrostjo bi morali izkoristiti kot prednost, ki jo imamo pred razvitim Zahodom, veliko podatkov pa kaže, da delamo drugače.
Človekov vpliv namreč seže zaradi njegove sposobnosti mišljenja in načrtovanja v vse kotičke sveta in lahko bistveno spremeni delovanje vseh ekosistemov. Ključni problem sodobne Slovenije je pomanjkanje celovitega pristopa pri iskanju rešitev za perečo okoljevarstveno problematiko, kajti potrošništvo postaja tudi naš problem. Sad potrošništva, nestrokovnosti, predvsem pa slovenske nečimrnosti je na videz zelo obrobna in nepomembna problematika - preveč osvetljena Slovenija. Zato lahko tudi to obliko onesnaževanja označimo kot duhovno-vred-notno krizo, ki opozarja na človekovo sebičnost in ravnodušnost do narave.
Tako bi lahko enega tistih elementov, ki ovirajo hitrejše reševanje rastoče ekološke problematike, ko gre za svetlobno onesnaževanje, poiskali v človekovem antropocentričnem odnosu do narave. Izvor ima daleč v zgodovini: v grški kulturi in židovsko-krščanski miselnosti. Po Aristotelu na primer je narava vse ustvarila za ljudi! In dalje: niti ena izmed desetih božjih zapovedi ne govori o etičnih omejitvah in dolžnostih človeka do narave. Pa vendar; če si pomagamo z ekološko interpretacijo svetopisemskega izročila, se božja skrb za obstoj vrst kaže v naročilu Noetu, naj vzame na barko primere vsake živalske vrste. Iz tega bi lahko sklepali, da božje zapovedi človeku ne dovoljujejo takšne rabe narave, ki zmanjšuje njeno raznovrstnost. Dejstvo je, da priznavanje naravnih vrednot ne odpravlja antropocentričnosti etike in njenega gospodovalnega značaja. Trditev se lepo odslikava v še enem od virov onesnaževanja okolja, kije postal aktualen v novejšem času, ko je prišlo do velikega povečanja emisije svetlobe. Tudi v Sloveniji.
Toda prepočasi, nenačrtovano in po drobcih se slovenska javnost seznanja s škodljivostmi nove vrste onesnaženja - s svetlobno poluci-jo. Z njo v Sloveniji dokazujemo svoje neznanje in se, glede na napake, ki jih je storil razviti Zahod, nočemo nič naučiti. Medtem ko se razviti svet s to nadlogo srečuje že od petdesetih let naprej in jo poizkuša z raznovrstnimi ukrepi vsaj omejiti, če ne odpraviti, v Sloveniji o svetlobnem onesnaževanju na splošno ne vemo veliko. Z njim se strokovnjaki in posamezniki ter nekatere institucije sicer načrtno in z veliko skrbjo ukvarjajo, a znanja in dognanja, ki jih premorejo, so zaenkrat niso med seboj povezana. Do novega onesnaževanja, čeprav ozaveščeni strokovnjaki in redki posamezniki že nekaj časa bijejo plat zvona, smo izredno tolerantni: Slovenija je ponoči vse bolj osvetljena.
Na stari celini so tudi na tem področju pred Slovenijo, saj so že začeli uspešno odpravljati še eno človekovo napako, ki ima korenine v človekovemu napuhu. Pred 50-imi leti so na pojav prvi začeli opozarjati astronomi. Sprva neuspešno. Da svetlobno onesnaževanje škoduje tudi ljudem, pričajo podatki, zbrani v Veliki Britaniji. Svetlobno najbolj onesnažena je Belgija, sledita Nizozemska in Velika Britanija, kjer se je začelo množično gibanje za temno nebo. Torej gre za zametke nove ekološke etike v evropski antropocentrični etični paradigmi. V nekaterih razvitih državah se pojavljajo skupine ljudi, ki razvijajo nove življenjske stile. Odločajo se za zmerno blaginjo, postavljajo tako imenovana ekonaselja, ki porabijo bistveno manj energije in vsak posameznik po svoji moči, naj bo še tako skromna, prispeva k pozitivnim spremembam v družbi. V teh državah so v marsikaterem mestu od besed prešli k dejanjem. Pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja na srečo ne gre za dramatične posege, ki bi temeljito spremenile človekovo življenje.
Slovenija: nočno nebo je še vedno dragulj
V Sloveniji pospešeno in nekontrolirano “ugašamo” svetlobo zvezd. Tega dejstva se zaveda vse več ljudi. Med njimi so na prvem mestu astronomi. Herman Mikuž je na črnovrškem observatoriju kot prvi Slovenec v zgodovini odkril dve novi nebesni telesi, asteroida. Pri spremljanju Hale-Boppovega kometa je naredil odlične posnetke. Predvajale so jih največje TV hiše s CNN na čelu, fotografije pa so objavili najbolj brani časopisi in revije. O Sloveniji seje morda zaradi tega v svetu, resda v sorazmerno majhnem strokovnem krogu ljudi, več govorilo samo še ob 10-dnevni vojni. Avtor odličnih posnetkov se boji, da se mu tako kakovostni posnetki ne bodo posrečili nikoli več. Je namreč med tistimi strokovnjaki, ki opozarjajo, da bo njihova dejavnost resno ogrožena ali onemogočena, če v Sloveniji ne bomo preprečili vedno večjega svetlobnega onesnaževanja. Z ostalimi poznavalci se sklicuje na slabe izkušnje razvitih evropskih držav ter ZDA. V Evropi namreč že dolgo časa ugotavljajo, da njihovo nebo enostavno bledi. Na njihovem podeželju je mogoče ob lepih jasnih nočeh opazovati več kot 5.000 zvezd, na obrobju mest pa kar desetkrat manj. Kako je v Sloveniji?
Pogled nu ljubljansko kotlino s Krvavca. Posnetek lepo dokazuje, kako je nočno nebo nad slovenskim glavnini mestom povsem osvetljeno, zvezde pa “ugasnjene".
Astronoma s fakultete za matematiko in fiziko, dr. Tomaž Zwitter in Herman Mikuž, trdita, da je slovensko nočno nebo še vedno znatno temnejše od zahodnoevropskega. To pomeni, da je naše nebo še pravi dragulj, ki pa mu strežemo po življenju. Na kakšen način? Demokracija je namreč prinesla tudi slabe navade, pravzaprav bolje razvade: vse večje tako imenovanih laserskih snopov reklamnih žarkov, s katerimi so opremljeni tudi vaški lokali, in katerih usmerjeni snopi sežejo do 30 kilometrov daleč. Večkrat nas preseneti razkošna in močna razsvetljava kulturnozgodovinskih ter poslovnih objektov. Praviloma se za razsvetljavo kulturnozgodovinskih objektov navkljub opozorilom, še vedno uporabljajo najmočnejši žarometi. Gorijo cele noči, zato se porabi veliko električne energije. In ker je večina od njih osvetljena od spodaj navzgor, močno prispevajo k svetlobnemu onesnaževanju. Tisti, ki so postavljali reflektorje, so jih v dobri veri, a z neznanjem, kar prispeva k veliki škodi. Nasprotniki prevelikega osvetljevanja dokazujejo, daje prevelika količina svetlobe smrtonosna za nočne insekte. Premočna svetloba vpliva tudi na ptice, lahko pa privede tudi do siromašenja biotske raznovrstnosti. Nekateri slovenski biologi lahko postrežejo z dokazi, da so zaradi svetlobnega onesnaževanja izginile nekatere vrste živali v dvokilometrskem pasu na obeh straneh osvetljenih cest.
Problem svetlobnega onesnaževanja dopolnijo tudi nepravilno in premočno osvetljene ulice. Če smo pri večernem sprehodu pozorni, bomo ugotovili, da so na naših ulicah pogostokrat nezasenčene svetilke. Več kot polovico svetlobnega toka oddajo v nebo, namesto na tla. Povrhu vsega so energetsko potratne, v deževnih dneh pa povzročajo močno bleščanje, kar je za voznike zelo nevarno. Podobno je z osvetljevanjem vodnih površin, mestnega zidovja, spomenikov. K onesnaževanju seveda prispevajo še svetlobne reklame, najrazličnejša bogata dekorativna razsvetljava pa razsvetljava reklamnih panojev in vsi mogoči reflektorji, ki (kot lahko preberemo v nekaterih redkih pismih bralcev) skozi okna spalnic motijo nočni počitek državljanov. Podatek, da priključna moč za javno razsvetljavo v Sloveniji znaša 49 MW (184.000 žarnic), samo potrjuje vse našteto.
Vse to je dokaz, da v Sloveniji v nasprotju z nekaterimi razvitimi zahodnimi državami za področje zunanje razsvetljave nimamo nobene regulative, ni podzakonskih aktov, ki bi urejali to področje s stališča biotske raznovrstnosti. Javna razsvetljava je pogosto v rokah lokalnih skupnosti, ki včasih odločajo tudi na osnovi “ideoloških” argumentov. Po podatkih Elesa iz decembra 1995 znaša mesečna poraba elektrike za en sam ponoči osvetljen kulturni ali javni objekt na mesec do 3.000 kWh. Strokovnjaki pravijo, da je to prevelika številka. Pri tem pa jih nič ne zanima, kdo je plačnik.
In še beseda o spomenikih. Po podatkih Republiške uprave za kulturno dediščino imamo v Sloveniji približno 9.000 spomenikov, med temi je 2.760 cerkva. Točnih podatkov, koliko jih je osvetljenih, nimamo. Nasprotniki osvetljevanja menijo, da je popoln nesmisel, da so ti objekti osvetljeni po polnoči. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da bi morali v okviru republiškega proračuna dobiti ekipo izvedencev, ki bi v določenem časovnem obdobju ugotovila, kaj predvsem negativnega prinaša nekontrolirano in nestrokovno osvetljevanje. Glede na to, da se v Sloveniji osvetljevalci ogrevajo za močne reflektorje, se postavlja vprašanje, ali toplota zastarelih reflektorjev škodljivo vpliva na fasade.
Ugotovitev, da se, sodeč po vse bolj razsvetljeni deželi, z razsvetljavo ukvarja vsakdo, je morda pretirana, a dokazov o zakonski neurejenosti je vendarle že preveč. Zanimiva je tudi ugotovitev, da v Sloveniji v nasprotju z evropskimi izkušnjami ni močnega oziroma prepoznavnega civilnega gibanja, ki bi organizirano in kontinuirano opozarjalo na problem. Sem in tja, praviloma na eno leto, se v slovenskih dnevnikih pojavi kakšen članek, ki nato sproži bolj ali manj kakovostna in argumentirana pisma bralcev. Žal se po krajšem času pisci utrudijo, strokovnjaki zanj nimajo dovolj časa ali moči in spet je treba počakati na kakšno naključje, da se o svetlobnem onesnaževanju znova začne govoriti in pisati. Vsekakor bi bilo dobro, ko bi govorice in tovrstna pisanja udejanili v zakonskih aktih.
Naključje je hotelo, da seje s problematiko s pomočjo poslanskega vprašanja pred štirimi leti seznanilo najvišje zakonodajno telo, a ostalo je pri naključju, saj v Sloveniji še vedno nimamo ustreznega predpisa, s katerim bi zmanjšali svetlobno onesnaževanje. Astronom Herman Mikuž je črnogled: "Seveda bi morali poleg problematike astronomskih opazovanj pri pripravi uredbe upoštevati tudi vidike varstva okolja, saj je znano, da svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na številne živalske vrste in ne nazadnje na človeka. V pripravo uredbe, ki jo imamo zainteresirani že pripravljeno, bi se morali vključiti tudi strokovnjaki za razsvetljavo. Glede na podatke, da je v Sloveniji 6.000 naselij in da je 40 odstotkov površine preveč osvetljeno, se postavlja vprašanje,kdaj bo Slovenija izgubila sloves, daje naša država po številu živalskih vrst med najbogatejšimi na svetu.”
In kaj je pri težnji, da bi to področje zakonsko uredili, najvažnejše? Dejstvo, da z uredbo ne bi kar tako ugašali luči, pač pa bi omogočili, da bi imel tudi v prihodnje vsakdo možnost videti zvezde, planete, Rimsko cesto, komete, pa če bi bil zaljubljen ali ne! Navsezadnje moramo vedeti, daje mogoče problem slovenskega svetlobnega onesnaženja odpraviti z razmeroma majhnimi sredstvi in v kratkem času. Začelo bi se z majhnimi koraki, s postopno zamenjavo neustreznih svetilk s tistimi, ki ustrezajo ekološkim normativom. Torej gre za poenoten nadzor nad javno razsvetljavo, za omejitve pri osvetljevanju objektov kulturne dediščine, poslovnih stavb, sakralnih objektov, za prepoved uporabe premočne in neracionalne svetlobe ter za prepoved premočnih izvorov reklamne usmerjene svetlobe. Gre tudi za uredbo, s katero bi tovrstno razsvetljavo, kjer je le mogoče, izključili med 23. ali 24. uro in sončnim vzhodom. Na ta način bi privarčevali električno energijo in denar: gledano globalno, pa bi bili prijaznejši do omejenih zalog energije na zemlji in narave.
In kako problematiko preseči: Pomisliti moramo tudi na vzgojo. Premalo se zavedamo, da namenjajo v razvitih državah okoljski vzgoji in izobraževanju precej več pozornosti kot pri nas. V najbolj razvitih državah so udejanili celo nacionalno strategijo za okoljsko izobraževanje, kjer je poudarjen občutek odgovornosti in spoštovanja do prihodnjih generacij. Tovrstno izobraževanje bi, kakorkoli že gledano, lahko temeljilo na vsebini pisma indijanskega poglavarja Seattla, ki ga je poslal ameriškemu predsedniku Lincolnu. "Narava kot izvorni pogoj življenja ni človekova lastnina, s katero bi trgovali. Nismo njeni lastniki, temveč nam je le dana v uživanje in skrb.” i*mcv i>c7pi i
Avtomobili Peugeot letnik 2000
do 300.000 SIT ceneje!*
- ■ - _

1 Ponudba velja za dobave vozil v januarju.
Pooblaščeni servis:
Sc*
c. v
Velkavrh Milan s.p.	,
Prečna 79, 8000 Novo mesto, tel.: 07/334 85 10
PEUGEOT
Popusti zo otroke
VEDNO PRAVA VRATA
IZJEMNO UGODEN NAKUP
do 14% cenejših
notranjih VRATNIH KRIL
JELOVICA
NOVO MESTO, tel.,taks: (07) 332 34 44 BREŽICE. teL.fakS: (07) 496 29 26 METLIKA, tel.,fax: (07) 305 8716
RADIO
7.5 MHz
e-mail: info@univox.si
vabi k sodelovanju
PREDSTAVNIKE/PREDSTAVNICE
za pridobivanje članov v vrtcih in na otroških prireditvah
Pelo je terensko.
Pogoji: srednja izobrazba, komunikativnost in lastni prevoz.
Ponujamo dober zaslužek in še kaj.
Prijave pošljite v osmih dneh na naslov:
Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba za razvoj kadrov, Slovenska 29, lOOO Ljubljana. 0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
Založba Mladinska knjiga
Podjetje moje prihodnosti^
84,9 Mhz |
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko
07/39 30 514 ali 041/623 116
ali na faks številko 07/39 30 540!
NA OBISKU NA ČATEŽU
UREDNIŠTVO PRIDE K VAM!
Kdaj naj bo kdo v družini doma, ko ima KS okrog 500 prebivalcev in kar pet aktivnih društev?
Krajevna skupnost Čatež je med 16 krajevnimi skupnostmi v trebanjski občini med manjšimi tako po številu prebivalcev (rahlo nad 500) kot tudi po površini (okrog 11 km2). Ceste imajo dokaj razvejene. Krajevnih cest imajo asfaltiranih približno 10 km, okrog 5 kilometre krajevnih cest je še neasfaltiranih. Radi bi boljših prometnih povezav z Veliko Loko oz. Trebnjim, saj morajo zdaj sami s svojim prevozom do železniške postaje. Krajani Čateža pod Zaplazom se kar težko dogovorijo, kdaj bo kdo v družini doma, kajti krajevna skupnost ima okrog 500 prebivalcev in kar pet aktivnih društev s številnim članstvom. O tem smo se prepričali, ko sva se pogovarjala s krajani novinarja Breda Dušič - Gornik in Pavel Perc, ki sva strnila vtise v pričujoči zapis, prijetno pa je bila presenečena tudi odgovorna urednica Jožica Dorniž, zato je tudi ona krajanom zastavila nekaj vprašanj.
Najstarejše med društvi je Gasilsko društvo Čatež, ki so ga ustanovili leta 1925 in danes združuje 68 članov. K sreči v zadnjih letih niso gasili, temveč se samo usposabljali, tekmovali, prirejali veselice in uredili gasilski dom, kot je povedala tajnica društva Marija Meserko. Gasilsko društvo Trebanjski Vrh že več let deluje samostojno, vendar po mnenju predsednika Janeza Dolničarja ne bi bilo napak, če bi se obe društvi nekoč spet združili.
Vinogradniki ponosni na kralja cvička
Eno najaktivnejših društev v kraju je Vinogradniško-turi-stično društvo, ki povezuje kar 320 članov iz treh sosednjih občin: Trebnjega, Litije in Ivančne Gorice. Po večletnem zagnanem delu društva ljudje tod okoli skorajda ne pijejo več samorodnice, temveč se ponašajo z najboljšimi in najbolje ocenjenimi cvički na Dolenjskem. Društvo povezuje, kot sta povedala predsednik Janez Zajc in njegov predhodnik Lado Stopar, vino in turizem, saj bi radi, da bi domačini prodali vino in še kaj zraven. V kraju so doslej uredili in označili že tri vinogradniške poti, kaj kmalu pa nameravajo še dve dodatni. Danes vinogradniki vedo, kaj je prava trta, kakšne so njene bolezni in kako se neguje dobro vino, zato je vse več tudi tržnih presežkov vina. Čatežani jih večinoma brez težav prodajo in si tako okrepijo družinski proračun. Kot rečeno, pa se za turizmom in pravimi priložnostmi v tej dejavnosti šele ozirajo. Ker so društva zagnana in gostje prihajajo vse bolj množično, ni vrag, da jim ne bi sčasoma prodali kaj več: spominke, domačo hrano, vino, izdelke domače obrti in še kaj.
Kot pravi prvi kralj cvička s Čateža, birt Stane Ravnikar, bo verjetno v teh krajih še komu uspelo pridobiti ta laskavi naslov, saj pridelujejo domačini odlična vina. Ko Ravnikarjevi gostilni zmanjka domačega pridelka iz okolice vinske kleti na Ceruščku, kjer je bil po pohodih po Levstikovi poti že ne-
kajkrat gost tudi sam predsednik države Milan Kučan, raje kupijo vino pri domačinih, ker so se gostje navadili na kakovostna vina, čeprav bi jih lahko, tudi cviček, kupili drugje, denimo v nekdaj sloviti Gadovi peči, dosti ceneje.
Vinograd n iško-turi stično društvo, ki je letos praznovala 10 letnico, torej deluje na veliko širšem območju, kot je krajevna skupnost Čatež, saj pokriva poleg severozahodnega dela trebanjske občine, kjer raste trta, še del litijske občine, čez Primskovo, do Gabrovke, Čate-ške in Moravške gore, v občini Ivančna Gorica pa je znana vinska gorica Debeli hrib. Ravnikar in Stopar pravita, da so bili v trebanjski občini še štirje vinogradniki, ki so pridelali najboljši cviček na Dolenjskem, a do naslova kralja jim je zmanjkalo predpisanih količin cvička v kleti. Ravnikarja posebej boli, ker jim hočejo cviček, ki ga lahko pridelajo le Dolenjci, ukrasti z izigravanjem predpisov in s pomočjo pravniške “telovadbe”. Tudi zaradi takšnih igric, ki se jih gredo celo vinski vitezi, so na Čatežu zbrali veliko podpisnikov protestne peticije zaradi nerazumljivih zapletov okoli zaščite cvička. Lado Stoparje pojasnil, da so se za neobičajno poimenovanje društva odločili, ker takrat še ni bilo turističnega društva, vino pa je lahko “nadgradnja” celovite turistične ponudbe. Kajti najbolje je prodano vino doma, še s kulinarično ponudbo ali pa vsaj kakšnim kosom kruha in klobasa.
Krst ob Dušici
V eno najbolj znanih turističnih prireditev, organizacijo vsakoletne Razhodnje ob zaključku Levstikove poti od Litije do Čateža se vključuje tudi tukajšnje Kulturno umetniško društvo “Popotovanje Frana Levstika Čatež”, ki ga vodi Mija Benedičič. Prizadevni ekipi gre zahvala, da je društvo v kratkem obdobju (sredi oktobra lani je minilo šele tri leta od ustanovitve!) vneslo prijeten kulturni veter med čateške griče. Dve poletni prireditvi. Krst ob Dušici in Kresnik ob Duši-
ci, ter dve zimski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, so doslej vedno prijetno presenetile številne obiskovalce, hkrati pa tudi spodbudile ustvarjalce. V društvu delujejo mešani pevski zbor Kres ter mladinska plesna skupina “La fem-me” in otroška plesna skupina. V KUD Popotovanje Frana Levstika je okrog 40 članov, za razliko od gasilcev so vsi aktivni. Mladi imajo energije preveč, odtegniti so jih skušali od diskotek, ki rastejo kot gobe po dežju. Plesno skupino vodi Tanja Brodnik, pevski zbor, ki se ne bi branil še kakšnega ljubitelja petja, pa Valerija Rančigaj. Matej Mlakarje bil začetnik plesne dejavnosti v društvu. Na Čatežu pogrešajo večji prostor za društvene, družabne dejavnosti.
Kot je povedali predsednik sveta KS Čatež Ivan Zajc, Čatež poleg tega premore narodnozabavni ansambel, ki je ravnokar izdal svojo prvo kaseto. Tako tudi ta ansambel na številnih prireditvah pripomore, da je življenje kar živahno. Za to pa je po Zajčevih besedah v marsičem zaslužna predsednica Turističnega društva Tatjana Bregar. Kdor spoznava ta kraj, ne more mimo tega društva, v katerem zagnano dela 70'kra-janov. V društvu se porajajo ideje in vodijo aktivnosti, ki pomenijo zametek turizma v kraju, saj ne skrivajo, da se tu s to dejavnostjo ukvarjajo v glavnem na ljubiteljski ravni. Kot poudarja predsednica društva
Tatjana Bregar, je zdaj čas, da se pojavijo še pogumni posamezniki, ki bodo poskrbeli, da bodo ob turističnih prireditvah na Čatežu in ob številnih obiskovalcih čez leto še kaj zaslužili.
Čatež je namreč v tem pogledu dokaj poseben kraj. Ob Razhodnji ga obišče po 15 tisoč gostov, več tisoč je tudi obiskovalcev na tradicionalnem romanju, dobro obiskana je Cvič-karija na Čatežu, poleg tega pa številni izletniki z avtobusi obiskujejo krajevne znamenitosti tudi med tednom in še posebej konec tedna. V kraju deluje še center šolskih in obšolskih de-
javnosti Čebelica, v katerega prihajajo šolarji in dijaki iz vse Slovenije ter k njim na obiske tudi starši. Svoje prostore je dobil v nekdanji šoli. Kljub temu neposredno od turizma živijo v kraju le dve gostilni in turistična kmetija Obolnar. Čeprav vsakoletne razstave ročnih del, kulinarike ali domačih obrti kažejo, da znajo krajani tudi tu še vedno marsikaj izdelati, skuhati in pridelati, pa tega še ne znajo ali pa nimajo prave volje ponuditi obiskovalcem.
Razlogov ni treba pretirano dolgo iskati. Ljudje tu gori so že leta navezani na zaposlitve v edini tovarni v kraju - tovarni elektromateriala TEM Čatež, ki izdeluje stikala in svetila ter daje delo 120 osebam, med katerimi so pretežno domačini. Čatežani torej imajo službe, če že ne v TEM-u, pa v drugih podjetjih, in prav zanimivo je bilo ob našem obisku slišati, da v kraju skorajda nimajo brezposelnih oseb, kar je lokalna posebnost. Prav tako je malo čistih kmetov, saj so tisti, ki obdelujejo zemljo, večinoma polkmetje. 9 delavcev je zaposlenih tudi v domu Čebelica, je pa tudi kar nekaj podjetnikov, ki v glavnem delujejo kot družinska podjetja. Ker je tovarna TEM lansko leto zaključila z dobičkom in napoveduje razširitev proizvodnje in dodatne zaposlitve, bo to nova priložnost za Čatežane, morda tudi za mlade, ki zdaj še prepogosto odhajajo v druge kraje ali ostajajo doma brez družin, še posebej fantje.
Tisoči romarjev na Zaplazu
V poldrugem letu, odkar službuje vedno za šalo razpoloženi župnik Slavko Kimovec na Čatežu pod Zaplazom, je ugotovil, da so otroci približno tako pridni in razposajeni kot drugje. Priskrbel jim je mizo za namizni tenis. Če ne pred pred veroukom ali po njem ali po kakšni maši se radi pomerijo v dvojicah, ob pinkponku pa se pomladijo tudi nekateri starši. Prejšnji župnik Marko Pajk je, gotovo s pomočjo faranov, krajanov, potegnil dobro potezo. Na
Zaplazu je prav ob Velikem Šmarnu (15. avgusta) in na večer pred tem vpeljal posebno bogoslužje z lučkami, procesijo, slovesno mašo, imenitnim glavnim gostom, najmanj dekanom, še rajši škofom, in romarjev seje odtlej zbralo vsakokrat nekaj tisoč. Tudi zdajšnji župnik posebnih težav z vzdrževanjem cerkvenih zgradb nima, saj kot dober gospodar pravočasno poskrbi, da ne bi s kakšne strehe pričelo zamakati. In prav ob velikem šmarnu prihaja do izraza sodelovanje med župnijo in društvi, česar v drugih krajih v Sloveniji ni.
Župnik, dekan ali celo škof poskrbijo za duševno hrano, društva - po navadi sta to čate-ško turistično in gasilsko društvo - pa zagotovijo, da romarjem na vrhu hriba nič ne manjka, postrežejo jim z domačimi do-
brotami, s cvičkom in brezalkoholnimi pijačami. Takrat imajo Čatežani polne roke dela. Romarjem ponudijo tudi reklamni material. Od maja, do oktobra, ko je romarska pot na Za-plaz odprta, pa je veliko nedeljskih obiskovalcev. Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine je lani vključil med več kot 20 za turiste zanimivih točk tudi Čatež z Zaplazom. Na to opozarjajo obiskovalce velike napisne table. Izdali so tudi priložnostne zloženke.
To je tradicionalno družinsko romanje, to je dolenjska božja pot. Semkaj prihajajo tisti, ki so svojčas prihajali na Zaplaz z vozovi, zdaj pa z jeklenimi konjički ali pa pridejo tudi peš, če niso iz prav oddaljenih krajev. In kako je videl svojo faro in številne vinograde upokojen pilot Lado Stopar s ptičje perspektive? “Iz zraka seje Žaplaz res dobro videl, toda vidi se že iz številnih dolenjskih krajev. Že z avtoceste, ko se peljete iz Ivančne Gorice, vidi se tudi z vzhoda. Nekaj pripomore tudi lepo osvetljena cerkev. Ljude zelo radi prihajajo semkaj, ker je to lepa razgledna točka. Poleg tega, da pridejo na bogoslužje, pridejo še na dober zrak. Ža-nimivo je bilo obdobje, ko smo se Slovenci osamosvojili. Takrat so si nekateri upali vrniti v Slo-
venijo tudi po 50 letih. Slišal sem zanimive zgodbe, kako so še kot fantiči in dekliči hodili na Zaplaz. Romanje na Zaplaz je bilo razvito, še preden je bila ta cerkev, zdaj pa sploh!”
“Ni kvasa, če ni samoprispevka!
“Ni kvasa, če ni samoprispevka! Padli smo ravno v zakon, ki je zahteval, da mora glasovati nad 50 odstotkov volivcev, ki so vpisani v volilni imenik, zato smo se priprav za izvedbo referenduma temeljito lotili. Program smo sestavili iz občutenih potreb krajanov. Ti so videli, da se pokopališki zid podira, daje potrebna obnova pokopališča in da potrebujemo mrliško vežico. Najprej smo morali zemljišče odkupiti. V program smo vključili še preplastitve asfalti-
ranih cest, nekaj denarja pa tudi za cesto, ki vodi k čistilni napravi in za obnovo oz. ureditev večjega prostora za društva v etaži gasilskega doma. 31. marca 1999 jih je glasovalo 77,6 odst. za samoprispevek pa 52,9 odstotka. Pokopališče nas je stalo lani 10,4 milijona tolarjev, mi pa smo računali, da naj bi v petih letih zbrali s samoprispevkom okrog 18 milijonov tolarjev! K sreči nam je pomagala država s programom CRPOV in nekaj tudi trebanjska občina. Občina pa nam bo zagotovila približno polovico od potrebnih 34 milijonov tolarjev za mrliško vežico. Mimo programa samoprispevka pa teče kar 54 milijonov tolarjev vredna naložba v gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. S to bo kraj ogromno pridobil! V to ni bilo zajeto elektro omrežje, ker smo morali v Gorenji vasi postaviti novo, skoraj 10 milijonov tolarjev vredno trafo postajo, ki bo služila čistilni napravi in kraju. Elektro bo prispeval dobro polovico, ostalo pade na nas. Pri naložbi bosta nosila poglavitno breme država in občina. To je ogromen vložek za tako majhen kraj, tako da bomo v svetu KS lahko ponosni, ko bo že letos končana glavnina naložbe,” pravi predsednik sveta KS Ivan Zajc.
Plesna skupina La femme je prijetno presenetila domačine in goste ter za nekaj minul popestrila večer.
Spodnji del omizja našega uredništva v gosteh z župnikom Slavkom Kimovcem v svoji sredi, je nanizal nekaj zanimivosti, za katere bo prostor v prihodnjih številkah.
Čateški ‘vrh", sestavljen iz predstavnikov društev, ustanov in na čelu z "mini županom" Ivanom Zajcem, se je mimogrede dotakni! tudi ekoloških vprašanj...
Preslabi, da bi lahko presenetili
Krka Telekom v Carigradu v prvem polčasu enakovredna favoriziranim domačinom, potem pa so Novomeščani popustili - Petrov si je poškodoval še drugo koleno
NOVO MESTO - Pred gostovanjem košarkarjev Krke Telekoma v Carigradu nihče ni pričakoval, da bodo Novomeščani zmagali, vendar bi prav neobremenjenost z zmago in sproščena igra Pipanove vrste lahko prinesla presenečenje. Efes Pilsen je Krko Telekom na prvi tekmi v Novem mestu premagal s 76:68, zadnji čas pa je to turško moštvo v dobri formi in morebitna zmaga No-vomeščanov bi bila še večja senzacija, kot je bil njihov domači uspeh nad Maccabijem.
Kočevke že blizu obstanka
Šele v drugem polčasu zaigrale zares
KOČEVJE - Rokometašice kočevskega Gramiza so v 11. krogu tekmovanja v prvi državni ligi z 31:22 (13:14) zasluženo premagale mlado ekipo Vegrada iz Velenja in si tako verjetno že zagotovile obstanek v družbi najboljših.
Sredi prvega polčasa so Kočevke vodile s štirimi zadetki razlike (9:5), a so zaradi začetniških napak v obrambi ter neresne igre v napadu kmalu ostale brez prednosti.
Velenjčanke so v zadnjih sekundah polčasa celo povedle. Trener Gramiza Ciril Andolj-šek je v odmoru med polčasoma dekletom dal vedeti, da tako ne gre in da morajo v nadaljevanju igrati na vso moč. Mesto v vratih je zaupal Juliji Benčina (prej Filipovič), sijajni vratarki nepozabne ekipe Itasa izpred 15 let, na črti pa se je po večmesečni poškodbi dobro znašla Nina Kersnič. Ob izdatni pomoči maloštevilnih gledalcev so neizkušene gostje v drugem polčasu hitro izobesile belo zastavo in Kočevke so prišle do izredno pomembnih točk.
M. G.
Novomeščani so igro Efesa Pilsna dobro poznali in vedeli, da jim največja nevarnost preti od Hrvata Damirja Mulaomeroviča, Srba Predraga Drobnjaka in njihovega domačega centra Bešoka, medtem ko v moštvu ni bilo turškega reprezentanta Mirsada Turkcana, ki so ga v klubu pred novim letom po tekmi s Partizanom izločili iz moštva in ga zaradi nešportnega življenja in neodgovornega odnosa do kluba kaznovali s 300.000 ameriškimi dolarji kazni. Kljub temu je bilo zelo malo verjet-
no, da bi Novomeščani lahko presenetili drugouvrščeno moštvo skupine B, ki na domačem igrišču v tej sezoni še ni izgubilo tekme Suprolige in tudi letos resno računa na nastop na zaključnem turnirju četverice, kjer so Turki nastopili tudi že lani.
Tekma se je začela s številnimi napakami obeh moštev, Krka Telekom je pa je po petih minutah igra vodila s 5:4. Novomeščanom žal ni uspelo ustaviti Mualomeroviča, ki se je razigral že ob koncu prve četrtine, ki so jo Turki dobili s šestimi točka-
Dobro kegljala le Lidija
KOČEVJE - V desetem krogu prve državne kegljaške lige so se Kočevke pomerile z drugouvrščenim Triglavom in izgubile z 1:7 oziroma 2522:2577. Edina svetla točka v povprečni ekipi Kočevja je bila Lidija Stevanič. (M. G.)
Kolikor denarja, toliko muzike
So košarkarji, ki igrajo za Krko Telekom, res sposobni več, kot so pokazali do sedaj'! - Nasprotnikom se tresejo hlače le ob enem imenu - Nekateri pričakujejo preveč
Košarkarjem Krke Telekoma zadnje čase res ne gre, kol jim je šlo na začetku sezone, vendar si vse gnojnice, ki se po porazu z Iraklisom zliva nanje, niso zaslužili. Komentator znanega slovenskega tednika, znanega po piscih ostrega in neprizanesljivega peresa, je v daljšem komentarju o črnem četrtku slovenske košarke pisal predvsem o Unionu Olimpiji, komentc/r pa je zaključil s temle mnenjem o novomeški košarki: “Pa še nekaj o novomeški Krki. Z igrami, k1 jih v Suproligi kažejo v zadnjem času, delajo sramoto slovenski košarki. Centri mečejo trojke, branilci se prerivajo pod košem, da o tem, da niti pet minut ne zdržijo skoncetrirane igre, niti ne govorimo. " Besede, ostre kot britev. Vse to pa le ne drži. Kaj od novomeških košarkarjev lahko dejansko pričakujemo, kaj lahko zahtevamo in česa ne?
Zmage novomeških košarkarjev v /. krogu Suprolige nad Iraklisom v Solunu, nad Unionom Olimpijo v jesenskem delu lige Kolinska in Maccabijem so bili trije vrhunci Krke Telekoma, ki jih bo vse bolj zdelana četica trenerja Aleša Pipana v nadaljevanju sezone težko presegla. Kriza, o kateri govorijo v novomeškem košarkarskem klubu, predolgo traja, da bi ji še lahko rekli kriza. Vse bolj očitno je, da je to, kar nam to moštvo kaže zadnje tedne, njegova realna slika, apetiti, ki jih je vzpodbudil izvrstni začetek sezone, pa so očitno pretirani.
Pred začetkom sezone so si v novomeškem košarkarskem klubu za cilj nastopa v Suproligi zadali uvrstitev med 8 prvouvrščenih moštev 10-članske skupine B, ki bodo nadaljevala tekmovanje v osmini finala, na domačem prizorišču pa nastop v finalu tekmovanja v ligi Kolinska in finale pokalnega tekmovanja. Kar se tega tiče, so novomeški košarkarji na dobri poti, saj v Suproligi v skupini B zasedajo ravno 8. mesto, v Ligi Kolinska so kot edino še neporaženo moštvo na vrhu lestvice pa tudi v pokalnem tekmovanju jim gre dobro od rok. Pomembno in razveseljivo je tudi dejstvo, da je dvorana Leona Štuklja med vsemi tekmami Suprolige nabito polna, pa tudi med najbolj nepomembnimi tekmami domačega prvenstva se na tribuni zbere več kot tisoč ljudi. Ob sorazmerno visoki ceni vstopnic si v klubu ob takem obisku tekem lahko le manejo roke.
Razočaranje novomeške in slovenske košarkarske javnosti ob povprečnih predstavah Krke Telekoma na zadnjih tekmah je veliko, a kritiki pogosto pretiravajo.
Moštvo ni sestavljeno iz za svetovna merila vrhunskih košarkarjev. Prvorazredni košarkarji igrajo vlogo zvezd-
nikov v ameriški poklicni ligi NBA. Drugorazredni tam grejejo klop ali pa so veliki zvezdniki najbogatejših evropskih klubov, kjer sicer pomembno vlogo igrajo tudi tretje-razredniki, ki pa so še vedno bistveno predragi za klub, kakršen je novomeški. Slovenska košarka je prerevna, da bi si lahko privoščila kaj več, kot ima.
Strategi obeh najboljših in najbogatejših slovenskih moštev so se stvari lotili na dva načina. Medtem ko so pri Unionu Olimpiji, ki ima vseeno precej več denarja od Krke Telekoma, moštvo sestavili predvsem iz cenejših nadarjenih in uveljavitve željnih mladih košarkarjev, ki na treningih pri Zmagu Sagadinu napredujejo, gre v Novem mestu bolj za kombinacijo Olimpijinega koncepta z nakupi tako imenovanih izkušenih igralcev. Vendar denarja, da bi kupili res dobre igralce, ni dovolj. "Izkušeni " igralci, ki so si jih Novomeščani lahko privoščili, se očitno preveč zavedajo svojih meja, da bi se še trudili preseči svoje sposobnosti. V bistvu so zadovoljni že s tem, da jih moštvo, ki nastopa v Suproligi, sploh hoče imeti. Med njimi še posebej izstopa Franjo Arapovič. Posebna zgodba sta tudi oba Američana, ki se nikakor ne moreta privaditi evropskemu načinu igranja košarke.
Svetla točka moštva so vsekakor nekateri mlajši igralci, ki se po vsej sili želijo dokazati in jim to tudi kar dobro uspeva (Grum, Drobnjak, tudi Capin). Ob vsem tem se trenerjem nasprotnih moštev v Suproligi hlače zatresejo le ob enem imenu - Simon Petrov. Žal pa ima kapetan novomeškega moštva in edini pravi Novomeščan v njem to sezono neverjetne težave s poškodbami kolen. Ko ga ni v igri, ne manjkajo le njegove točke, ampak predvsem umno in preudarno vodenje moštva, ki brez njega nekam brezglavo dirja po igrišču.
Ob vseh teh dejstvih je jasno, da bo, če se bodo uresničili načrti, ki so si jih v klubu zastavili pred začetkom sezone, to velik uspeh, če se ne bodo, pa to ne bi smela biti tragedija. O kakovosti moštva pač odloča denar in lega imajo v večini držav, od koder prihajajo Krkini su-proligaški nasprotniki (Nemčija, Grčija, Švedska, Italija, Turčija, Francija, Belgija) precej več. Zato Krka Telekom ne dela sramote slovenski košarki. Nasprotno, kljub nekaterim spodrsljajem jo še vedno dostojno zastopa. Novomeški košarkarji so v elitni evropski ligi premagali moštva iz Nemčije, Izraela, Grčije in Belgije. Pa menda s porazom proti Krki Telekomu vseeno niso naredila sramote košarki svoje dežele.
IGOR VIDMAR
mi prednosti. V drugi četrtini je Pipan v ogenj poslal oba Američana, ki sta pomagala vzpostaviti ravnotežje na igrišču, pri domačinih pa je še naprej blestel Mulaomerovič, ki je v prvem polčasu dosegel 24 točk. Novomeščani so ob polčasu zaostajali le za dve točki.
Žal pa je bilo to tudi vse, kar so košarkarji Krke Telekoma pokazali v Carigradu. Drugi polčas je Efes Pilsen začel z najboljšo peterko, do tedaj edinemu res dobro razpoloženemu Mulaomeroviču seje najprej pridružil Onan, v nadaljevanju pa tudi Bešok in Ščepanovič, čemur krkaši niso bili več kos. V tretji četrtini so Turki prednost dveh točk hitro zvišali na 15 točk, tako da so v zadnji četrtini le branili doseženo. Žal je prav v zadnji minuti tekme Simon Petrov dobil udarec v do tedaj zdravo koleno in poškodba ga je spet oddaljila od košarkarskih igrišč, tako da je moral izpustiti tekmi slovenske reprezentance, kamor je trener potem poleg Gruma od košarkarjev Krke Telekoma povabil še Drobnjaka.
Tekmi v Turčiji v Suproligi sledi premor zaradi kvalifikacij za evropsko prvenstvo, v četrtek, 1. februarja, pa se bo Krka Telekom ob 20.30 doma pomerila z beograjskim Partizanom.
I. V.
Najbolje Jasmina in Igor
OTOČEC - Od članov športnega društva Krka Teniški center Otočec se je na državnem prvenstvu za igralce do 12. leta v Ljubljani najbolje uvrstila 9-letna Jasmina Kajtazovič, ki je nastopila v drugem krogu tega tekmovanja, medtem ko je ostalih devet otoških igralcev tenisa izpadlo v kvalifikacijah. Na državnem prvenstvu za igralce do 16. leta seje od otoških igralcev najbolje odrezal Igor Ban, ki se je iz kvalifikacij uvrstil na glavni turnir, kjer pa je izpadel v prvem krogu.
KOŠARKA
Soproliga, skupina B, 11. krog - EFES PILSEN : KRKA TELEKOM 84:70 (16:10,40:38, 65:51); dvorana Ayhan Sahenk, gledalcev 1500, sodnika: Facchini (Italija), Janac (Slovaška). EFES PILSEN: Mulaomerovič 28 (15:15), Bibo 3, Onan 11 (2:2), Ščepanovič 9 (2:2), Yilmaz 2, Bešok 11 (1:1), Okur 8 (2:2), Drobnjak 8, Peker
4	(2:2); KRKA TELEKOM: An-zulovič 3 (1:2), Jevtovič 1 (1:2), Dončič 2, Petrov 13 (4:4), Davi-son 6 (2:2), Courtney 16 (1:2), Drobnjak 18 (1:2), Capin 7, Arapovič 4 (1:2). Prosti meti: Efes Pilsen 24:24, Krka Telekom 11:16.
Met za dve točki: Efes Pilsen 21:39, Krka Telekom 19:44. Met za tri točke: Efes Pilsen 6:15 (Mulaomerovič 3, Bibo, Onan, Ščepanovič), Krka Telekom 7:17 ( Drobnjak 3, Petrov, Courtney, Capin, Arapovič). Skoki: Efes Pilsen 34 (12 + 22), Krka Telekom 18 (6 + 12). Osebne napake: Efes Pilsen 20, Krka Telekom 24. Pet osebnih: Courtney (37.).
Liga Kolinska, 16. krog - KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO 84:82 (33:23, 56:47, 71:66); dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2200, sodnika: Vučkovič, Lindič (oba Ljubljana). KRKA TELEKOM: Anzulovič 18 (13:14), Jevtovič 5 (1:2), Dončič
5	(3:6), Davison 11 (3:4), Grum 6, Drobnjak 19 (2:5), Courtney 17 (3:6), Arapovič 3 (1:2). PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 22 (4:10), Miletič 4, Lisica 14 (4:5), Duščak 15 (4:4), Brolih 3, Ovčina 6, Na-kič 18 (6:8). Prosti meti: Krka Telekom 26:39, Pivovarna Laško 18:27. Met za tri točke: Krka Telekom 4:17 (Courtney 2, Anzulovič in Drobnjak po 1), Pivovarna Laško 4:16 (Nakič 2, Duščak in Brolih po 1). Osebne napake: Krka Telekom 29, Pivovarna Laško 30. Pet osebnih: Courtney (34.), Udrih (36.), Brolih (40.).
Ostali izidi: Zagorje Banka Zasavje : Loka kava 84:83, Rogla
: Union Olimpija 82:108, Savinjski Hopsi : Kemoplast Alpos 67:78, Triglav: Helios 53:71, Geoplin Slovan : Kraški zidar (odpovedano)
1.	Krka Telekom
2.	Inion Olimpija
3.	Pivovarna Laško
4.	Geoplin Slovan
5.	Kraški zidar
6.	Kemoplast Alpos
7.	Helios
8.	Hopla
9.	Triglav
10.	Savinjski Hopsi
11.	Zagorje Banka Zasavje
12.	Loka kava
10 1 0 1398:1101 10 15 1 1501:962 16 10 0 1422:1313 15 10 5 1204:1147 15 9 6 1171:1190 10 0 10 1397:1420 6 10 1205:1322 0 10 1325:1403 511 1191:1302 5 11 1273:1430 4 12 1249:1423 20 3 13 1230:1448 19
ROKOMET
1. SRL, ženske, 11. krog -GRAMIZ KOČEVJE: VEGRAD VELENJE 31:22 (13:14). Lestvica: L Krim Eta Neutro Roberts 20, 2. M-Degro Piran 18, 3. Olimpija 16, 4. Žalec 14, 5. Bajc Daewoo Izola 11, 6. Jelovica 10, 7. Sava Kranj 9, 8. Vegrad Velenje 4, 9. Gramiz Kočevje 4, 10. Burja Škofije 0.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL moški, 12. krog -KRKA : ERA TEMPO 5:5
Lestvica: 1. ŽNTK Maribor 22, 2. Maxi Olimpija 18, 3. Radgona 15, 4. Moravske toplice Sobota 15, 5. Kerna Puconci 13, 6. ERA Tempo 11, 7. Krka 10, 8. Učila Križe 9, 9. Preserje 5, 10. Radlje 2.
ODBOJKA
1. DOL, ženske , 12. kroga -TPV NOVO MESTO . NKBM MELTAL MARIBOR 1:3 (-16, 22, -21,-18)
Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 36, 2. Ljubljana 29, 3. Kemiplas Koper 25, 4. HIT Nova Gorica 21, 5. B&L Utrip Šempeter 19, 6. ZM Ljutomer 19, 7. TPV Novo mesto 11, 8. Formis Bell Miklavž 7, 9. Venus Frupi ŠOU 6, )0. Elektrologistika Ptuj 4.
BRANILEC POD KOŠEM - Branilec novomeške Krka Telekoma Vladimir Anzulovič se je na tekmi s Pivovarno Laško pod košem takole večkrat srečal z izkušenim centrom Laščanov Mileto Lisico. (Foto: I. V.)
Košarkarski derbi za sladokusce
Tudi drugi dvoboj lanskih finalistov dobila Krka Telekom - Razburljivo in do zadnje sekunde izenačeno srečanje kot poslastica za številno občinstvo
NOVO MESTO - Tekma 16. kroga lige Kolinska med lanskima finalistoma končnice državnega prvenstva Krko Telekomom in Pivovarno Laško je, vsaj kar se tiče izenačenega boja in razburljivosti, do zadnjih sekund upravičilo ime derbi. Čeprav je na začetku sezone kazalo, da bosta moštvi Krke Telekoma in Uniona Olimpije v ligi Kolinska razred zase, pa je po tekmi Novomeščanov s Slovanom na Kodeljevem in tokratnem srečanju s Pivovarno Laško vse bolj jasno, da bodo prvenstveni boji še zelo zanimivi in izenačeni, bolj kot so nekateri pričakovali. Prav izenačena igra in napetost do zadnje sekunde pa sta v soboto zadovoljila številno občinstvo v dvorani Leona Štuklja.
Derbi kroga je dodobra napolnil je očitno uspevalo. Laščani so v dru-tribune dvorane Leona Štuklja. Novomeščani so po dolgem času spet videli na delu nekdanjega zvezdnika Krke Telekoma Iva Nakiča, ki je pred kratkim okrepil Laščane. Žal pa sta si prva moža obeh moštev, Simon Petrov in Ervin Dragšič, zaradi poškodb tekmo ogledala s klopi.
Od tekme v Turčiji še nekoliko utrujeni Novomeščani so po izenačeni igri v prvih minutah tekme proti koncu prve četrtine hitro prišli do vodstva z 10 točkami razlike, kar jih
gi četrtini vzpostavili ravnotežje, vendar jim je Američan Courtney preprečil, da bi se Novomeščanom nevarneje približali.
Težave Novomeščanov so se začele v drugem polčasu, ko so po štiri osebne napake zbrali Grum, Court-ney in Davison. Laščani so to izkoristili in 5 minut pred koncem povedli s 74:73. V zadnjih minutah sta sodnika komaj še krotila vse bolj razvnete strasti na igrišču, nekaj po njihovem mnenju spornih odločitev
ROGOVI SMUČARJI IZVRSTNO ZAČEL! - Prejšnji teden seje s tremi veleslalomi za pokal centralne regije na Soriški planini začela tekmovalna sezona tudi za mlade slovenske smučarje. Tekmovalci novomeškega kluba Krka Rog so se izvrstno izkazali. Mojca Mesojedec (prva z leve) je med starejšimi deklicami osvojila tretje in četrto mesto, Vanja Brodnik (druga z leve) je bila med mlajšimi deklicami dvakrat druga in enkrat peta, Lana Grandovec je bila med starejšimi deklicami dvakrat druga in enkrat tretja, Simon Bel-ingar (desno) pa dvakrat tretji in enkrat četrti. Med starejšimi dečki je bil Rok Ravbar enkrat četrti, Simon Dolinšek enkrat sedmi, Grega Plantan pa dvakrat enajsti, Mateja Spat pa dvakrat sedma in enkrat šesta. (Foto: I. V.)
Američan Joe Courtney se na evropski način igre šele privaja.
pa je navijaško skupino gostov tako razburilo, da sojih redarji G-7 komaj ukrotili. V zadnjih sekundah srečanja pa je Novomeščanom precej pomagala tudi sreča, saj je Laščanom pri izidu 84:82 za Novomeščane zmanjkalo časa, da bi izsilili podaljšek ali pa s trojko celo zmagali.
L V.
Še en hud poraz Snežnika
KOČEVJE - Košarkarji kočevskega Snežnika so v 15. krogu v drugi državni košarkarski ligi na tekmi z Gradiščem v Cerknici doživeli hud poraz. Kočevci, ki so se že poslovili od druge lige, so tudi tokrat pokazali veliko manj, kot bi lahko, kar so gostje pridno izkoristili in zmagali s 112:83. (M. G.)
Na Kum
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 3. februarja, pripravilo planinski izlet na Kum. Prijavite se lahko po telefonu (07) 349 95 30 ali (041) 673 464. Izlet bosta vodila Rozi in Rudi Skobe,
Velja, da se po jutru dan pozna?
Novomeške odbojkarice so z izvrstno igro Mariborčankam odvzele drugi niz v sezoni, ni pa veliko manjkalo, da bi jih celo premagale - Premalo izkušenj
SEVNICA -1 (Metna študentka 1. letnika na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani, Katja Urek iz Kapel je od leta 1997 članica Društva borilnih veščin (DBV) Ippon Rucanor Sevnica in njegova najuspešnejša tekmovalka v ju-jitsu borbah. Zaradi nadarjenosti in uspehov je selektor državne reprezentance v ju-jitsu borbah Katjo leta 1998 povabil v reprezentanco, katere standardna članica je postala. Je nosilka 2. kyu pasa iz ju-jitsa. Samo v letu 2000 je Katja dosegla izjemne rezultate: na državnem prvenstvu v Sevnici je zmagala med članicami in mladinkami; na mednarodnem prvenstvu za pokal Brežic je dosegla 2. mesto v borbah žensk do 55 kg, na svetovnem prvenstvu novembra lani v Kopenhagnu na Danskem pa si je priborila 9. mesto med članicami.
Zaradi izjemnih pedagoških sposobnosti je Katja Urek v DBV Ippon Rucanor tudi nosilka programa za delo z najmlajšimi in članica strokovnega sveta za izvedbo, programa male šole samoobrambe za učence osnovnih šol. Katjin vzornik je njen starejši brat Damir. ki se je izkazal tudi kot uspešen trener svoje sestre in drugih sevniških tekmovalcev. Katja, ki je spoznavala ju-jitsu v Globokem, je tako šla po stopinjah svojega brata in pristala v sevniškem društvu. Športno uredništvo sevniškega radia je obetavno in po značaju skromno tekmovalko izbralo za najboljšo športnico leta 2000.
P. P.
Katjin vzornik njen starejši brat Damir
Katja Urek naj športnica 2000 za dosežke v ju-jitsu
vi. Na turnirju za igralce do 19. leta je zmagala Urška Silvester, sestra Špelo je bila druga, obe pa sta ugnali izvrstno hrvaško igralko Maja Šaver. S tem sta si zagotovili tudi prvi dve mesti na slovenski jakostni lestvici do 19. leta. Na istem turnirju je Maja Klemenčič osvojila sedmo mesto, Nejc Vojnovič pa je bil pri fantih šesti. Na turnirju za igralce do 11. leta sta se od Mirnčanov najbolje uvrstila: Matevž Bajuk na drugo mesto in Tina Jezernik, ki je bila tretja.
I. V.
NAJ ŠPORTNICA 2000 - Katja Urek je prejela to priznanje in lep pokaI Radia Sevnica predvsem za osvojeni naslov državne prvakinje med članicami v ju-jitsu borbah do 55 kg, kar jo tudi po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije uvršča med športnice državnega razreda. (Foto: P. Perc)
NOVO MESTO - Če velja, da se po jutru dan pozna, potem se novomeškim odbojkaricam v pomladanskem delu tekmovanja v prvi ligi obetajo boljši časi. Dekleta so si obstanek v.ligi v bistvu zagotovila že decembra, po izvrstni igri na tekmi z prvouvrščenimi Mariborčankami sodeč, pa bi se lahko spomladi na lestvici povzpele precej višje. Mariborčanke, ki so v II krogih izgubile en sam niz, kar se ji je zgodilo na tekmi z drugouvrščeno Ljubljano, pred tekmo v Novem mestu pa zagotovo niso pričakovale tako močnega odpora, kot so jim ga nudile Novomeščanke.
Novomeščanke so tokrat odlično zaigrale in ni veliko manjkalo, da bi favorizirano mariborsko ekipo spravile na kolena. V prvem nizu so se jim nekoliko preveč spoštljivo postavile po robu in osvojile vsega 16 točk. v drugem nizu pa so se razživele ter sredi niza s tremi zaporednimi točkami iz začetnega udarca Katje Vernig povedle z 12:8, kar je med Mariborčankami povzročilo pravo paniko. Novomeščanke pa niso popustile
Začeli tudi cicibani
NOVO MESTO - S smučarskimi tekmovanji so začeli tudi cicibani, ki so se minuli teden pomerili na treh veleslalomskih tekmah za pokal centralne regije. Od smučarjev Krke Roga iz Novega mesta se je najbolj izkazala Tjaša Stankovič, ki je osvojila tri tretja mesta, Lara Humek pa je bila enkrat četrta in dvakrat peta.
in povedle z 19:12 ter niz dobile s 25:22. Ko so Novomeščanke v tretjem nizu vodile s 17:14, je bila na pomolu prava senzacija, vendar so odločile izkušnje, ki pa jih mlade odbojkarica TPV-ja še nimajo. V odločilnih trenutkih, ko so bile Mariborčanke tako rekoč že premagane, so zgrešile osem začetnih udarcev zapored in tretji niz nesrečno izgubile. V četrtem nizu se je malo prej že povsem razbita ekipa Maribora spet zbrala in z bolj zbrano igro v končnici prišla do nove zmage.
Predsednik ženskega odbojkarskega kluba TPV Bojan Vernig je po tekmi povedal: “Težko bi izbral najboljšo posameznico v novomeški vrsti. Snežana Rajak se je izkazala z izvrstnim sprejemom močnih udarcev Mariborčank, Katja Vernih pa je z odličnimi podajami Milki Nenčevi in Nataši Borki omogočila neustavljiv napad, kije nasprotnice spravljal v obup. Dobra igra proti Maribor-
Sedem Mirnčank na A-turnirju
Na drugem A-turnirju v badmintonu v Trebnjem Aleš Murn dvakrat zmagal v igri parov
TREBNJE - Badmintonski klub Tom z Mirne je minulo soboto in nedeljo v Trebnjem pripravil drugi A-turnir sezone 2000/2001. Med posamezniki sta zmagala pri dekletih Maja Pohar in med fanti Lendavčan Miha Horvat. Najuspešnejši domači igralec je bil Aleš Murn, ki je bil med posamezniki peti, v mešanih dvojicah je zmagal skupaj z Majo Pohar, med moškimi dvojicami pa skupaj z Andrejem Poharjem. S tem si je dokončno zagotovil mesto v državni reprezentanci, ki ta čas nastopa na Češkem na ekipnem evropskem prvenstvu skupine B za pokal Hel-vetia.
Drugi med posamezniki najbolje uvrščeni Mirnčan je bil Dušan Skerbiš na 7. mestu, ki seje skupaj z Žigo Strmoletom zelo dobro odrezal tudi v igri moških dvojic, kjer sta osvojila 3. mesto.
Med dekleti so Mirnčani nastopili' s kar 7 igralkami, med katerimi je bila najmlajša 13-letna Katja Strmole, najstarejša pa 20-letna Katja Kolenc. Kot rečeno, je zmagala Ljubljančanka Maja Pohar, Mlrn-čanke pa so se uvrstile takole: 5. Urška Silvester, 6. Špela Silvester, 8. Katja Kolenc, 9. maja Klemenčič, 12. Nina Novak, 13. Taja Borštnar, 17. Katja Strmole. V igri dvojic sta se sestri Silvester uvrstili na 3. mesto. Istočasno je v Lendavi potekal turnir za igralce do 13. leta. Tadej Jezernik je osvojil tretje in Blažka Andoljšek četrto mesto.
Teden dni pred tem so Mirnčani nastopili na dveh turnirjih v Lenda-
ZMAGA ZA ZAČETEK - Rokometaši Novega mesta so v soboto v novomeški športni dvorani Marof s 25:20 dobili tekmo prvega kroga enotne druge državne rokometne lige proti Krimu. Zadetke za Novo mesto so dosegli• Bruno Glaser 6, Rok Pungerčič (na sliki) 5, Grgeor Božič 5, Miro Urbanč 3, Bogdan Burgar 2, Boštjan Žitnik 3, Sandi Keše I in Ljubo Miklič I. V drugem krogu bodo Novomeščani igrali v gosteh z ravenskim Fužinarjem. (Foto: M. Klinc)
čankam je lep obet pred naslednjo tekmo, ki jo bodo Novomeščanke v soboto, 27. januarja, igrale doma z zadnjeuvrščeno ekipo prve lige, Elektrologistiko iz Ptuja.
I. V.
RIBNICA - Prejšnji teden so se rokometaši ribniškega Inlesa Rika zaradi neurejenih razmer v klubu nehali trenirati. Gre predvsem za neizplačane plače in nagrade. Sešla se je uprava kluba, a brez predsednika Lada Orla, ki je ob koncu decembra menda že odstopil.
Člani vodstva kluba, med katerimi so večji pokrovitelji, so igralcem postavili pogoje, pod katerimi so pripravljeni klub sponzorirati do konca sezone, šele po tem se bodo dogovorili o novih pravilih.
Ta teden se bo vodstvo spet sestalo z igralci, saj hočejo slišati njihovo končno mnenje, pogovarjali pa se bodo tudi s trenerji. Trener Janez Ilc upa, da bodo fantje nadaljevali s treningi, saj so ob koncu minulega tedna vsi prišli v dvorano. V naslednjih mesecih jih čaka bržkone najtežja polovica sezone doslej, da bi ostali v prvi ligi pa bi morali spomladi osvojiti vsaj osem točk, torej še enkrat toliko kot jeseni.
"Sem med tistimi, ki trdijo, da bo ta generacija šele čez tri leta pokazala, kaj zmore. Nanjo v Ribnici čakamo že petnajst let in upam, da jo bomo znali obdržati skupaj, saj so bili doslej pri nas igralci z dvajsetimi leti že odpisani,” je povedal trener Ribničanov Janez Ilc.
Atleti začeli v dvorani
DOLENJSKE TOPLICE - Slovenski atleti so dvoransko sezono začeli minuli teden, z odličnimi uvrstitvami na mitingu v Ljubljani pa so se izkazali predvsem mladi tekmovalci atletske sekcije Novoles iz Dolenjskih Toplic, od atletov novomeške Krke Telekoma pa velja omeniti Jožeta Vrtačiča. Izidi: moški - 60 m: L Matic Osovnikar (ŽAK Ljubljana) 6,82... 6. Jože Vr-tačič (Krka Telekom Novo mesto) 6,97; daljina: I. Sladžan Teodor-ovič (Olimpija) 6,77... 3. Aleš Konda (Novoles, Dolenjske Toplice) 6,43; ženske - daljina: L Mojca Klanšček (Postojna) 5,63, 2. Nina Šimunič (Novoles) 5,53; višina: L Sarah Bettoso (Italija) 1,77... 3. Nina Murko (Novoles) 1,68 itd.
Kapetan Inlesa Rika Damjan Škaper pravi, da so igralci enotni, kar se tiče upravičenih zahtev do vodstva kluba, s katerim se bodo sešli ta teden, in ne bodo odstopili. Zdi se jim namreč nevljudno, da jim vodstvo ponuja drugačne pogoje šele
od januarja letos, dolgove iz preteklosti pa bi kar naenkrat črtali.
“Igralci smo sklenili, da bomo do začetka prvenstva normalno trenirali. Če do takrat ne bomo dobili denarja za lanski obstanek v ligi, kar znaša okrog milijon in sto tisoč tolarjev, in nadomestila za osvojene točke v decembru ter redna plačila za november in december, ne bomo igrali,” je še povedal Damjan Škaper.
M.	GLAVONJIČ
Janez Ilc
Letos prvič “regijski” športnik leta
R-kanalov 5. izbor športnika leta je potekal na območju pet občin zahodne Dolenjske - Prva »regijska« športnica leta je postala Darja Škrlj s Turjaka
RIBNICA - V športnem centru v Ribnici je v petek potekala zaključna prireditev že tradicionalnega, 5.izbora R-kanalovega športnika leta. Med 12 mesečnimi zmagovalci akcije, ki seje pričela januarja lani in zaključila minuli petek, so gledalci ribniške lokalne televizije R-kanal največ glasov namenili 15-letni umetnostni drsalki Darji Škrlj s Turjaka, ki je tako postala tudi prva R-kanalova “regijska” športnica leta.
Izbor športnika leta 1999 je bil četrti in zadnji, ki ga je televizija R-kanal vodila samo na območju ribniške občine. Lani so akcijo razširili še na občine Kočevje, Sodražico, Loški Potok in Velike Lašče. Rezultat tega je bilo, kot je povedal urednik športnega programa R-kanala Srečko Vrbinc, rekordno število dopisnic, na katerih so gledalci med letom glasovali za “športnike meseca”, v začetku januarja letos pa še za “športnika leta”. Skupno so namreč prejeli kar 17.728 dopisnic, na podlagi katerih so mesečni zmagovalci postali: igralec namiznega tenisa Gregor Vidmar iz Kočevja, umetnostna drsalka Darja Škrlj iz občine Velike Lašče, rokometaš Natan Hojč iz Ribnice, kočevska odbojkarica Renata Vidmar, član strelskega kluba Kočevje Stane Kovač, igralec malega nogometa iz Sodražice Miha Čampa, motociklist Dejan Šenk iz Ribnice, nogometaš Boštjan Slavec iz Loškega Potoka, triatlonec Mitja Dečman iz Ribnice, ribniški duatlonec Anton Žagar, kegljač Zlatko Pajnič iz Ko-
čevja in kočevski rokometaš Gregor Malnar.
Kot so razglasili šele na zaključni prireditvi, ki so se je poleg generalnega sekretarja slovenskega Olimpijskega komiteja Toneta Jagodica ter Mira Cerarja in Dava Karničarja udeležili tudi kar štirje udeleženci
lanskoletnih OI, Tomaž Tomšič, Rajmond Debevc, Luka Špik in Iztok Čop, je naziv R-kanalovega "regijskega” športnika leta 2000 pripadel lanskoletni mladinski državni prvakinji v umetnostnem drsanju Darji Škrlj. Komaj 15-letni dijakinji športne gimnazije v Ljubljani, ki drsa za ljubljansko Olimpijo, se po nedavno osvojenem prvem mestu na evropskem kriteriju v Celju ter drugem v Varšavi letos nasmiha tudi skupna zmaga v evropskem pokalu.
M. LESKOVŠEK-SVETE
' REGIJSKA "■ ŠPORTNICA LETA 2000 - Darja Škrlj s Turjaka je kot nagrado za osvojen naziv R-kanalove "regijske ” športnice leta 2000 prejela motorno kolo Smoter. Pokal ji je izročil Rajmond Debevc.) Foto: M. L.-S.)
NOVO MESTO - Novomeški namiznoteniški prvoligaš Krka si je z neodločenim izidom na tekmi z neposrednim tekmecem za sredino lestvice velenjsko Ero omogočil mimo nadaljevanje sezone brez bojazni, da bi se morali kot lani spet boriti za obstanek v družbi najboljših.
V novomeškem moštvu spet igra Matjaž Retelj, ki se je pozdravil po operaciji ramena in postopoma prihaja v pravo formo, pa tudi pri Tomažu Kralju se že kažejo rezultati vztrajnega treninga, tako da ima Krka z veteranom Marjanom Hribarjem in Mitjo Horvatom zdaj ekipo, ki se spet lahko bori za uvrstitev med najboljše štiri v državi.
Po hudem porazu s Sobočani pred tednom so krkaši tokrat na tekmi z Velenjčani zaigrali bolje in osvojili točko, čeprav bi lahko tudi obe. V prvem krogu se je Tomaž Kralj zelo dobro upiral B-reprezentantu Juretu Slatinšku, vendar je ob koncu obeh nizov popustil in zmago preveč zlahka prepustil nasprotniku, medtem ko
je na drugi mizi Horvat z 2:0 premagal Voduška. V drugem krogu je Retelj moral priznati premoč članu prve slovenske vrste Urošu Slatinšku, Horvat pa je z 2:0 ugnal Jureta Slatinška in izid je ostal izenačen. V tretjem krogu Kralj tudi Urošu Slatinšku ni bil kos, Hribar, ki je zamenjal Retlja, pa se je potrudil in z 2:1 premagal Voduška, tako da je bil pred igro parov izid izenačen na 3:3.
Po porazu Horvata in Hribarja z bratoma Slatinšek in potem še Horvata z Urošom Slatinškom so gostje v telovadnici osnovne šole Otočec povedli s 5:2. Ko je že vse kazalo, da bodo Novomeščani ostali brez točk, je v zadnjih dveh dvobojih uspelo Hribarju z 2:0 ugnati Jureta Slatin-
Stavka rokometašev Inlesa Rika
Ker niso dobili denarja, so prekinili trening - Kapetan Damjan Škaper pravi, do bodo počakali do 17. februarja - Vodstvo jim postavlja nove pogoje
ška, Kralju pa še Voduška in vsaj ena točka je ostala doma. Po daljšem premoru ligaških tekmovanj bo Krka 24. februarja v gosteh igrala z zad-njeuvrščenimi Radljami.
I. V.
Žagarjeva prvakinja in zmagovalka pokala
NOVO MESTO - Mlada kolesarka novomeškega kluba Krka Telekoma Maja Žagar iz Dolenjskih Toplic je minuli teden na podelitvi priznanj in nagrad rekreativnim kolesarjem v Ljubljani dobila kar dve priznanji. Lani je namreč postala rekreativna državna prvakinja in poleg tega na številnih množičnih kolesarskih prireditvah zbrala največ točk za pokal Slovenije.
Po cvičkovi gazi iz Novega mesta
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto se bo v soboto, 27. januarja, udeležil pohoda po cvičkovi gazi, ki ga bo pripravilo turistično društvo Otočec. Novomeški pohodniki se bodo na Otočec odpravili ob 7. uri izpred vrtca v Ločni. Prijave zbira Marica Praznik po telefonu 30 22 948.

MATJAŽ RETELJ SE JE VRNIL - Matjaž Retelj je kot mladinec veliko obetal, po prestopu med člane pa so se začele težave s poškodbami. Po lanski operaciji ramena se je zdaj pozdravil in s prvimi igrami za novomeško namiznoteniško vrsto pokazal, da nanj lahko še računajo. (Foto. I. V.)
Kralj in Hribar sta rešila točko
Velenjski namiznotenisači so z dvema reprezentantoma na Otočcu že vodili s 5:3, a sta Kralj in Hribar v zadnjih dvobojih zmagala in izenačila
Odgovoripopravki in mnenja)
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Komedija pod novomeškimi koši in Dovoljenje za popravni izpit?
DL št. 3, 18. januatja
Košarkarji KRKE TELEKOMA so po 16. odigranih krogih lige Kolinska na Ernestu lestvice kot edina še neporažena ekipa, v Suproligi pa s štirimi zmagami in sedmimi porazi zasedajo 8. mesto, ki vodi v končnico tega najelitnejšega evropskega košarkarskega tekmovanja. Realno je to morda celo več, kot smo pričakovali v klubu, prepričani' pa smo, da so s temi rezultati lahko zadovoljni tudi košarkarski strokovnjaki in športna javnost. Ne gre namreč pozabiti, daje KK KRKA TELEKOM po lanski osvojitvi naslova državnih prvakov letos novinec na košarkarskem zemljevidu najboljših na stari celini.
Slaba igra in poraz z dvajsetimi točkami razlike naših košarkarjev na zadnji domači tekmi Suprolige proti grškemu Iraklisu sta bila po mnenju novinarja Dolenjskega lista sramotna, članek, v katerem je pisal o tekmi, pa je naslovil kar s "Komedijo pod novomeškimi koši”. Sprašujemo se: čemu ? Ali niso tudi športniki samo ljudje ? Morajo novomeški košarkarji na vsaki tekmi zmagati?
V letošnji sezoni se naš klub prvič srečuje z vlogo, ko mora braniti naslov najboljšega v državi, poleg tega pa ga v Evropi čaka izredno naporno tekmovanje z ekipami, o katerih so naši košarkarji še pred kratkim le sanjali. Tudi sami smo seveda najbolj veseli, ko naša ekipa zmaguje, vendar pa ob porazih ostajamo na realnih tleh, saj vemo, da ne moremo že v prvi pravi evropski sezoni od naših igralcev zahtevati, da premagajo vsakogar. Večina košarkarjev Krke Telekoma prvič igra v tako napornem ritmu igranja tekem Suprolige in domačega prvenstva. Jih je res potrebno po dveh spodrsljajih tako grobo okrcati? V klubu se strinjamo, da je potrebno našim košarkarjem ob porazih nameniti tudi kritiko, saj bi bilo smešno, če bi mediji o tem pisali pohvalno. Menimo pa, daje bilo zadnje pisanje o novomeških košarkarjih v Dolenjskem listu pod mejo dobrega okusa. To je pisanje, ki nima enakih kriterijev in poskuša nekoga še posebej očrniti, ker mu pač ni toliko pri srcu, kot nekdo drug. Je potemtakem tudi smučanje Matjaža Vrhovnika, ki mu v letošnji sezoni nikakor ne steče, kot bi želel sam in njegovi navijači sramotno slabo?
Naše košarkarje pa ne le nagrajujemo in jim dajemo plače, temveč jih tudi, kaznujemo. Če bi se novinar Dolenjskega lista hotel pozanimati, bi izvedel, da je uprava kluba zaradi slabših iger ukrepala že pred tekmo proti Maccabiju, ko je igralce kaznovala. Sledila je odlična igra proti izraelskemu klubu pa tudi v domačem prvenstvu proti Loka kavi v gosteh, ki so jo naši košarkarji dobili s 24-imi točkami razlike. Žal je bil novinar tudi ob taki razliki razočaran in je kljub zmagi pisal o katastrofalni igri našega kluba.
Zanimivo se nam zdi pisanje o domnevno nešportnem življenju nekaterih članov našega moštva. Je morda novinar o tej temi povprašal tudi koga izmed vodilnih ljudi kluba? V KK Krka Telekom smo mu pripravljeni v zvezi s to temo pojasniti marsikaj, če bomo za to seveda sploh dobili priložnost. Ne razumemo tudi, kako je lahko novinar o žaljivem vzklikanju trenerju Alešu Pipanu pisal kot o spektakularni novici (celo v naslovu članka), namesto da bi o takem izpadu napisal kakšno ostro besedo na račun navijačev. V njegovem članku pa so navijači oz. g. Igor Sladič izpadli malone kot junaki.
Ob koncu pa še sporočilo navijačem. Dobro veste, kdo je bil tisti, kije na tekmi proti Iraklisu začel žaliti našega trenerja na skrajno žaljiv način, in vas prosimo, da poskrbite, da česa takega ne bo nikoli več slišati v dvorani Leona Štuklja. Tisti, ki lahko na tak način žali kateregakoli športnika ali trenerja, nima s športom nobene zveze, in bi bilo bolje, da na športne prireditve ne hodi. Dobro veste, da poraz najbolj boli športnike in trenerje same. Takrat so najbolj potrebni podpore navijačev, kakšne tople besede ali konstruktivne kritike, ne pa da jih primerjate z živalmi. Če ste pravi navijači našega kluba, smo prepričani, da boste zmogli tudi opravičilo našemu trenerju za neljubo vzklikanje.
Trener Aleš Pipan in ostalo strokovno vodstvo so zaenkrat izpolnili vsa pričakovanja uprave našega kluba in imajo za svoje delo zaenkrat vso našo podporo.
SAMO PLANTAN,
predsednik KK KRKE TELEKOM
Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine?
DL št. 3, 18. januatja
Pisma bralcev, ki so sledila našim decembrskim zapisom pod skupnim naslovom Kočevski Nemci nekoč in danes, niso ovrgla trditve, da deluje Društvo Kočevarjev staroselcev iz Občic v povezavi z Gottscher Arbe-itsgemeinschaftom (GA) iz Celovca, med častnimi člani, kulturnimi svetovalci tega združenja, pa so tudi bivši nacisti. Prav tako niso ovržene trditve, da so nekatera pokopališča zlorabljena v duhu "širjenja nemške zavesti" med prebivalstvom Slovenije.
Univ. profesor John Tschinkel s Floride je bil prvi, kije opozoril Slovenijo na povezave med Društvom Kočevarjev staroselcev (z inž. Avgustom Grilom in prof. Doris Debenjak), Gottscheer Arbeitsgemein-chaftom (z dr. Herbertom Kraulan-dom, dr. Viktorjem Michitschem) in diplomati ter politiki (dr. Ander-wald, dr. Pirker, dr. Ebner itd.). Omenjeno je inž. Avgust Gril zanikal, čeravno so podrobnosti glede tega dokumentirane. Potrebno je pogledati le nekaj številk časopisa Got-
tscheer Zeitung, ki izhaja pod okriljem kočevarskega združenja v Celovcu. V omenjenem časopisu je dokumentirano tudi glede finančne podpore (Gottscheer Zeitung, junij 1997), in sicer v poročilu s pokopališča v Starem logu: “Koroški deželni glavar dr. Zernatto je malo pred svojim obiskom obema kočevskima društvoma nakazal 100.000 šilingov in ponudil svojo osebno podporo za ohranitev starega mlina v Starih Žagah in za načrtovano muzejsko stavbo. Dr. Krauland je prinesel za obnovo pokopališč 20.000 šilingov in s tem obvezal Kočevarje po svetu, da bi pomagali s svojimi podpornimi skladi.”
Ko je John Tschinkel v Gottscheer Zeitung (sept./okt. 2000) prebral, da se je njegova organizacija Gottscheer Heritage & Genealogy Asso-ciation (GHGA), ne da bi obvestila svoje člane, priključila GA in postala s tem politična organizacija, je 31. decembra 2000 iz nje izstopil. V izstopni izjavi je tudi omenil, da GA lobira evropske politike, ki naj bi preprečili vstop Slovenije v EU. Zapisal je še, da so rojaki s tem, ko so postali člani GA, dali slovenski vladi vedeti, da GHGA podpira GA v njenem hotenju, da bi Slovenija ostala zunaj EU.
Svojim ameriškim rojakom je univ. prof. John Tschinkel poslal prve dni letošnjega leta pojasnilo, zakaj izstopa iz združenja za kočevsko dediščino in genealogijo GHGA. Poslal je več kot 500 pisem, v katerih je dodal: “Ne zatekajmo se k lažem, da so nas Slovenci nagnali iz naše domovine. Sposobni moramo biti priznati dejstvo, da smo bili žrtve nacizma. In povedati, da so pri tem pomagali naši zmedeni mladi voditelji, ki pa sedaj javno obžalujejo svoje napake in se Kočevarjem opravičujejo. S tem priznanjem nismo nelojalni našim koreninam. Nasprotno, če tega ne bomo storili, bomo zavrgli svojo čast in poštenje..."
In zakaj smo se odločili, da članka pod skupnim naslovom Kočevski Nemci nekoč in danes ne podpišemo z imeni in priimki novinarjev? Zgledovali smo se po Gottscheer Zeitung, ki svoje pomembne članke podpisuje z “redakcija" ali "redakcijski odbor". Pisanja smo se lotili na podlagi dejstev in številnih dokumentov, ki vse napisano podpirajo. Če smo pač s tem, inž. Gril, razkrili nekaj, kar vam ni všeč, to še ne pomeni, da smo se spustili v "močvirje rumenega pisanja", kot nam žaljivo očitate. Prav gotovo bi o delovanju vašega društva pisali že prej, če bi se vam zdelo potrebno in bi nas obvestili o vaših dejavnostih, prireditvah, med drugim tudi o javni tribuni, ki jo navajate, da ste jo organizirali v Dolenjskih Toplicah. Toda takrat ste molčali. Na naše.uredništvo ste se obrnili le lani avgusta, z opozorilom, naj ne nasedamo pismu prof. Tschinkla, ker ste se očitno ustrašili, da bi prišlo na dan nekaj, kar vas ne bi kazalo v lepi luči. Za vse drugo se vam Dolenjski list ni zdel pomemben časopis, čeprav Gottscheer Zeitung pogosto objavlja prav zapise iz Dolenjskega lista, pri tem pa se njihovemu uredništvu ne zdi vredno nas o tem niti obvestiti, čeprav gre za avtorske pravice.
Uredništvo Dolenjskega lista
Tokrat sreča, ki pa je opoteča
DL št. 3, 18. januatja
Iskreno povedano: pričakovala sem, da se bo kdo oglasil na moj komentar o živih jaslicah v kraški jami Malikovec. Vendar sem upala, da se bo odzval kdo, ki je obiskal prireditev ter iz lastnih izkušenj povedal, ali imam prav ali se motim. Zato sem bila toliko bolj presenečena nad vašim pisanjem, gospa Ana Kotar, ko mi trosite nasvete, a v resnici jame sploh ne poznate.
Lahko je biti poln lepih idej o plemenitih mislih in božji ljubezni iz domačega fotelja. Vprašanje pa je, ali bi kaj od tega pomagalo, če bi se v jami, kjer med prireditvijo zagotovo ni bilo poskrbljeno za varnost, kaj zgodilo. Če bi bili na prireditvi, kot sem bila jaz, bi najbrž spremenili svoje mišljenje. Najbrž vam ne bi bilo lahko pri srcu, ko bi slišali kamen, ki se je med prireditvijo skotalil proti nastopajočim nižje v jami. Ne vem, kako bi gledali na tiste obiskovalce, ki so po (pre)ozkih stopnicah, po katerih so ljudje izstopali, rinili v nasprotno smer, torej v jamo, kije bila še vedno polna ljudi. Da ne
ponavljam vsega ostalega, na kar sem že opozorila. In če bi prišlo do nesreče, ki se zares lahko zgodi prav povsod, a še najraje se pripeti prav tam, kjer ni poskrbljeno niti za najnujnejše zavarovanje, zagotovo ne bi pomagala ne lepa belokranjska pokrajina ne domačnost Belokranjcev, ki ju opevate v začetku svojega pisanja. Sploh pa v tem primeru ne gre mešati čustev, ki ob obisku Bele krajine navadno navdajajo obiskovalce, in (krute) resničnosti. Nekaj desetletij, že od svojega rojstva, živim v Beli krajini, zato znam dobro ločiti eno od drugega.
Kot sem zapisala v komentarju, Semičanom ne odrekam njihove prizadevnosti in delavnosti. Nasprotno, zares si zaslužijo vso pohvalo. Vendar je bilo moje pisanje predvsem napotek za razmislek, kaj morajo storiti, da se sicer lepo doživetje ne bi spremenilo v tragedijo. In vesela sem, da se mi je - kot sem prebrala v Dolenjskem listu - s svojim premišljenim pisanjem pridružil tudi domačin Blaž Kočevar, ki zagotovo dobro pozna vsak kamen v Mahkovcu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE novinarka
Hišnik, ki ga ni
Anici Kopinič, ravnateljici Ljudske knjižnice v Metliki, se bo vsak hip sesul živčni sistem. Zaradi hišnika. Bolje rečeno, zaradi človeka, ki naj bi to bil, pa ni. Težko razumljivo, vem. Toda poglejte: metliški kulturni dom je doživel delno prenovo in v njem so ponovno filmske predstave. Tudi kakšna gledališka. Da je v dvorani toplo, je treba zagnati centralno ogrevanje. Prižgati je treba luči in jih seveda tudi ugasnili. Dvorano je treba po prireditvi zakleniti. Pa še in še. A kdo naj to dela ? Že knjižnica ima za velik obseg dejavnosti premalo zaposlenih, zdaj pa naj ravnateljica opravlja še hišniške posle. Saj to je, milo rečeno, neumno.
Črnomaljci imajo to rešeno, kot se šika. Šefica pride v dvorano kot gospa, ne pa da se za njo vleče pajčevina z radiatorjev. Brez skrbi: problem je bil izpostavljen že velikokrat, le do njegove rešitve še ni prišlo. Samemu županu metliškemu menda ni vseeno, da publika drgeta med Dobrimi mrhami na mrazu, a kaj, ko je razumevanja za težavico premalo. Med nezaposlenimi bi bilo treba izbezati primernega človeka, ki bi zavihanih rokavov spravil r red i kulturni dom i 'stavbo, v kateri je knjižnica. Pa še na občini bi lahko privil kakšno kljuko, ki je razšlatana zaradi prijemanja številnih rok, iščočih v občinski bajti zadoščenje. Da o tehnični pomoči pri pripravi in izvedbi mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad ne trpinčim računalnika. Dela zvrhan koš, in ni hudič, da se ga ne bi kdo lotil, seveda za primerno plačilo!
TONI GAŠPERIČ
V šoli na Bizeljskem 10. festival
BIZELJSKO - V tukajšnji osnovni šoli bodo jutri ob 17. uri izvedli 10. zimski festival. Nastopali bodo učenke in učenci razredne in predmetne stopnje ob spremljavi pevskega kvarteta OŠ Bizeljsko ter glasbeni spremljavi Vilka Ureka. V programu bodo sodelovali še Katarina Nepužlan, Petra Savnik, Aleš Gregorič, Mirjam Lipej, Jana Resnik, Natalija Črnelič in Jana Uvodič z monokomedijo Žajfarca.
•	Naučite ljudi brati in vse drugo bo prišlo samo po sebi. (Fjodor Mi-hajlovič Dostojevski, ruski pisatelj)
•	Ne veliko knjig, ampak dobre! (Klemen XIV, papež)
•	Ko beremo knjigo prvič, v hlastanju po vsebini dostikrat prezremo posameznosti. Ko jo beremo drugič, imamo od nje več koristi. (Jan Vrch-licky, češki pesnik)
•	Naučiti ljudi brali knjige pomeni toliko, kot prižgati svečo: vsak prebrani zlog je nova iskra. (Victor Hugo, francoski pesnik)
Nasilje še nad mrtvimi?
Neresnični in žaljivimi podatki na spominski Jami plošči pri župnijski cerkvi v Št. Petru - Otočcu
Junija 2000 je Krajevno združenje Zveze borcev NOB Mestne njive in Ločna-Mačkovec s pismom obvestilo župnijski urad Št. Peter-Otočec -Farni odbor za postavitev farne spominske spominske plošče pri tamkajšnji cerkvi, da je na njej vklesanih več imen in priimkov vaščanov, ki niso bili ubiti kot domobranci in niso bili žrtve komunističnega nasilja. Organizacija ZB je sporočila farnemu odboru, da so to naslednji pokojni vaščani iz Mačkovca: Janez Gorenc (1874-1942): ko so Italijani zažgali vas Mačkovec, je bežal proti gozdu, kjer zdaj poteka hitra cesta, pri tem so ga ustrelili italijanski vojaki; Leopold Miklič (1922-1942): Italijani so ga ubili na domačem dvorišču, ima še tri brate in sestro; Franc Redek (1894-1943): bilje interniran na otoku Rabu in je tam 9. 1. 1943 umrl. Zapustil je 7 otrok, ki še živijo.
Z enako pritožbo se je na Farni odbor v Otočcu lani junija obrnilo tudi Krajevno združenje ZB NOB Otočec, kije navedlo 8 imen: Florjan Golob s Trške gore (1894-1943): Italijani so ga internirali na otok Rab, kjer je leta 1943 umrl, zapustil je 7 otrok, 2 še živita; Jože Rifeli iz Heri-nje vasi ( 1916-1945): bil je interniran in se ni vrnil domov, uradno je proglašen za pogrešanega; Alojz Jožef iz Herinje vasi (1911-1941): bilje član ZB in je leta 1974 umrl v novomeški bolnišnici; Jože Radovan iz Dolenjega Grčevja (1905-1945), bil je partizan, odpeljan v Nemčijo in tam sežgan v krematoriju koncentracijskega taborišča; Franc Rifeli iz Golušnika (1913-1943), bil je partizan, ubili so ga Nemci v nemški ofenzivi jeseni 1943, hkrati z materjo Mariio Rifeli na domačem pragu; Franc Žitnik (1909-1944); kovač s Štravberka, je bil partizan od leta 1942 in borec 18. divizije, padel je avgusta 1944 pri Grosupljem, njegov sin še živi; Franc Medved (1907-1942): ni bil domobranec, saj je vsa
družina v Srednjem Grčevju delala za NOB. Pri nesrečnem rokovanju s puško se je doma smrtno ranil.
Obe borčevski združenji sta lani opozorili župnijski urad Št. Peter-Otočec, da tu naštetih 11 imen nima zveze z besedilom, kot je vklesano na spominski plošči v Otočcu. Tam piše: "Tukaj bereš imena mož šent-petrske fare, pobitih domobrancev in drugih žrtev komunističnega nasilja.” Zato sta zahtevali, naj farni odbor našteta imena do 1. novembra 2000 zbriše s te spominske plošče. To se lani ni zgodilo.
Na ponovne pripombe obeh združenj je območni odbor Zveze borcev in udeležencev NOB v Novem mestu letos 5. januarja pisal Krajevni skupnosti Otočec, da sta našteti združenji ZB NOB na zaprosila njunih članov, ki so v sorodstvu z umrlimi v internacijah ali od Italijanov in Nemcev pobitih vaščanov, protestirali pri farnem odboru v Otočcu. Sorodniki omenjenih pokojnikov so prizadeti, saj njihovi svojci na ploščo pobitih ali padlih domobrancev ne spadajo. To je tudi v nasprotju s 1. členom Pravilnika Nove slovenske zaveze, ki določa merila oz. pogoje za postavitev teh obeleži).
S pokopališčem v Otočcu upravlja Svet krajevne skupnosti, kije tudi pristojen za izdajo soglasja za postavitev plošče padlim domobrancem. Območni odbor ZB NOB Novo mesto je predlagal Krajevni skupnosti Otočec, naj vpliva na Farni odbor v Otočcu, ki naj uresniči upravičeno zahtevo obeh naštetih združenj ZB. Tako bi na miren način in brez sodnih poti odpravili sporno vprašanje, ki žali prizadete svojce pokojnikov. Hkrati bi preprečili tudi nadaljnje zavajanje ljudi, ki vedo, kdo se je boril za svobodo, kdo pa je sodeloval z okupatorjem.
Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto
Marca prve odškodnine
Prijave le do 1. avgusta
LJUBLJANA - Zdaj je že znano, koliko denarja nameravata Nemčija in Avstrija nameniti za odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem. Tisk je tudi pri nas poročal, da bodo Nemci, država, podjetja in zavarovalnice v posebnem skladu v ta namen zbrali okrog 10 milijard mark. Za začetek bo na voljo dobrih 8 milijard mark. Med poljske prisilne delavce bo razdeljenih 1,8 milijarde nemških mark, med Ukrajince fn Moldavce 1,7 milijarde mark, Ruski federaciji, Latviji in Litvi 835 milijonov nemških mark, Belorusiji in Estoniji 694 milijonov mark in za češke prisilne delavce 423 milijonov mark. Za tako imenovani “ostali svet”, za neju-dovske upravičence, kamor sodi tudi Slovenija, pa je namenjenih dobrih 500 milijonov mark. Judovska konferenca v Nemčiji bo prejela 260 milijonov mark, judovski prisilni delavci, razen iz držav nekdanje Sovjetske zveze, pa bodo prejeli 1,8 milijarde mark.
Nemški časopis Die Welt je konec decembra lani zapisal, da bo začel nemški sklad izplačevati prve odškodnine marca. Izplačevanje bo trajalo dve leti, denar pa bo treba nakazovati 1,2 milijona upravičencem, kar je skoraj 30 odstotkov več, kot so načrtovali. Nemci bodo odškodnino nakazovali v dveh obrokih. Tudi vodstvo avstrijskega sklada se je že sestalo. Upravičencev za avstrijsko odškodnino je okrog 150.000.
Nemški zakon posebej omenja dve kategoriji prisilnih delavcev. V prvi kategoriji, za katero se vsota odškodnine ne sme zmanjšati, so prisilni delavci, ki so bili vsaj dva meseca zaprti v koncentracijskem taborišču ali getu in kot sužnji podvrženi nečloveškemu ravnanju, nezadostni prehrani in zdravstveni preskrbi. Ti naj bi prejeli po 15.000 mark. V drugi kategoriji so osebe, ki so bile iz svoje domovine odpeljane na ozemlje nemškega rajha (šteje se od leta 1937 da-
lje) in so morale v težkih razmerah delati v podjetjih in ustanovah ter imele omejeno svobodo gibanja in policijski nadzor. Tem pripada po zakonu 5000 mark. Tretja skupina so prisilni delavci v kmetijstvu. Ti naj bi prejeli do 2000 mark...
Avstrijski zakon je po višini odškodnin enak nemškemu. Tako po nemškem kot po avstrijskem zakonu so upravičenci do odškodnine le prisjlni delavci, vse druge kategorije žrtev vojnega nasilja (taboriščniki, izgnanci, begunci, ukradeni otroci, talci) pa ne pridejo v poštev. Zaradi objektivne obveščenosti upravičencev do odškodnine za prisilno delo je treba še povedati, da nemška in avstrijska odškodnina druga drugo izključujeta in da bo moral vsak prejemnik odškodnine podpisati izjavo, da se odpoveduje vsem nadaljnjim terjatvam.
Slovenija ne v nemškem ne v avstrijskem zakonu ni navedena med nekdanjimi vzhodnimi socialističnimi državami, temveč je v nemškem primeru uvrščena med “ostali svet”, z Avstrijo pa je bilo sodelovanje urejeno z diplomatsko noto 10. oktobra lani. Koristi slovenskih upravičencev v Avstriji zastopata Slovenska odškodninska družba in poseben koordinacijski odbor, ki deluje v njenem okviru, (naslov: Mednarodna organizacija za migracije - MOM, Trdinova 7, 1000 Ljubljana).
Podatki, koliko Slovencev je upravičenih do odškodnine za prisilno delo, so različni. Na zboru izgnancev v Kranju so povedali, da je bilo pod Hitlerjem na prisilnem delu v Nemčiji okrog 100.000 Slovencev, od katerih jih je živih še nekaj nad 6000, ki so upravičeni do odškodnine, v Avstriji pa 563. Kranjsko Združenje
* Skrajni rok za vlaganje zahtevkov odškodnine za prisilno delo je 11. avgust letošnjega leta.
žrtev okupatorja 1941-1945 pa ocenjuje, da bo dobilo nemško odškodnino okrog 1800 prisilnih delavcev iz Slovenije, avstrijsko odškodnino pa nekaj nad 500 upravičencev. Zavedati seje treba, da so posebej v Nemčiji merila ostra in da se bo za 540 milijonov mark, namenjenih “ostalemu svetu”, prosilo blizu 200.000 prisilnih delavcev.
VINKO BLATNIK
Do več energije in zdravja
S transcendentalno meditacijo nad stres, utrujenost in težave v šoli, za krepitev odpornosti proti boleznim - Šestdnevni tečaj
"Želite več energije, jasno mišljenje, ustvarjalnost, zdravja, več sreče?” nas na prvi strani vprašuje zloženka o transcendentalni meditaciji oz. tehniki TM, metodi globoke sprostitve, ki v zadnjem času tudi pri nas pridobiva veljavo in seje kot nekakšnega zdravila proti stresu, napetosti in utrujenosti poslužuje vedno več ljudi. Zaradi svoje nenapornosti, naravnosti in preprostosti je primerna za vsakogar ne glede na starost (tudi za otroke od četrtega leta dalje), izobrazbo ali navade. Tehniko, s katero duhu in telesu omogočimo globok počitek, ki prispeva k sprostitvi stresov in napetosti, izvajamo dvakrat na dan po 15 do 20 minut, udobno sede z zaprtimi očmi.
“Tehnika TM je več kot le sproščanje in se učinki njene redne vadbe kažejo tudi v povečanju kreativnosti, inteligence, izboljšanju učnih sposobnostih in spomina, večji zmožnosti koncentracije... ter izboljšanju odnosov v družini in širšem okolju. Raziskave so pokazale tudi izboljšanje zdravja pri meditantih TM, ki tako manjkrat obiskujejo zdravnike in uporabljajo zdravstvene usluge. Tehnika pomaga pri krepitvi odpornosti proti boleznim, zmanjševanju krvnega pritiska, ravni holesterola, uporabe alkohola in cigaret... Danes tudi moderna medicina ugotavlja, da je več kot 85 odst. bolezni psihosomatskega izvora. Če vplivamo na duha, vplivamo tudi na svoje telo. Pozitivne učinke tehnike TM potr-
Oblikujmo skupaj
Študijskega krožka “Oblikujmo skupaj, ki ga organizira RIC Novo mesto v letu 2000/01 obiskuje 14 udeleženk. Med najstarejšo in najmlajšo je kar 33 let razlike, kar pa ne pomeni, da v krožku ni sproščenega vzdušja, enkratnega razpoloženja in dobre volje celo takrat, ko izdelki niso brezhibni. Teme in tehnike dela se letos prepletajo z znanjem, ki so ga udeleženke pridobile že v preteklih dveh letih. Največ oblikujejo iz mavčnih odlitkov, lesa in kovine in gline, spoznavajo servietno tehniko in slikajo s folijskimi barvami. Torkovih srečanj se tudi sama rada udeležujem, saj so teme in tehnike izbrane po našem okusu in izboru. V želji, da bi se taka srečanja nadaljevala tudi v bodoče, se zahvaljujem naši mentorici za pomoč in spodbudo, organizatorju pa za idejo in izvedbo teh srečanj.
IRENA STRASBERGER
juje več kot 600 neodvisnih znanstvenih raziskav pa tudi število tistih, ki so jo začeli vaditi, in sicer preko 6 milijonov ljudi po vsem svetu,” je povedala Nadja Pejanovič, učiteljica tehnike TM pri Društvu za naravni zakon Novo mesto. Pri tem je opozorila, da TM ni nadomestilo za zdravila, je predvsem preventivna tehnika, ki lahko tudi v primeru obolenj pripomore h hitrejšemu okrevanju.
V okviru novomeškega društva je tečaj TM opravilo preko 300 ljudi -od srednješolcev do upokojencev. Prav danes, 25. januarja, se bo v Novem mestu začel šestdnevni tečaj tehnike TM. Na uvodnem predavanju, ki bo ob 19. uri v prostorih Gimnazije Novo mesto, bodo predstavili učinke transcendentalne meditacije na človekove sposobnosti in znanstvene raziskave, ki te učinke potrjujejo, petkovo predavanje pa bo namenjeno mehanizmom delovanja in izvoru tehnike. Vsi, ki se bodo želeli naučiti TM, se bodo od sobote do torka lahko udeležili nadaljnjega tečaja. Prvi dve predavanji sta brezplačni, mlajši od 18-let pa morajo za opravljanje tečaja imeti dovoljenje staršev.
M. Ž.
Zanimiva šola v naravi
ČATEŽ PRI TREBNJEM - Po težkem pričakovanju smo se učenci 4.c razreda osnovne šole Grm Novo mesto odpravili v šolo v naravi v domu Čebelica na Čatežu pri Trebnjem. Najbolj zanimiv je bil način učenja, saj smo se najprej naučili snov v učilnici, nato pa odšli ven. Tako smo opazovali spremembe vremena, sledove živali v gozdu, drevesa, ogledali smo si kmetijo, star mlin, ribogojnico, gozdne plasti in ponoči opazovali zvezde. V enem tednu smo se naučili veliko novega. Prosti čas smo preživeli na igrišču, v telovadnici, zimskem vrtu in sobah. Zvečer smo zaspali kot polhi. V lepem spominu so nam ostali učenci iz Dragatuša, s katerimi smo preživeli čudovit teden. Žal snega ni bilo, zato se nismo mogli sankati in dričati. Vsi učitelji so bili prijazni, kuhar pa nas je pogostil z zelo okusno hrano. Zadnji večer je vsaka soba pripravila zabaven program, imeli pa smo tudi ples. Veselimo se naslednje šole v naravi in upamo, da nam bo tako lepo kot letos.
NINA GROM OŠ GRM NOVO MESTO
Bukovec ni bukov
Semiški Pluti: Tonček, Slavko, Tone, s posebnim poudarkom na Tonetu, so s humanitarnimi prireditvami zbrali že toliko denarja, da se lahko glede tega pred njimi skrijejo vsi belokranjski pripravljavci podobnih ‘fešt’, vštevši klube z zvenečimi tujimi imeni. Cvenk so podarili bolnicam, zdravstvenim domovom, socialni službi, gasilcem, pomoči potrebnim posameznikom in še komu, a se ne hvalijo s tem. Nasprotno: prepričani so, da imajo za to zasluge številni sodelavci, sokra-jani in seveda sponzorji, ki radi odprejo mošnje.
Pri prizadevanjih stojijo Plutom ob strani tudi Šokci in okoliški prebivalci trga. Skupaj z županom Bukovcem, ki je vse prej kot bukov, predvsem pa dobro obvlada stike z javnostjo. Se pravi, da je ob pravem času na pravem mestu, tam pač, kjer je moč nabrali politične točke, četudi ni pregoreč zagovornik zbiranja denarja s pomočjo kulturnih prireditev. Po tem se razlikuje od metliškega Dragova-na, ki si privošči, na primer, manjkati na letni konferenci godbe in folklore, društev, ki štejeta v občini največ članov in sta ponos mesta, da o neobisko-vanju kulturnih zadevščin sploh ne izgubljam besedi.
Semičani so Semičani, se pravi, da čutijo pripadnost svojemu kraju, imajo to, kar so Metličani, žal, izgubili. Šokci napolnijo dvorano, ne da bi izo-bešali plakate, v metliški športni dvorani se ne more zbrati več kot petsto ljudi, pa če se na odru razdajajo največje slovenske ali hrvaške estradne zvezde. Riba smrdi pri glavi in če na prireditvah ni najvidnejših občinskih betic, in največkrat jih ni, je nekako samo po sebi umevno, da manjkajo tudi navadni smrtniki. Zgledi vlečejo, še posebno negativni, in Drago-van bi si lahko privoščil svetovalca, ki bi mu namignil, kje se mora kljub prezasedenosti pojaviti, če hoče veljati za moža, ki obvlada občinsko sceno, sicer ga bo v prihodnosti volilno telo izpljunilo.
TONI GAŠPERIČ
Packa na zdraviliški sprehajalni poti
“Auerspergova botanična pot” - primer neustreznega poimenovanja
V javnem Glasilu občine Dolenjske Toplice št. 14 z dne 30. avgusta leta 2000 je bilo pod naslovom Auerspergova botaniča pot javnosti sporočeno, da so v Zdravilišču Dolenjske Toplice bogatejši za še eno novost. Zapisano je bilo, da so ob praznovanju občinskega praznika Občine Dolenjske Toplice v okviru slavnostne seje (Občinskega sveta - op. p.) v petek, 22. julija (leta 2000 -op.p.), slavnostno predali namenu sprehajalno pot, imenovano “Auerspergova botanična pot”. Zapis tega imena za zdraviliško sprehajalno pot v Dolenjskih Toplicah, ki gaje (ime) določila tako imenovana “komisija” (se ve, da nekaj odločujočih topli-ških akterjev) je širok krog bralcev občinskega Glasila na območju top-liške občine neprijetno presenetil in razburil, kot tudi slovenske bralce še drugje.
Nikoli se še ni na območju Dolenjskih Toplic imenovala kakšna pot Auerspergova pot. Celo v cesarski Avstriji in tudi kasneje se ni nikdar na območju Dolenjskih Toplic imenovala kakšna pot z Auerspergovim imenom in tudi ne z imenom botanična (botaničnega rastlinskega nasada v Dolenjsih Toplicah ni bilo, zato ni pogoja za imenovanje take poti). Za zdraviliške sprehajalne poti se je vedno uporabljalo samo naziv sprehajalna pot. Če je bilo potrebno sprehajalni poti nadeti ime, bi sprehajališče lahko poimenovali z lepim domačim imenom, na primer: Zdraviliška sprehajalna pot. Zdraviliška zelena sprehajalna pot. Zdraviliška sprehajalna pot pod zelenjem ali Zdraviliška zelena sprehajalna pot pod svobodnim soncem in podobno.
Snovalce imena sprehajalne poti je verjetno navdala čustvena otožnost ob misli na fevdalne kneze Auersperge, ki so bili lastniki nekdanje fevdalne Kopališko-zdraviliške stavbe. K temu jih je mogoče vzpodbudil tudi lanskoletni poletni tihi
obisk v Dolenjskih Toplicah kneza Karla (sin zadnjega lastnika Zravili-šča) Auersperga, ki je ob tisti priliki tudi izjavil, da seje odločil zahtevati vrnitev vseh razlaščenih Auerspergovih gozdov. Ob prejšnjih nekajkratnih kratkih obiskih v Soteski o svojem namenu še ni tako odkrito govoril.
Trije pisci so že v treh izdajah javnega Glasila občine Dolenjske Toplice pisno objokovali in bolestno poveličevali Auersperge. Eden izmed pišočih častilcev Auerspega pa opisuje veličino Auerspergov in njihove ogromne in neizbrisne zasluge za Slovenijo. Zadnji lastnik Zdravilišča Dolenjske Toplice knez Karl Auersperg je 1921. leta Zdravilišče z vsemi pripadajočimi napravami in z zemljišči prodal takratnemu topli-škemu zdravniku dr. Konvalinku. Novi lastnik Zdravilišča je v letih 1921 in 1922 staro fevdalno Kopališko stavbo, zlasti pritličje in pod njim termalne kopališke bazene dal preurediti ter dal izdelati tudi celo separatne kopališke kabine. Uredil je za takratni čas moderen sanatorij, ki je tak ostal še nekaj let po drugi svetovni vojni. Takoj po koncu druge svetovne vojne je nova jugoslovanska država prevzela v svojo upravo celotno Zdravilišče Dolenjske Toplice. V naši bivši skupni državi je bilo s prispevanjem naših ljudi ogromno narejenega za razvoj in dvig Zdravilišča na njegovo visoko stopnjo modernizacije.
Imenovanje in zagovarjanje sedanjega poimenovanja sprehajalne poti s priimkom fevdalcev Auerspergov je huda žalitev in sramota za našo državo. Poimenovanje z botanična pa je nezakonita, tak naziv se ne more kar enostavno izmisliti. Za pridobitev takega imena je potrebna posebna ugotovitvena ocena o izpolnjevanju pogojev za priznanje (verifikacija) pristojnega mednarodnega foruma, da se lahko potem pridobi od pri-
stojne institucije naše države naziv botanična pot, do česar pa m enostavno priti.
S poimenovanjem “Auerspergova" seje s tujo blatno packo zamazalo zdraviliško sprehajalno pot na naši sveti slovenski zemlji. Moralo bi čimprej brez obotavljanja sprejeti akt Občine Dolenjske Toplice o odstranitvi te sramote za naš narod.
KARLO-DRAGO OBLAK Meniška vas 61
Del vodovoda obnovljen
VIDEM - DOBREPOLJE - V struški dolini so končali z rekonstrukcijo vodovodnih cevi v vaseh Tržič in Podtabor v skupni dolžini okoli 2 kilometra. Tu so se zaradi dotrajanih cevi pojavljale največje izgube pitne vode. Na obnovljenem delu so postavili tudi ustrezno število hidrantov. Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki ima tudi sicer na skrbi oskrbo z vodo in vzdrževanje vodovoda na tem območju, je tako zaključilo z deli v vrednosti okoli 25 milijonov tolarjev, od česar bo šlo 10 milijonov iz občinskega proračuna, ostanek pa se je nabral z amortizacijo pri obračunu vodarine. Večje izgube vode se pojavljajo še v vasi Rap-ljevo, ki bo naslednja na vrsti za obnovo vodovoda.
Kapševi še en državni naslov
STARI TRG OB KOLPI - Staro-trška šahistka Darja Kapš je osvajala naslove državne prvakinje vseh mlajših starostnih skupinah, kjer je sodila tudi med najboljše na svetu. Tokrat je bila na posamičnem državnem prvenstvu v kategoriji do 20. leta razred zase, saj je naslov državne prvakinje osvojila z 8 točkami, drugouvrščena Srebrničeva pa je zbrala 6,5 točk.
Po srečo v Kočevje, srečna v Gabrju
Kozlevčarjeva zlatoporočenca
GABRJE -Potem ko sta se Kristina Štravs in Frančišek Kozlevčar iz Gabrja poročila 20. januarja 1951, sta si 20. januarja 2001 spet rekla da. Njuna zlata poroka je bila v poročni dvorani v gradu na Otočcu.
Kozlevčarjeva sta v mladosti odšla sreče in kruha iskat v Kočevje, kjer je Franc delal, kot so to počeli številni možje iz novomeškega Podgorja, v rudniku. Potem sta se vrnila v Gabrje. Kristina, njuna hči, je ostala v Kočevju, Franci je šel z njima.
To ni vse. Je delček zgodbe o dveh podgorskih ljudeh, njuni poti v svet in vrnitvi na rodno grudo. Ta zgodba bi lahko bila z majhnimi popravki tudi zgodba o stoterih ljudeh naše dežele tistega časa. Prav gotovo.
M. L.
Zimovanje
črnomaljskih
gimnazijcev
Smučanje in plavanje
ČRNOMELJ - Kot kaže, so zimo-vanja na Rogli in v Cerknem v zadnjih letih prinesla dobre izkušnje in pustila lepe spomine na dejavnost, ki ponuja možnost aktivno preživeti prosti čas. Tako so tudi letos na Gimnaziji Črnomelj svojim dijakom omogočili to enkratno doživetje.
Zimovanje, kije vključevalo smučanje in plavanje, so letos izvedli v Cerknem. V dveh skupinah je bilo na zimovanju 54 dijakov, ki so bili kljub muhastemu vremenu na terenu uspešni, najprej mokri, kasneje pa prezebli, a vseskozi nasmejani in zadovoljni. Skupini “klinastih” sta do paralelnih zavojev pomagala priviju-gati Vlasta Adlešič in Milan Kordič, začetnike pa sta smučarskih veščin učila Boris Šikonja in Brane Adlešič.
Po petdnevnem delu na snegu so vsi dijaki osvojili toliko smučarskega znanja, da lahko samostojno uporabljajo smučarske naprave in da so sposobni smučati na srednje zahtevnih smučiščih.
Mnenje vodje zimovanja prof. Adlešiča je, daje akcija ob izjemnem delu spremljevalcev izredno dobro uspela tako glede osvojenega smučarskega znanja kakor tudi druženja izven šolskih klopi. Ravno slednjega ob veliki obremenjenosti mladih še posebej manjka, na veliko zadovoljstvo dijakov pa v Srednji šoli Črnomelj že razmišljajo o prihodnjem letu.
UDELEŽENCI
I
Zvonovi vabijo
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič je z dobrodelnim koncertom pod naslovom Zvonovi vabijo v semi-škem Kulturnem domu na Štefanje zaključilo zbiranje sredstev za nabavo šolskih zvonov za pritrkovanje. Zvonov, ki so jih ob tej priložnosti tudi že predstavili, ne bi imeli brez številnih darovalcev iz Semiča in drugih krajev domovine z Janezom Ivanetičem iz Črnomlja na čelu, ki je daroval denar za največji zvon, in naših rojakov v tujini. Martina Sep-aher iz San Francisca je darovala za drugi največji zvon in vodila akcijo zbiranja sredstev med našimi rojaki v Združenih državah Amerike, najmanjši zvon pa je podaril izdelovalec zvonov Jože Melik iz Ljubljane.
Zahvala velja prav vsem, ki so na kakršen koli način pomagali uresničiti ta obsežni projekt in prireditev. Največjima donatorjema smo se zahvalili na trajnejši način: v ploščici na jarmu zvonov smo vgravirali njuni imeni Janez in Martina, tretji zvon nosi napis Štefan v spomin na farnega patrona in Štefana Benčiča, zvonarja pri cerkvi sv. Mihaela, mali zvon z imenom Minka pa je posvečen spominu Minke Bartel, požrtvovalne semiške organistke. Zvonovi so nameščeni v učilnici v župnišču Semič. Ker je bil odziv darovalcev večji od pričakovanega, bo zbrani neporabljeni denar služil za poučevanje mladih pritrkovalcev v Beli krajini, 30 tisočakov pa smo darovali za izgradnjo kapele pri Splošni bolnišnici Novo mesto^Ob tej priložnosti je župnik Janko Štampar pritrkovalcem, starejšim od 60 let, podelil župnijska priznanja.
MARIJA STARIHA PREDSEDNICA KD OREL
SEMIČ
ZLATA POROKA - Kozlevčarjeva iz Gabrja sta si 50 letih skupnega življenja v soboto spet izmenjala prstana. Franc je v soboto na uradno listino napisa! K, začetnico svojega priimka. To je veliko dejanje. Zmogel ga je prav gotovo tudi zato, ker je družina lepo skrbela zanj, potem ko ga je pred leti zadela kap. (Foto: M.L.)
Rupnikovi so te dni deležni pomoči številnih dobrotnikov: Karlo, Larisa in Jernej (spredaj), zadaj mama Zdenka in oče Drago. (Foto: M. G.)
Stiska šestčlanske družine
Trije otroci so zelo bolni, oče je brez zaslužka, mama pa priložnostna delavka - Radi bi se vrnili nazaj v Kočevsko Reko
DOLENJA VAS - Šestčlanska družina Rupnikovih se je pred šestimi leti iz Kočevske Reke preselila v vlažno hišico v Dolenjo vas pri Ribnici. Drago in Zdenka ter njuni bolni otroci Larisa, Jernej in Karlo (Boris, Zdenkin sin iz prvega zakona največ čas preživi pri njenih starših) niso mogli več prenašati prostorske stiske in so se iz komaj osemnajst kvadratnih metrov velikega stanovanja, ki ga je Drago dobil kot delavec podjetja Snežnik, raje umaknili v dotrajano hišico, kjer je prej živela Dragova mama. Zelo nejevoljni so, ker jim je Snežnik obrnil hrbet in jim ni dal večjega stanovanja, saj se je Drago težje poškodoval pri delu. Pravi, da kot invalid ni primeren za zaposlitev, Zdenka, sicer izučena gostinska delavka, pa bi se lotila česarkoli, samo da bi kaj zaslužila.
Najhuje pa je z bolnimi otroki. Vsi namreč bolehajo za kronično astmo, po noči so oblečeni v plenice. Larisa ima hemofilijo, Karlo je bil na operaciji ušesa, grla in nosu, srednja
naglušnost ga zelo razlikuje od njegovih vrstnikov, Jernej pa ima hudo astmo. V pomoč so jim priskočili dobri ljudje (družina živi od socialne pomoči), tudi ribniška in kočevska Karitas jih ni pozabila. Družina je bila najbolj presenečena decembra, ko jim je poštar prinesel darila treh dobrih mož: Miklavža, Božička in Dedka mraza. Po stanovanju, pravzaprav vlažni sobi, ki je tudi spalnica (za vso družino) in igralnica, je bilo naenkrat več igrač, kot so jih imeli otroci doslej.
Občini Ribnica in Kočevje oziroma podjetje Elektro Kočevje so jim pred hišo brezplačno namestili drog za elektriko, za kar se jim seveda zahvaljujejo. Zdenka pravi, da bi najbolj potrebovali protiastmatične vzglavnike. Zanje bi družina morala zbrati šestdeset tisoč tolarjev. Otroci bi lažje spali na novih vzmetnicah in na posteljnini, o kateri pa lahko le sanjajo. Sicer pa bi se najraje vrnili v Kočevsko Reko, seveda v večje stanovanje.	M. G.
Proti poslanskim privilegijem
Izvršni odbor DeSus Črnomelj o pobudi dr. Bajuka, da bi vsak poslanec imel svojega svetovalca
ČRNOMELJ - Pretekli teden je izvršni odbor DeSus Črnomelj med drugim razpravljal tudi o pobudi dr. Andreja Bajuka, da bi vsak poslanec imel svojega svetovalca, ki jo je vodstvo poslanske skupine LDS z veseljem osvojilo. LDS kot vodilna in vladajoča stranka žuga z varčevalnimi ukrepi in napoveduje nove davke, zlasti za nepremičnine, da bi se državni proračun še bolj odebelil. Po drugi strani pa naj bi se povečala državna administracija. Že sedaj ima parlament kakšnih 90 zaposlenih v skupnih službah, odborih in komisijah, ki delajo za parlament in poslance, da sprejemajo odločitve v skladu z zakonodajo.
Verjamemo, da bi kateri poslanec potreboval svetovalca, saj čuti, da svojega dela ne opravlja dobro, zato potrebuje pomoč. Najbrž potrebujejo svetovalce, da bi namesto njih prebirali gradivo in jim svetovali, kako naj glasujejo. Poslanski poklic je dobro plačan. Kdor se ne počuti sposobnega za njegovo opravljanje, naj ne kandidira! Poslanec bi moral biti le poslanec, ne pa še župan, član kakšnih nadzornih svetov ali uprav. Veliko je namreč takih, ki še naprej opravljajo svoje poklicno delo. Zato občinski odbor DeSus Črnomelj zahteva, naj se spremeni zakon o lokalni samoupravi v tem smislu, da funkcija poslanca ni združljiva s funkcijo župana. Ker imamo sedaj
na plačilnem seznamu državnega zbora kakšnih 140 poslancev, se upokojenci in ostali sprašujemo, kakšni so to ljudje, da po izteku mandata ne morejo dobiti službe. Čeprav ne opravljajo poslanskega dela, prejemajo plačo z vsemi dodatki, kar ni prav, pa tudi čas t.i. čakanja bi bilo potrebno skrajšati na tri mesece.
Občinski odbor DeSus je odločno proti uresničitvi sklepa kadrovske komisije, da bi vsak poslanec imel svojega svetovalca, in proti povečevanju poslanskih privilegijev. Pri sprejemanju varčevalnih ukrepov so takoj udarili po upokojencih in jim s spremembo pokojninskega zakona odvzeli .22 milijard tolarjev. Parlament in vlada bi morala najprej dati zgled in šele potem zahtevati od ljudstva, da zategnejo pasove!
JANEZ DRAGOŠ
Boštanjski vrh z županom
BOŠTANJ - Sevniški župan Kristijan Janc se je srečal z vodstvom in svetniki iz krajevne skupnosti Boštanj. Pregledali so lansko delo in si zastavili nove cilje. Tudi iz sredstev občinskega proračuna in z državno pomočjo so v tej KS uspešno zaključili modernizacijo ceste v dolini Grahovice, zavarovana sta dva železniška prehoda, uresničili pa so še številne manjše projekte.
17
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
■ *v
NASE KORENINE
Gostilna, knjige, muze in Mici
V Novem mestu je bila včasih gostilna Pri Peru. Starejši meščani se je še spomnijo. Tam se je dalo dobiti Šilce pristnega podeželskega žganja, zdravila za vse želodčne težave, in Štefan vina, natočenega iz soda, ki so ga pravkar pripeljali s Trške gore ali kake druge vinske gorice, ki jih je v okolici Novega mesta precej. In jeseni, takrat je zadišalo po portugalki in glas o tem se je hitro širil po mestu. “Si slišal, pri Peru jo že točijo," se je šušljalo med poznavalci. Zbirati so se začeli v polmračnem lokalu, pogovor je postajal vse glasnejši in pesem je kmalu pricurela na ulico.
A vedno ni bilo tako živahno. Bili so dnevi, ko je enakomerno tiktakanje ure v lokalu preglasilo vse druge zvoke. Natakarica Mici, domača hči, je preganjala dolgčas z branjem. Tako je bilo tudi tistega dne konec štiridesetih. Lokal je preplavil mir. Mici je odprla debelo knjigo in se potopila v branje. Bila je že globoko v svetu literature, ko so se odprla vrata in dva mlajša moška sta pristopila k šanku. Mici očitno ni znala skriti zadrege, da stajo gosta takole presenetila, pa je eden od njiju skušal stvar zgladiti. Vljudno jo je vprašal: “Dekle, kaj pa bereš?" “Tihi Don,“ je odgovorila Mici in mislila, da je s tem potešila neznančevo radovednost. Zmotila se je. Njena osebnost, pa tudi njeno zanimanje za književnost sta ga samo podžgali. Vprašanja so se nadaljevala in odgovori so bili vse prijaznejši. Neznanec je postal dober prijatelj in mož, Mici pa njegova žena. Tisti neznanec je bil slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali. Mici se je poročila z njim leta 1949.
Gostilne Pri Peru na Ulici komandanta Staneta zdaj ni več. Tudi Severin Šali je že pred osmimi leti umrl. Mici pa ob jutrih še pride na kavo in cigareto v lokal, kjer sta se pred dobrega pol stoletja spoznala. Zdaj se imenuje Kava bar Pri slonu, vodi pa ga njun sin Cveto.
Pri slonu, to je ime s tradicijo. Včasih je bil tukaj s tem imenom hotel z gostiščem. Njegov lastnik Jakše seje poročil s Frančiško, hčerko znanega gostilničarja Franca Konška s Trojan. Z njo je imel sinova Mirka in Franceta, potem pa je umrl. Vdova se je poročila s Francem Perom, ki je potem vodil gostilno, ona pa kuhinjo. Mici je njun najstarejši otrok, za njo sta prišla na svet še Cveto in Anica.
Mici je z materjo obiskala tudi deda na Trojanah. Bilje bogat lastnik gostilne, ki je daleč naokoli slovela po imenitnih krofih. Sam pa si ni dosti privoščil. Takrat triletni deklici je v spominu najbolj ostal šop las, ki je dedu štrlel skozi luknjo v klobuku. Tudi novomeških spominov bi se dalo izbrskati obilo, saj se je v Perovi gostilni marsikaj dogajalo. Za domače ljudi pa je bilo najbolj pomembno, da je dejavnost nepretrgoma tekla. Deklico je učenje sicer veselilo, a že v peti gimnaziji se je morala odločiti: ali šola ali gostinstvo. In ostala je doma. Potem je prišla vojna. Vsi v družini so sodelovali v odporu proti okupatorju. Fantje so odšli v parti-
zane, očeta pa so aretirali Nemci. Doma so ostale samo ženske. Sklenile so zapreti gostilno, a jim takratna oblast tega ni dovolila. Morale so streči okupatorju in njegovim pomagačem. Medtem so prihajale žalostne novice: v Novi Gori je padel najmlajši brat Cveto, v bližini Gro-suplja drugi brat France. Oče se je še pred koncem vojne vrnil, po njej še starejši brat. Zdaj bi lahko gostilna doživela nov razcvet, pa jo je povojna oblast ukazala zapreti.
Nekaj let po vojni je trajalo negotovo obdobje. Nekaj prostorov je bilo celo zaplenjenih. Potem pa je oče v strahu, da bo zaplenjeno vse, ponovno zaprosil za dovoljenje. Dobil ga je, Novomeščani pa gostilno Pri Peru. Za domače je oživitev gostinstva seveda pomenila olajšanje in veselje, hkrati pa tudi veliko breme. Gost pride in gre, gostilničar pa mora biti vedno za šankom, vedno prijazen in uslužen, od jutra do večera.
Mici je imela srečo, da se je lahko posvetila tudi drugim stvarem. Veliko družini, ki sta jo osnovala s Severinom. Rodila je Mojco in Cvetka, a že ko je bila prvič noseča, je stopila na oder. Igralstvo je bilo namreč njena skrivna ljubezen še iz šolskih dni. Društvena dejavnost je bila v povojnih letih zelo razvita in razvejena. V Novem mestu je prednjačilo kulturno društvo Dušan Jereb s simfoničnim orkestrom, pevskim zborom in igralsko skupino. Pri slednji je Mici uresničevala svoje mladostne sanje. Več kot dvajset let seje predajala igralski umetnosti. V zelo zavzeti amaterski skupini, ki je tudi v takratnem jugoslovanskem merilu dosegala laskave strokovne ocene, je oblikovala veliko število igralskih vlog, saj so letno postavili na oder tudi po več dramskih del. Igralsko delo ji je prineslo tudi Trdinovo nagrado.
“Novomeški igralci smo bili poznani po lepem jeziku in čisti izgovorjavi. Za to se je trudilo več režiserjev. V prijetnem spominu sta mi ostala predvsem Štefan Hlade in prof. Trdan, od številnih gostovanj pa eno od zgodnejših, ko smo bili v Beli Cerkvi. Tja smo se peljali kar na lojtrskem vozu pa še dež nas je spotoma namočil. A smo bili tako prisrčno sprejeti, da so bile vse neprijetnosti hitro pozabljene. Ja, pa gostovanje v Beli krajini! Predstava je lepo uspela in deležni smo bili navdušenih in dolgih aplavzov. Tako smo zamudili zadnji vlak. Tiho smo potem obsedeli v čakalnici, Mara Glonarjeva, kije imela doma še majhne otroke, pa je presunljivo zajokala. Domačini so seje usmilili. Posebej zanjo so dobili avtomobil in jo spravili do Novega mesta," se spominja Mici. Igralstvo in gostilno je že zdavnaj opustila. Njeno veselje so zdaj trije vnučki, ki ji lepšajo dni. Pa knjige.
Novomeščani dandanes očitno niso več posobni uprizarjati odrskih del. Zavese so že dolga leta spuščene. Niti ni več gostilne v mestu, iz katere bi zadišalo po portugalki. Pa tudi točajk, ki bi brale Tihega Dona, najbrž ni več.
TONE JAKŠE
SAMONIKLI KIPAR IZ SEVNICE
Največja ljubezen Petra Veneta do lesa in v lesu
Njegove lesene plastike pričajo o izvrstnem poznavalcu plemenitega kiparskega materiala, po vsebini pa so kljub včasih fantazijsko obarvanemu motivu vseskozi stvarne in dosledno povezane z naravo. To povezanost mu narekuje material, plemenita, od narave dana snov, ki jo najde predvsem v skrivenčenih stoletnih vrbah in lipah. In zakaj ravno les in ne kakšen drug za kiparjenje prigoden material? Odgovor se ponuja sam, če upoštevamo dejstvo, da je vso svojo mladost Peter Vene preživel v okolju, ki mu je ponujalo neposreden stik z lesom, in se zgodaj seznanil z žlahtno snovjo različnih drevesnih vrst, ki so mu ne malokdaj ponujala motiv že v obstoječem drevesnem deblu, v razraščenih vejah in prepletenih koreninah.
Njegovo poznavanje lesa je sčasoma postalo tako tenkočutno, da je že v neobdelanem kosu drevesa videl podobo, ki jo je bilo treba z dletom samo izluščiti iz objema debla in ji dati novo življenjsko obliko. Njegove skulpture imajo značaj organsko nastalih podob in se podrejajo strukturi rasti in igri narave, vendar so nastale izključno po zaslugi avtorjeve bogate domišljije in skrbno vodenega dleta.
Venetovo poznavanje lesa se kaže predvsem v tem, da pri likovno ustvarjalnem delu vključi v izbrani motiv vse posebnosti posamezne drevesne vrste, kjer pridejo do veljave letnice, žile, grče, maroge in včasih celo drevesna skorja, če je to potrebno za dosego želenega učinka, da z njim dopolni od narave ponujeno obliko in jo preoblikuje v resnično in prepričljivo kiparsko stvaritev.
za celo vas. Naša šola je dobila za tiste čase izjemno lepo nagrado -20 parov smuči, ker sva pretežno z bratom izdelala številna ročna dela in je naša šola zmagala na natečaju. Na poti na kmetijo maminih staršev do Malih Poljan pri Zburah sva s Pavletom ob Radulji opazovala vrbe, ki so se mi dozdevale kot nekakšne čarovnice. Sploh nisem pomislil, da bom kdaj iz tega kaj izdeloval," niza svoje spomine Peter. Z bratom sta zelo rada zahajala v očetovo kovačijo in kaj skovala, toda ker je strogi oče vsakokrat opazil, da se je nekdo potikal po njegovi delavnici, sta dobila svoje “plačilo” za neugnano radovednost. Peter in Pavle sta bila
Kipar Peter Vene najpogosteje iz lesa ustvari elegantne ženske figure.
Nenehno išče nove možnosti likovnega izraza
Vsebinska zasnova Venetovih kiparskih kompozicij po besedah kustosa Dolenjskega muzeja v Novem mestu Jožefa Matijeviča razkriva kiparja, ki ima širok motivni razpon, čeprav so v njegovem celotnem opusu rdeča nit predvsem elegantne ženske figure. Podobe, nastale po secesijskem vzgledu, izražajo intimen čustveni del kiparjeve osebnosti. To so v večini primerov kot tančica prosojne in vitke ženske figure, pri katerih so, če ne gre za torzo, obrazni deli nakazani le z nekaj potezami, saj avtor posveča pozornost predvsem telesu, ki s svojim gibanjem sproži likovno govorico. Nasprotje tem figuram izražajo avtorjeve ekspresivne podobe, ki izvirajo iz čutnega, povsem prvinskega izraza življenjske realnosti. V njegovem opusu bomo našli tudi groteskne podobe, ki so nastale po njegovi fantaziji ali po literarnih predlogah, z bolj ali manj zapleteno ikonografsko vsebino, in nam kažejo, da se avtor ne zapira v ozke okvire, temveč da nenehno išče nove možnosti likovnega izraza in da naravi, ki velikodušno ponuja, vzame to, kar bi bilo sicer za vedno skrito.
Pred svojo lično hišo na Gubčevi 4 v Sevnici, na gričku, od koder je lep razgled po Savi proti središču mesta in Logu ter na Posavsko hribovje, sije Vene uredil pretežno zastekljen atelje na prostem. V
Pri delu.
njem sije namestil tudi gašperček, v katerem kuri lesne odpadke. Pravi, da ga ne zebe, potem ko se zjutraj podpre z “mesenko” in kuhanim vinom. Tako ima doma veliko lesa, ki ga je navozil iz doline Radulje in Grahovice, kjer ima še veliko lesa, zaščitenega s PVC folijo. Travnik v dolini Grahovice ima v najemu od boštanjskega župnišča, zelo dobro sodeluje s tamkajšnjim župnikom. S travnika že dobro desetletje s pomočjo trpežne ruske lade nive zvozi les domov, potem ko ga je prej očistil in razžagal. Toda to še ni niti polizdelek, saj Veneta čaka še ogromno garanja z različnimi orodji in pripomočki, preden bo kos lesa postal s čebeljim voskom zavarovana umetnina ali del pohištva, denimo čudovit podstavek za mizico. Petru največ pomeni to, da tudi preprosti ljudje cenijo njegovo delo. Če slučajno veter odkrije kakšno bodočo skulpturo pod polivinilom, mu to krajani nemudoma sporočijo ali pa, če je kaj manjšega, kar sami popravijo streho oz. zaščitijo les pred vremenom.
Svoji hiši je vtisnil močan osebni pečat in “dušo” sam s svojimi pridnimi in “zlatimi" rokami, jo prilagodil svojemu načinu življenja in ustvarjanja ter jo spremenil v manjšo galerijo pretežno svojih skulptur pa tudi slik. Med njimi je tudi slika Klavdija Tutte, ki jo je Vene dobil “za kompenzacijo”, ko si je priznani umetnik izbral neko njegovo skulpturo in jo poplačal s svojo umetnino.
Vsak kos lesa, ki ga Vene navozi domov, v sebi skriva določeno motivno idejo, ki samo čaka, da jo samonikli kipar obudi v življenje, kajti vse, kar je Vene ustvaril doslej, govori o iskreni ljubezni do likovnega prizadevanja, ki mu predstavlja sprostitev in užitek. Pri tem ima podporo soproge Melite, kije pustila službo modne oblikovalke v sevniški Jutranjki, da seje lahko še bolj posvetila družini in moževemu ustvarjanju. Je nekakšna moževa poslovna sekretarka, skrbi tudi za stike z javnostjo. Naposled je zdaj družina odvisna pretežno od dohodka, ki ga ustvari glava družine s kiparjenjem, čeravno Peter pogosto poudarja, da ustvarja predvsem za dušo.
Takšne, pestre in bogate življenjske poti Peter Vene, rojen 12. septembra 1943 na Bučki skupaj z bratom dvojčkom Pavlom, niti v sanjah ni pričakoval, čeprav sta oba že od malega kazala veliko smisla za ročne spretnosti. “Župnika nisva marala, jaslice iz gline pa sva mu s Pavletom vseeno naredila. Pozimi sva naredila 12 sank
pri raznih kmečkih opravilih vedno najhitrejša, da sta imela potem čas še zase. S 15 leti sta šla od doma v Maribor v šolo za elektrogospodarstvo. Izučila sta se za elektrikarja. Peter je bil potem obrtnik, napeljal je elektriko v številne hiše, domove, podjetja in ustanove.
Odločitev ob osamosvojitvi
Ob osamosvojitvi Slovenije seje odločil, da kiparjenje ne bo več le njegov najpomembnejši in pravzaprav edini konjiček, pač pa poglavitna dejavnost. Naposled so bili pri hiši štirje otroci in želel je, da
V veliko podporo mu je žena Melita, ki je nekakšna moževa sekretarka.
bi bila družina čim več časa skupaj. In res, sicer glasbeno nadarjeni otroci so vedno prav radi pomagali pri čiščenju izvotljenih, od zoba časa in narave zgaranih vrb v dolini Grahovice. Peter je znal motivirati in nesebično prenašati svoje znanje in ljubezen do lesa tudi na njegovih kiparskih delavnicah “Pungert 97“ in “Pungert 98“ v Kranju, kjer je vsak dan spoznavalo kiparjenje več kot 50 otrok in odraslih. Delavnice je podprla tudi kranjska zveza kulturnih društev. Vene je svoje plastike, od katerih najstarejše, njemu najljubše, niso naprodaj, predstavil širšemu občinstvu že na več kot 50 samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji. Med temi je bila vsekakor največja in najpomembnejša pregledna razstava leta 1994 v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani. Zelo rad pa se Vene spominja tudi leta 1969, ko je tri leta po prvi samostojni razstavi v Posavju, dobil prvo nagrado Mestne konference ZMS Ljubljana, na razpis katere seje prijavilo kar okrog 400 slovenskih likovnih ustvarjalcev.
Sevniški akademski slikar Alojz Konec v katalogu Petra Veneta Ljubezen v lesu poudarja, da se Vene vseskozi ukvarja s podobami v lesu in da premore izredno tenkočutnost do naravnih materialov. Pozna jih kot bi živel v sožitju z njimi, misli in orodjari z lesom, ker pozna “njegovo logiko”, naravo, značaj, kar predstavlja tudi bistvo kiparjenja kot umetnosti in veščine. Venetove podobe v lesu so najpogosteje ustvarjene iz vrbovega lesa, bolj poredkoma pa iz lipovega, topolovega in tudi iz oljkove-ga! Prof. Konec pravi, da Vene odkriva in poudarja na človeka spominjajoče oblike, dostikrat v slikarskem smislu dveh razsežnosti, zaustavljenega pogleda na obrisu, konturi kipa. V zadnjem času pa ustvarja polnokrvne, na živi svet spominjajoče organomorf-ne oblike, ki same živijo v zares obdelanih vseh treh razsežnostih.
Veliko zadovoljstva in samozavesti pa mu je prineslo sodelovanje na mednarodni razstavi od 7. oktobra do 12. novembra lani v nizozemskem mestu Urmond ob belgijski meji. Belgijski galerist Leo Klein, čigar žena je tudi priznana slikarka, je povedal, da tako ugodne kritike razstavljenih del nekega razstavljavca, kakršna je bila namenjena Venetu (razstavljala sta še belgijski in nizozemski slikar ter belgijski keramik), v tej galeriji še ni bilo. K še bolj prijetnemu počutju obiskovalcev pa tudi promociji Slovenije sta gotovo prispevala slovenska potica in cviček, kar so Venetovi pripeljali od doma. Venetove skulpture bodo na razstavi gotovo še v kakšnem drugem kraju v zahodni Evropi.
PAVEL PERC
MODNI KOTIČEK
Stilske ukane (1)
“Nihče ni popoln ” pravi že stari rek, ki je še posebej uporaben pri oblikovanju usklajene celostne zunanje podobe. Naj vas ne skrbi, če ne izgledate kot svetovne manekenke, suhice z modnih brvi ali lepotice z naslovnic revij. Sprijaznite se s svojim videzom in ga predstavite karseda samozavestno. To je namreč tisti ključ do uspeha pri oblikovanju zavidljivega osebnega sloga. Pri tem pa naj vam pomagajo stilske ukane oziroma nasveti, kako prikriti nekatere pomanjkljivosti in poudariti svoje adute.
Stilisti poudarjajo, da je za sestavljanje usklajene podobe najpomembnejše razmerje ženskega telesa. Potem pa še nekaj iznajdljivosti in kreativnosti pri izbiri modnih dodatkov, in videti boste brezhibno. Najboljša oprava, ki vas zagotovo polepša, je dobro krojena obleka čislih linij. Ne tesno oprijeta. temveč takšna, ki linijo telesa podaljša. V temnih odtenkih, pisan in barvit (najsvetlejši!) zgornji de! pa bo pozornost usmeri! na obraz.
Ker je kostim letošnja modna smernica, si brez greha izberite kakšnega. Manjše ženske nosite suknjič, ki je krojen po telesu. Suknjič naj nima prekratkih rokavov in naj sega do polovice bokov. Hlače naj bodo krojene ravno ob nogi in ne prekratke! In še shujševalna zvijača: ozki rokavi, vstavljeni visoko v rokovno okroglino in suknjič z enorednim zapenjanjem. S pasom zelo preprosto optično podaljšate ali skrajšale trup. Ženske, ki imajo kratkega, naj barvo pasu uskladijo z barvo zgornjega dela oblačila, tiste z dolgim pa z barvo hlač ali krila.
Če imate drobno postavo, oblecite prilegajoč oziroma ozek zgornji del in široke hlače. Če imate suhe in koščene noge, oblecite širok zgornji del, ki sega čez ozke hlače. Letošnji hit je tudi tričertinski plašč, ki izvrstno pristaja tudi majhnim ženskam. Krilo mora biti vsaj nekaj centimetrov daljše od plašča. Dolg plašč si lahko privoščijo le zelo vitke. Tokrat o krojih in linijah, prihodnjič pa še o izboru barv, vzorcev in tkanin.
(Se nadaljuje) JERCA LEGAN
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 25.1.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke: Nosorog in prijatelji, nan.; Naravni parki Slovenije; Čari začimb; Svetovni izzivi - 13.00 Poročila -13.40 Pod preprogo - 14.30 Zoom - 16.00 Slovenski utrinki-16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke
-	17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe -
23.20	Samomorilnost
SLOVENIJA 2
8.20	Videospotnice -10.00 Hotel ob Vrbskem jezeru,nan,-10.50 Grace na udaru, nan,-11.10 Frasier, nan. -12.30 Šport -14.30 Svet poroča -15.00 Paulovo poletje, film- 16.30 Carolinev velemestu, nan. -17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 18.00 Angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Razvedrilna odd. - 21.00 Emily z mesečeve domačije, nad. - 21.45 Poseben pogled, film - 23.20 Šejkov sin, nemi film - 0.40 Serial Killer, švedski film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Rački Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nan. -
17.30	Fant zre v svet. nan. -18.00 Noro zaljubljena. nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Ženska liga. ameriški film - 22.15 Tretji kamen od sonca. nan. -
22.45	Seinfeld, nan. - 23.15 Kdo je Harry, film
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. - 11.00 Brez tebe. nad. -11.50 Milady, nad.-13.15 Zgodba južnih morij, nan,-14.10 Gorski zdravnik, nan,-15.40 Oprah show -16.30 Miiady, nan. - 17.20 Brez tebe, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Spremembe, film - 21.40 Nikita. nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 22.50 Jag, nan. -23.40 Glavni na vasi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Pokličite župana! -
18.45	Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur
-	20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate?
-	20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 Turistična oddaja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.30	Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.20 Prenesti medveda z nasmeškom -14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni, program - 15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Informativno politični program -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet - 17.30 Hugo - 17.55 Ljubezen je čudna, izobraževalna odd. - 18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Žrtev nasilja, ameriški film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi
-	23.35 Spomin naroda - 0.05 Nočni program
HTV 2
9.55	Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj - 13.15 Južni Brooklyn, nad. -14.00 Ekran brez okvirja -15.00 Ekumena -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -
18.55	Poročila - 19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Željka Ogresta z gosti - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.30 Filmska noč z Alom Pacinom
PETEK, 26.1.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Med valovi; Oddaja za otroke; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alpe-Donava-Jadran: Celuloidniblues. drama -13.00 Poročila -13.25 Tedenski izbor: Prvi in drugi: Samomorilnost; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali
-	17.10 Pravljičar, nan. - 17.45 Zenit - 18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica
-	21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče - 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.20 Tedenski izbor: Videospotnice; Hotel ob Vrbskem jezeru, nan.: Šport; Razvedrilna odd.; Dekleti s podeželja, film; Zlo pod mesečino, film
-	16.30 Caroline v velemestu, nan. - 17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -18.00 Letting Go, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Planeti, dok. odd. - 21.00 Grof Monte Cristo. nad. - 21.45 Matchmaker. film - 23.20 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.10 Slovenski jazz
KANAL A
9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest. nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'Roll - 13.45 Bravo. Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Udarci pravice. nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Vitezi, film - 23.30 Najbolj nori zločinci, dok. odd. - 0.00 Policisti, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show-16.30 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00Tequilla Sunrise. ameriški film - 22.10 Teksaški mož postave, nan. -
23.00	F/X - umori s trikom, nan. - 23.50 Zlobni dvojček, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.00 Pokličite župana - 17.45 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.20Tedenski kulturni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00	Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Ogenj in grmenje -14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program - 15.00 Program za otroke in mladino - 16.00 Svet podjetništva -
16.30	Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -17.55 Alpe-Donava-Jadran -18.25 Obredna žrtev, dok. odd. -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja -21.10 Buster. britanski film - 22.50 Odmevi -
23.15	Younger in Younger - 0.50 Nočni program
HTV 2
9.50 Poročila - 9.55 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -
14.15	Željka Ogresta z gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Humoristična nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.50 Najboljša dela svetovnih muzejev
SOBOTA, 27.1.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke: Male sive celice; Kratek stik, film; Lingo: Tednik -13.00 Poročila -13.25 Mostovi
-	14.30 4 x 4 - 15.00 Kako je romantična, ameriški film -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Ebba in Didrik, nad. -17.50 Na vrtu
-	18.15 Ozare - 18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Resje! -21.35 Frasier, nan. - 22.15 Poročila - 22.55 So-pranovi, nad. - 23.35 Neizprosno, ameriški film
SLOVENIJA 2
8.45 Videospotnice - 9.00 Šport - 8.20 V telovadnici, nad. - 9.45 Štafeta mladosti - 10.40 Glasbeni festial-13.00 Šport-19.30 Videospotnice - 20.05 Past the Beechers. ameriški film -
21.30	Praksa, nan. - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
8.20 Zbogom orožje, ameriški film -11.00 Kung Fu,nan.- 12.00Nezgodni oddelek,nan,-13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Gimnazijka, film -16.00 Pobegli nosorog, dok. odd. - 17.00 Pop'n'Roll - 18.00 Beverlv Hills 90210, nan. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan.
-	21.00 Hčerkina dvojnica, ameriški film - 22.40 Umor za začetnike, ameriški film - 0.15 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke- 10.00 PowerRanger. nan, -10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Mačke ne plešejo, ameriški film - 15.30 Mestece Angel, nad. - 17.20 Iskreno, noro, globoko, angleški film -19.15 24 ur - 20.00 Očka v krilu, ameriški film - 21.10 Brez strahu, ameriški film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial - 18.00 Belokranski obzornik - 18.30 Rezerviran čas - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Iz združenja lokalnih TV - 21.00 Novice
-	21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Povej!
HTV 1
8.00	Poročila - 8.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbena odd. -
13.00	Prizma - I3.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - I4.55 Hruške in jabolka - 15.30 Živali in ljuje, nan. -16.05 Zlata dekleta, nan. -16.35 Risanka - I7.05 Glasbena odd. - 18.40 Kulturna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.00 Surviving Picasso, film - 23.10 Poročila - 23.30 Forenzičanka Halifax, nad. -I.IO Secret Games II. ameriški film - 2.40 Indijski nokturno, film - 4.25 Nočni program
HTV 2
9.30	Ponovitve oddaj - 13.05 Hišni ljubljenčki -13.50 Četrta izmena, dok. odd. -14.40 Beve-rly Hills, nan. - 15.25 Briljantina - 16.15 Mel-rose Plače. nan. - 17.05 Crno-belo v barvi -I7.50 One, Two, Three, film -19.30 Policija, nan.
-	20.10 Družina Soprano L, nad. - 2I.05 Triler
-	22.40 Seks in mesto - 23.05 Metropolis - 0.35 Najboljša dela svetovnih muzejev
NEDELJA, 28.1.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga: Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Tomažev svet - I0.00 Papirniški pihalni orkester - 11.05 Svet divjih
živali, dok. nan. - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.15 Resje! -14.40 Garači, nad. - 15.30 Slovenski magazin
-	16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Dobrodelni koncert - 18.45 - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Portret Alenke Bole-Vrabec - 22.35 Poročila - 23.00 Prešernove Gazele v skladbi L. M. Škerjanca - 23.00 Brez reza - 0.00 Portret Ika Otrina
SLOVENIJA 2
8.25 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena. nan.; Prava stvar, nan.; Emily z mesečeve domačije, nad.; Policija; 10.50 Šport -
19.30	Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. - 20.50 Trend -21.25 Generacije znanosti - 21.40 Dokumentarna odd.
-	22.00 Končnica - 23.00 Under Tyan, švedski film
KANAL A
9.00	Anastazija, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav -13.30 Pop'n'Roll - 14.30 Rock v Riu, koncert -16.30 Mestni divjak, dok. odd. -17.10 Divja zemlja, nad. -18.00 Merlose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Rostvell. nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Klic narave, ameriški film - 22.40 Stilski izziv - 23.20 Na drugi strani, ameriški film
POP TV
8.30	Risanke -10.00 Power Ranger. nan. -10.30 Navihanka,nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Izganjalka vampirjev, nan. -14.00 Boj z rakom, dok. odd. -14.30 Prva izdaja, nan. - 15.30 Rajska puščica, francoski film- RlOObalna straža, nan.-18.10 V1P. nan.
-	19.15 24 ur - 20.00 Poslednji Mohikanec, film
-	22.00 Športna scena - 22.45 Zadnji avtobus, ameriški film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka -18.00 Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -
22.00	Športna scena
PONEDELJEK, 29.1.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje živali, dok. odd.; Oddaja za otroke; Pravljičar; Zenit; Dosežki; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu; Dok. odd.; -13.00 Poročila -
13.25	Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub -
15.25	Podoba podobe - 16.00 Dober dan. Koroška- 16.30 Poročila - 16.50Telebajski-17.15 Radovedni taček - 17.45 Dober večer - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Odstiranja - 22.00 Odmevi.
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nad. - 11.40 Šport- 13.30Trend-14.00 Sobotna noč-16.00 Policija - 16.30 Caroline v velemestu, nan. -
17.00	Nash Bridges, nan. - 18.00 Regionalni program -18.30 Jasno in glasno -19.30 Videospotnice - 20.05 Sprehod z dinozavri - 21.00 Studio City - 22.00 South Park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Begunec, ameriški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič vmodrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Puščavski kaktus, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan - 22.40 Dosjeji X, nan.
Nagrade v Novo mesto, Dolenjo vas in Ljubljano
Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral Slavka Kosa iz Novega mesta, Ireno Frelih iz Dolenje vasi pri Kočevju in Andrejo Plut iz Ljubljane. Kosu je pripadla denarna nagrada, Frelihova in Plutova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. februarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 4”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 2. križanke
Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SOPROGA. OPLEČEK. VIOLINA, VOLČIN, ADEN, AKT, HARLEKIN, RA. ODEON, KOMEN, SAMIJA, NISA, AMIS, STILIT, NIZ, STOJALO, ATA, KIP, NOS.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti. nad. -11.50 Milady, nad. -13.15 Športna scena - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah show -16.30 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	Sedma nebesa, nan. - 21.00 Policijska akademija. ameriški film - 22.30 Jag. nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 16.30 Posnetek dogodka-18.30 Športni pregled- 18.45 Nas poznate?- 19.00Novice-19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled
TOREK, 30.1.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebmogrivi konjič; Radovedni Taček; Primožev dnevnik; Dober večer; Naokoli po Nemčiji; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila -13.50 Odstiranja -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila - 16.45 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. -17.40 Zibelke svetovnih kultur -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Peta hiša na levi, nan. - 20.35 Sprehodi z dinozavri - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi -22.50 Kralj Lear, angleška drama
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Sprehod z dinozavri: Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. odd.; Šport; 13.25 Kako je romantična. film: Studio City: Metropolis -16.30 Caroline v velemestu, nan. - 17.00 Nash Bridges. nan. -18.00 Dekleta s podeželja, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festivali - 21.00 Bumerang, češki film - 22.30 Na univerzo - 23.05 Svet poroča
KANAL A
9.00	Križarjkenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n’Roll - 13.45 Stilski izziv -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem. nan. -16.35 Mreža. nan. -17.30 Fant zre v svet. nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan, -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Udarci pravice, nan.
-	20.00 Vampir iz Brooklyna, ameriški film -
21.45	Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady. nad. - 13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show-16.30 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur- 20.00Zdravilo, ameriški film
-	21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Jag. nan.
-	23.20 Taksi. nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.30 Športni pregled -
18.45	Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Zdravilo, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 31.1.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo;
Dokumentarna oddaja; Peta hiša na levi, nan.; Sprehodi v naravo - 13.00 Poročila -13.15 Obzorja duha- 13.45 Kratek stik,film -15.20 Aktualno- 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Nosorog in prijatelji, nan.
-	18.45 Risanka - 19.00 Kronika - I9.30 Dnevnik - 20.05 Gospa Dalloway, ameriški film
-	22.00 Odmevi - 22.55 Gospodarski izzivi -23.25 Simfoniki RTV predstavljajo
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Bumerang, češki film; Na univerzo; Jasno in glasno: Glasba in človeški um, dok. nad. - 16.30 Caroline v velemestu. nan. -17.00 Nash Bridges. nan.
-	18.00 Čas za življenje, angleški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Šport - 23.00 Vse, razen umora, nan. - 0.30 Ulice strahu, ameriški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Providence, nan. - 21.00 Družinsko pravo, nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Mesto greha, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Zgodba južnih morij. nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show-16.30 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nan. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zločin v modrem svetu, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Jag, nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Kolja, ameriški film -18.30 Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? -21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja

DOLENJSKI LIST
Us> DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Roku Pečniku iz Gradeža 11 pri Turjaku. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
L (2) Atov valček - ansambel Korenine
2.	(1) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
3.	(6) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
4.	(3) Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
5.	(7) Vsak klas je zlat - ansambel Tonija Verderberja
6.	(5) Potpouri risank - ansambel Mesečniki
7.	(9) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
8.	(4) Kitaro rad igram - ansambel Mladi Dolenjci
9.	(8) Slovo - Trio Odmev
10.	(-) Dekletova pesem - ansambel Rog Predlog: Moj dom - ansambel Slavček
■-H
Kupon št. 4 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
LADJA
7. MESEC JUDOVS. KOLEDARJA
NAGRADNA KRIŽAN KA 4
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
IME AM. IGRALCA VVALLACHA
MESNI
IZDELEK
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VEDA
O
ATOMIH
ROPARSKA
ŽIVAL
SEVERNIH
POLARNIH
POKRAJIN
PRIPADNIKI
NEMŠKE
FAŠIST.
ORGANIZ.
ARTAM
PODVODNI
IZSTRELEK
OSJE
GNEZDO
DANSKI
OTOK
IMETJE,
PREMOŽENJE
AFR.-AZ. JEZDNA IN TOVORNA ŽIVAL Z 1 ALI 2 GRBAMA
REDKEJŠE
MOŠKO
IME
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SREČNOI,
NA
ZDRAVJEI
NAVOJNA
OKNICA
NAZIV
PODROČJE POD GOS-PODSTVOM IMAMA
INFEKCIJA,
UMETNO
USNJE
GNOJNA
OKUŽBA
NEUVELJA-
VLJENO IME ZA
I I
OVALNA
SKLEDA
BRIGA
PLADENJ
CARIGRAD
ZNANI
ŠPANSKI
FR. IME ZA BELG. MESTO AALST
KOLESAR
JAR DROBIŽ
NOETOV
SIN,
PRAOČE
JUDOV
IGRAČA, KI SE OB
ZASUKU VRTI OKROG SVOJE OSI
LOJZE LEBIČ
NEKDANJI
RODOVI
V
ITALIJI
RUSKI
KIPAR
(VLADIMIR,
1885-1953)
RIMSKI
BOG
VOJNE
BELA
MAŠNA
SRAJCA
te

KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL -LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, objavlja javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 27.1.2001.
Zap.
št. Znamka in tip vozila	Letnik Izkl. cena v SIT
1. RENAULT CLIO 2,0 16V	2000	1.500.000
2. RENAULT CLIO 1,2 3V, bele barve	2000	1.000.000
3. RENAULT CLIO 1,2 RT 5V, bel	2000	800.000
4. RENAULT CLIO 1,2 RT 5V, zelen	2000	1.000.000
5. RENAULT MEGANE 1,9 DTI	2000	2.000.000
6. RENAULT MEGANE 1,6 E ALIZE	1997	700.000
7. R-MEGANE SCENIC 2,0 16V 4x4	2000	3.000.000
8. CITROEN SAXO 1,0	2000	800.000
9. Motorno kolo GILERRA RUNNER	2000	60.000
10. FIAT DUCATO COMBINATO 2,8	1999	2.600.000
11. električna črpalka GROCO za pleskarje 1999		700.000
Licitacija bo v soboto, 27.1.2001, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 26.1.2001, od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozilo pod zap. številko 10 je rabljeno, nepoškodovano in v voznem stanju.		
Oprema pod zap. številko 11 je rabljena in v brezhibnem stanju.		
		
Nežica ima dve leti		
Društvo nastalo skupaj z novo občino - Poudarek na		
izobraževanju in razstavah		
KOSTEL - Društvo kostelskih žena "Nežica” nosi ime po znanem slapu, ki je ena od najbolj znanih naravnih znamenitosti pred dvema letoma ustanovljene občine Kostel. Kostelske ženske, ki so bile pred ustanovitvijo svoje občine včlanjene v Društvo podeželskih žena Kočevske, so se tako znašle pred izzivom ustanovitve svojega društva.
Društvo ima sedaj 27 članic njihova predsednica Dunja Klarič pa pravi, da bi medse z velikim veseljem sprejele starejše ženske z obilo izkušnjami, od katerih bi se lahko marsikaj naučile. Predvsem bi rade izpopolnile znanje kuhanja domačih jedi in različne tehnike ročnih del. Zato
Za Veseli december
NOVO MESTO - V tednu med 8. in 19. januarjem so za Veseli december na žiro račun društva prijateljev mladine „Mojca“ Novo mesto št. 52100-678-80209 nakazali: Slavko Keglovič, Škocjan, s.p., 3000 tolarjev; Boutiqe Bella, Silvo Lukšič, s.p., in Srednja ekonomska šola Novo mesto po 5000; 'Alenka Smrekar, s.p., in Miro Dežan, s.p., po 6.000; Timi, d.o.o., 8.000; OŠ Grm in OŠ Stopiče po 10.000; Kulturni center Jangza Trdine 15.000; KS Podgrad, Kremen, d.d., in Termoteh-nika, d.o.o., po 20.000; KS Brusnice 30.000; Vzgojno - varstvena organizacija Novo mesto, 1MP Promont - Elek-tro, d.o.o., BTC, d.d., in Tratnik, d.o.o., po 50.000; Zavarovalnica Triglav
80.000	in Mercator Dolenjska, d.d.,
120.000	tolarjev. Z delom, materialom in uslugami pa so pomagali: Mercator Dolenjska, Tiskarstvo Opara, Hoteli Otočec in Dolenjska projektiva.
Zahvala sodelavcem in sponzorjem
METLIKA - Do 22. januarja so storitve, izdelke ali denar za metliški Veseli december prispevali: OO LDS Metlika, ZLSD Metlika. Optika Marko Bosiljevac, Vulkanizerstvo Nikica Strahinič, Drago Plut, Partner d.o.o., GTM-hotel, Gostilna Branko Mežnaršič, Saloon Tanja Lebar, Komunala (vsi Metlika), Trgovina Matija Štrucelj, Lams, d.o.o., Lado Šaver (oba Podzemelj), Matija Koce iz Starega trga in Slovenske železnice. Vsem, ki so prispevali izdelke, storitve ali denar najlepša hvala, prav tako kot tudi otroškemu vrtcu, osnovnim šolam Metlika, Suhor in Podzemelj, Glasbeni in Tekstilni šoli. Ljudski knjižnici, KUD Gradac in Belokranjskemu muzeju za sodelovanje, organizacijo in pomoč pri uresničevanju programa. Hvala tudi zagnanim članom Občinske zveze prijateljev mladine in drugim prostovoljcem, mladim, ki so sodelovali v akciji „Mladi za starejše" ter dolenjskim sredstvom javnega obveščanja. S skupnimi močmi nam je v Veselem decembru uspelo pripraviti 25 prireditev, 7 ustvarjalnih delavnic ter akcijo "Mladi za starejše".
VLADKA ŠKOF, predsednica OZPM Metlika
Predsednica društva kostelskih žena “Nežica" Dunja Klarič si želi več starejših članic, ki bi društvo obogatile s svojimi izkušnjami.
sodelujejo in izmenjujejo izkušnje s podobnimi društvi iz Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, Osilnice, pa tudi preko meje z Društvom pri Kupe Lukov Dol, kjer so na razstavi o koruzi, ki je bila v lanskem oktobru, osvojile prvo mesto. Tudi sicer posvečajo precej pozornosti izobraževanju, saj preko vsega leta prirejajo razne tečaje, od kuhanja do postavitve pogrinjkov in strežbe gostov, o obrezovanju drevja in pletenju košar ter predavanja o zdravju. Tako jim je dr. Irena Begič iz Kočevja predavala o raku na dojkah, dr. Dušan Božič iz Kočevja o boleznih srca in ožilja, o zdravi prehrani pa jih je poučil znani Ivan Maršič iz Škofljice. Ker vedno zaposlene ženske potrebujejo tudi malo razvedrila, pa si enkrat do dvakrat letno privoščijo strokovni izlet.
Svoje delo so na sejmu Alpe-Adria predstavile preko občine Kostel, kjer so skrbele za pogostitev, s svojim sodelovanjem pa so tudi obogatile razstavo ročnih del, ki jo je v lanski jeseni priredilo Društvo podeželskih žena Kočevske. Najbolj pa so ponosne na svojo prvo večdnevno razstavo z božično - novoletno tematiko, za postavitev katere so imele prvič na voljo prostore v opuščeni podružnični osnovni šoli v \\si. Na otvoritvi te razstave so imele toliko obiskovalcev, da je moral marsikdo ostati pred vrati. V letošnjem letu pa nameravajo pred veliko nočjo pripraviti razstavo starih ročnih del, ki je tudi najavljena v programu celoletnih prireditev za vso Slovenijo.
B. ŽAGAR
Zahvala
METLIKA - V Otroškem vrtcu Metlika smo decembra organizirali prodajo novoletnih voščilnic, ki so jih izdelale vzgojiteljice in njihove pomočnice. Pokazale so veliko ustvarjalnih zamisli in delovne vneme, za kar jih je potrebno posebej pohvaliti. Zahvaljujemo se tudi vsem staršem in posameznikom, ki so kupili naše čestitke in tako podprli akcijo nakupa AV sredstev, kijih vrtec zelo potrebuje. Hvala tudi sponzorjem. Ker ročno izdelanih voščilnic na trgu primanjkuje, bomo tudi letos nadaljevali z izdelovanjem voščil in daril. Svoje želje nam lahko sporočite.
Darja Cimerman, ravnateljica Otroškega vrtca Metlika
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:
faks:
mobitel:
07/33 79 940 07/33 79 941 07/33 22 282 050/633 553 041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži;
•	VIKENDE: v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
•	KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu in Krškem.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Dom počitka Metlika Mestni trg 16 8330 Metlika
razpisuje prosto delovno mesto
knjigovodja-blagajnik
Pogoji.
•	V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali poslovne smer,
•	delovne izkušnje na področju blagajniškega poslovanja, knjiženja v glavno knjigo,
•	znanje za delo z računalnikom v okolju Word, Exel.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (12 mesecev), s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom počitka Metlika, Mestni trg 16. 8330 Metlika, z oznako “za razpis”.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po objavi.
(& KRKK
KRKA ZDRAVILIŠČA d.o.o.
Novo mesto
V Zdravilišču Šmarješke Toplice
zaposlimo
VIŠJO MEDICINSKO SESTRO
za opravljanje zahtevnejših del v zdraviliški zdravstveni dejavnosti ter sodelovanje pri diagnostičnih preiskavah.
Pričakujemo prijave kandidatk, ki imajo končano višjo šolo zdravstvene smeri in opravljen strokovni izpit, imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj in obvladajo en tuji jezik.
Pri izboru bodo imele prednost kandidatke, ki imajo delovne izkušnje s področja bolezni srca in ožilja, so komunikativne, prijazne, strpne, rade delajo z ljudmi in so se pripravljene dodatno izpopolnjevati.
Če je naš oglas v Vas zbudil zanimanje in izpolnjujete pogoje, Vas vabimo, da pošljete pisne prijave z dokazili v 8 dneh na naslov:
KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na tel. št.: 07/33-12-566.
Belokranjski Mladi forum
Mladina kot družbena skupnost je sorazmerno nov pojem. Obdobje med “otroštvom” in “odraslostjo” se vzpostavlja z uvajanjem splošne šolske obveznosti. Hkrati pa smo mladi vključeni v vse hitrejši družbeni in tehnološki razvoj moderne družbe, ki pred vsakega postavlja vedno nove zahteve in potrebe. Te se kažejo tudi v obvladovanju številnih različnih vlog, zato pa je potrebno pridobivanje različnih znanj in izkušenj - to pa je proces, ki presega prostor družine. Zato se med družino in šolo kot prostoroma odraščanja vse bolj uveljavlja tudi t.i. prostor socializacije mladih, kjer ima pomembno vlogo mladinsko delo.
Regijsko predstavništvo Mladega foruma ZLSD Bele krajine v Črnomlju je bilo ustanovljeno leta 1999 in danes šteje 62 članov, pokriva pa celotno belokranjsko območje. Mladi forum je avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje pod okriljem Združene liste socialnih demokratov. Ustanovljen je bil leta 1990 in združuje mlade med 14. in 27. letom, ki so jim blizu ideje evropske socialne misli in želijo delovati na strani levice in centralne levice na slovenski politični sceni. Mladi forum ni samo strankarski podmladek in mladinska organizacija, ampak tudi široko usmerjena organizacija, v kateri lahko mlada oseba uveljavi svoje interese, sodeluje v procesu odločanja in ne nazadnje tudi uživa na socialnih, izobraževalnih, športnih, kulturnih in ostalih dejavnosti. Naš glavni moto je, da se mladi združujejo, spoznavajo, izmenjavajo mnenja ter se po svoje zabavajo na raznih področjih.
Program Mladega foruma in dejavnosti temeljijo na podpori razvoja vrednot evropske socialne demokracije in antifašističnih gibanj, kot so npr. svoboda, enakopravnost in solidarnost. Samo socialna država, ekonomski razvoj in varnost, ki temeljijo na teh vrednotah, lahko vsakomur omogočijo upanje v prihodnost. Mladi forum je član Mednarodne unije socialistične mladine in ima status opazovalca v European
Zahvala donatorjem
ČRNOMELJ - Otroci in varovanci javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Dijaški dom Črnomelj se najiskreneje zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam s svojo dobroto in prispevki polepšali božič-no-novoletne praznike. Najlepša hvala Dolenjski banki, Pascomu, d.o.o., Antonu Starešiniču, s.p., Antonu Goršetu, s.p.. Dolenjskim pekarnam in Komunali (vsi iz Črnomlja) ter občini Semič.
Comminity Organisation of Socialist Youth.
Mladi Forum Bele krajine ima letos v načrtu izpeljati več projektov, bodisi koncertov ali kulturnih in družbenih srečanj. Če se radi zabavate, prijateljujete, združujete in spoznavate, če bi želeli kakorkoli pomagati pri izvedbi projektov in če bi radi bolj popestrili mladinski program v Beli krajini, nas najdete na internetu na naslovu http://mfbk.uni.ee/ ali pa nam pišete na naslov elektronske pošte: mf.bele.kraiineŽemail.si. Za vse podrobnejše informacije pokličite na telefon: 041/831 822.
MLADI FORUM ZLSD BELE KRAJINE
OBVESTILO
UŽIVALCEM VARSTVENEGA DODATKA
V skladu z določbami novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preverjal pogoje za nadaljnje uživanje pravice do varstvenega dodatka v vsakem drugem koledarskem letu, prvič po novem zakonu pa bo preverjanje izvedeno v letošnjem letu.
Novi zakon kot dodatni pogoj za priznanje oziroma nadaljnje uživanje pravice do varstvenega dodatka določa ogroženost socialne varnosti uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zato se bo v postopku ugotavljala tudi vrednost premoženja vlagatelja zahteve za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka ter njegovih družinskih članov.
Zavod poziva vse uživalce varstvenega dodatka, da v skladu z zakonom najkasneje do 31.3.2001 Zavodu predložijo potrdilo o premoženjskem stanju za leto 2000 in druga dokazila o dohodkih in prejemkih v preteklem letu zase in za družinske člane, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Glede na to, da podzakonski akt o načinu upoštevanja premoženja še ni sprejet, bodo uživalci varstvenega dodatka na zaprosilo Zavoda ustrezna dokazila o premoženju predložili naknadno. Upravičenec, ki do 31.3.2001 ne bo predložil zahtevane dokumentacije, bo pravico do varstvenega dodatka izgubil, izplačilo pa bo ustavljeno s 1.5.2001.
Uživalce varstvenega dodatka hkrati obveščamo, da je na območnih enotah Zavoda na razpolago začasen obrazec zahteve za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka z ustreznimi navodili. Izpolnjen obrazec s prilogami je potrebno do 31.3.2001 oddati na pristojni območni enoti Zavoda.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
ZAHVALA
Ljubila življenje si. dom, vinograd, polje, opešale tvoje so moči, za vedno zaprla
trudne si oči.	v
Delo in trpljenje, mama. Tvoje je
bilo življenje
Sledi ostale so povsod
od dela Tvojih pridnih rok.
V 90. letu starosti je Bog poklical k sebi drago mamo, babico in prababico
ANO SIMONIČ
iz Semiča 30
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, sv. maše in denar ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju ZD Semič, dr. Bostiču za dolgotrajno zdravljenje in Anici Bucik za nesebično pomoč, prof. Anici Snoj, Anici Lah in Marinki Dichelberger za lepe poslovilne besede, cerkvenim pevcem, pogrebni službi Kukar ter duhovnikom za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerke Anica, Mija in Ivanka z družinami ter vnuki in pravnuki
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj se je iztekla življenjska pot naše sodelavke iz SEKTORJA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ
TATJANE VIDIC
samostojne tehnice v Oddelku za farmacevtsko tehnologijo
Zadnje slovo je bilo 23. januarja 2001 na pokopališču v Dolenjih Kamencah. S hvaležnostjo se
je bomo spominjali.
Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE
Razpis za novinarske nagrade za leto 2000
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije v skladu s sklepom, sprejetim 11.1.2001, objavlja razpis za odličja in nagrade Consortium veritatis/Bratstvo resnice. Za novinarske dosežke v letu 2000 bodo podeljene naslednje nagrade:
1.	nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva;
nagrado sestavljata zlato odličje in denarna nagrada;
2.	tri nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2000; nagrade sestavljata diploma in denarna nagrada;
3.	nagrada za novinarske dosežke v glasilih lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih družb ter zavodih in organizacijah; nagrado sestavljata pisno priznanje in denarna nagrada
4.	dve debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let; nagrado sestavlja pisno priznanje in denarna nagrada.
Kandidate za odličja in nagrade lahko predlagajo uredništva, aktivi, sekcije in organi DNS ter druge organizacije in posamezniki. Za izstopajoče novinarske stvaritve lahko kandidirajo tudi skupinski dosežki.
Predlogi morajo poleg imen predlagateljev in kandidatov vsebovati tudi obrazložitev in dokazila.
Rok za predlaganje kandidatov se izteče 28. februarja 2001.
Poroto sestavljajo: dr. Sandra Bašič Hrvatin, mag. Miloš Kovačič, Aleš Šteger, dr. Marjan Žnidarič (kot predstavniki javnosti) ter Miran Korošec, Branko Maksimovič, Tanja Starič, Marjeta Šoštarič in Meta Verbič (kot predstavniki DNS).
Predloge z utemeljitvijo pošljite na naslov:
Društvo novinarjev Slovenije Porota za novinarske dosežke Vošnjakova 8 1000 Ljubljana
JP KOMUNALA METLIKA, d.o.o.
Cesta XV. brigade 4,
8330 Metlika
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	vodja enote vodopreskrbe in kanalizacije
2.	vodja enote splošna komunala
3.	vodja enote strokovne službe
Pogoji pod 1. in 2.:
•	VI. ali V. stopnja izobrazbe tehnične ali ustrezne stroke,
•	štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
•	poznavanje dela z računalnikom,
•	organizacijske sposobnosti,
•	komunikativnost in odgovornost pri delu,
•	državljanstvo R Slovenije.
Pogoji pod 3.:
•	VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali finančne smeri,
•	tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
•	poznavanje dela z računalnikom,
•	organizacijske sposobnosti,
•	državljanstvo R Slovenije.
Delavci na razpisanih delovnih mestih so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in bodo imenovani na funkcijo za mandatno dobo štirih let.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje pisne prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov; Komunala Metlika, d.o.o., Cesta XV. brigade 4, 8330 Metlika. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
ZAHVALA
Kako boli, ko le, ljuba mami, hčerka, sestra, ni.
V 32. letu je tragično preminila
MARIJA MELITA PAVLIČ
Črmošnjice 3 a, Novo mesto
Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Vsi njeni
V SPOMIN
Je čas. ki da, in čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas. ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se v spomine.
29. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat
GABRIEL GAJČEK POPOVIČ
iz Škemljevca 14, Suhor
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate svečke.
Njegovi: žena Darinka, sin Janko z Gordano, hčerka Irena z Iztokom in brat Janko z družino
•	Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane. (VLADIMIR JERMAN)
•	Dobro ime je najlepša dota.	(Nemški pregovor)
•	Tragedija slave je r tem, da moraš zapraviti preveč časa, du bi ostal slaven.
(PABLO PICASSO)
•	Nihče nima monopola nad resnico, nihče nima izključne pravice do zmote.
(ARTURO GRAF)
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 69. letu starosti nas je zapustil ljubi mož, dragi ate, tast, stari ate in brat
CIRIL
ZUPANČIČ
z Vrha pri Ljubnu 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Novolesa - PC Vezan les - Mokri oddelek, OŠ Stopiče ter Krke, oddelek Transport, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sve.če in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku Cirilu za lepo opravljen obred, Društvu upokojencev Straža, pevcem iz Šmihela, Komunali in g. Uarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti se je iztekla življenjska pot naše drage žene, mame, tašče, stare mame, sestre, prababice, tete in svakinje
DANICE PLUT
iz Stranske vasi 1 pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zaposlenim v Integralu Črnomelj, Iskri Semič, ZD Semič, govornicama ge. Ivanki Tomc in ge. Tončki Mihelčič za poslovilne besede, pevkam iz Otovca ter g. Plutu za zaigrano Tišino. Najlepša hvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in Onkološkemu inštitutu Ljubljana, g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Kukar za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA ZAJC
roj. Scgweiger
iz Svibnika 2 a, Črnomelj
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, V DC-ju, Društvu ZB in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje ter pokojni darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto, dr. Boriču, govornici za poslovilne besede, pevcem, godbi na pihala Črnomelj, izvajalcu žalostinke in pogrebni službi Malerič iz Vojne vasi. Hvala vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Danica, sin Milan z ženo Štefko, vnukinje Urška, Jožica in Silva, brat Tone z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
LJUDMILA ŽVAB - MILKA
roj. Pezdirc
iz Dolenje vasi 2 pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni vsemu zdravniškemu osebju, cerkvenim pevcem za lepo petje, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, Zdenki Pezdirc za poslovilne besede in Mariji Pezdirc za pomoč med boleznijo. Hvala sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 52. letu starosti je tiho zaspal naš dragi sin, brat in stric
JANEZ BUKOVEC
iz Dolenjih Ponikev 8
Ob boleči izgubi sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen ter patronažni sestri Majdi iz ZD Trebnje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Ljubi sin, kako boli, ko tebe več ni, le spomin na te vedno bolj živi.
BRANKU
PIRCU
Kratka je dolgost življenja, moč spomina pa brezmejna. Bolečino se da skriti, solze zatajiti, dve leti te že ni, a še vedno v naših mislih si. Hvala Hedviki, ki skrbi za njegov prerani grob.
Vsi njegovi
V SPOMIN
26. januarja mineva pet let, odkar nas je nepričakovano zapustil
BRANKO
PAVEC
Žalostna so bila pretekla leta brez tebe. Nenadomestljiva je praznina v našem domu. kjer smo bili nekdaj srečni. V naših srcih živiš z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, dedek in pradedek
JOŽE
RAMUTA
Osojnik 1, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu, predvsem v zadnjem letu življenja, nudili nesebično pomoč, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste mu ob njegovi smrti s svojo prisotnostjo izrazili spoštovanje. Iskrena hvala tudi govornikoma, gasilcem, pevcem, gospodu kaplanu ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja...
Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma...
(Tone Pavček)
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je tiho in veliko prezgodaj zapustil naš
VINKO PRAH
Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter mu izrazili spoštovanje na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za tople poslovilne besede, s katerimi je orisal njegovo življenje in delo. Ob času slovesa sta ga spremljala njemu najdražja, ganljivi zvok trobente in pesem slovenska.
Vsi njegovi
nn nnmnnq W7/j\(3 ^ZMnUlPH/A TEDENSKIK0LEDAR •KIN0 •BELA TEHNIKA * čestitke • elektronika • kmetijski stroji • kupim • motorna vozila • pohištvo U LrA U ULi/LjLKJ \JLn\CJ Z_]L^LKJULOJL-iA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 25. januarja - Darko Petek, 26. januarja - Pavla Sobota, 27. januarja - Janez Nedelja, 28. januarja - Peter Ponedeljek, 29. januarja • Franc Torek, 30. januarja - Martina Sreda, 31. januarja - Vanja
kino
BREŽICE: Od 25. do 28.1. (ob 18. uri) ter od 29. do 31.1. (ob 20. uri) Njeni tastari. Od 25. do 28.1. (ob 20. uri) ter od 29. do 31.1. (ob 18. uri) Pljuni in jo stisni.
ČRNOMELJ: 26.1. (ob 20. uri) Dinozaver. 28.1. (ob 17.30 in 20. uri) Charljejevi angelčki.
GROSUPLJE: 26.1. (ob 17. uri) Tiger in medvedek Pu. 26.1. (ob 19. uri) Skozi oko zasledovalca.
IVANČNA GORICA: 25.1. (ob 16. uri) Tiger in medvedek Pu.25.1.(obl8. uri) Skozi oko zasledovalca.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine in dvoje večjih in* ža garažna vrata prodam, 0 (050)612-9387	206
MOTORNA VOZILA
JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. 0 (07)3021004.	157
' PREPIS VOZIL N
041/546-159
KOČEVJE: 27.L (ob 17. uri) Tiger in medvedek Pu. 28.1. (ob 18. uri) Skozi oko zasledovalca.
KRŠKO: 25.1. (ob 19. uri) Hipnoza. 26. in 27. L (ob 20. uri) ter 28. L (ob 18. uri) Brez povratka. 30. in 3l.l. (ob 17. uri) Dinozaver. 30. in 3 L L (ob 19. uri) Deveta vrata.
METLIKA: 26.I. (ob 18. in 20. uri) Charljejevi angelčki. 28. L (ob 18. in 20. uri) Dinozaver.
NOVO MESTO - Dom kulture: 25.
in 26.1. (ob 18. uri) ter 27. in 28.L (ob 17. in 19. uri) Njeni tastari. 25. in 26.1. (ob 20. uri), 27. in 28.1. (ob 21. uri), 29. in 30.1. (ob 18. uri in 20.30) ter 31.1. (ob 20.15) Brodolom. 31.1. (ob 18. uri) Vertikala smrti.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 25., 26., 29. in 30.1. (ob 20. uri ) ter 27. in 28.1. (ob 18. uri in 20.30) Vertikala smrti.
RIBNICA: 27.1. (ob 21. uri) Skozi oko zasledovalca.
TREBNJE: 26.1. (ob 20. uri) in 28.1. (ob 17. uri) Dobre mrhe.
VELIKE LAŠČE: 27.1. (ob 19. uri) Skozi oko zasledovalca.
RENT-A-CAR kombi 8+1 za
prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri.
0 041/412 532
SUZUKI ALTO 1.0 GL, 5V, nov, zadet na loteriji, prodam 200.000 SIT ceneje. 0 (07)3024791 ali (041 >691434.	48
HROŠČ 1300, letnik 1973, kovinsko moder, kot nov, prodam za 200.000 SIT. 0 (041 )277-639.	143
LAGUNA 1.8, letnik 12/96, registrirano do 1/2002, lita platišča, spojler, prodam. 0 (041)638-600.	199
BMW 525 TDS karavan, letnik 1998, bogata oprema, prodam. Možen kredit ali leasing. 0 (041)720-038.	202
R 19, letnik 1994. registriran do 23.2.2001, prodam. 0 (07)3321641 ali (031)824446.
R MEGANE 1.4, letnik 1996, registriran do 6/01, z veliko opreme, kovinsko srebrn, ugodno prodam. 0(07)3323575.	187
KUPIM
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji vaših delnic nudimo. BPH Medvešek Pušnik, poslovalnica Mercator center Novo mesto. ® (07)3930262.	96
POHIŠTVO
OMARE, 2 mizici in 2 fotelja za dnevno sobo prodam.® (031)644-222.	162
POSEST
VINOGRAD s starejšo zidanico v Šmiklavžu pri Pangrčgrmu prodam. 0 (07)3089721.
HIŠO ali vikend, cca 150 m2, v okolici Novega mesta najamem. 0(041)944-459.	155
V OKOLICI Trebnjega kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo. 0 (07)3049701.	168
TRAVNIK in vinograd v okolici Mirne ugodno prodam. 0(041)913-361.	173
ZAZIDLJIVO PARCELO. 22 a, v Dol. Suhadolu prodam. 0(041)616-557.	182
GOZD, 1268 m2 in njivo, 1002 m2, v Brezjah pri Šentjerneju prodam. 0 (01)724-8282. PRI VELIKEM PODLOGU v Krakovem prodam hrastov gozd, 1 ha + 0.5 ha travnika v podaljšku. Cena 118 SlT/m2.0 ( 01)5190806.
NJIVO v izmeri 2633 m2, pod Tolstim Vrhom, Šentjernej (blizu hiše Tolsti Vrh 1), pare. št. 2477/4, k o. Gor. Orehovica, prodam ali oddam. 0 (01)3667235, ood 20. do 21. ure.
PREKLICI
JOŽEF REŽEK, Vinogradniška c. 12, Metlika, se opravičujem Jožetu Golobiču s Kraš-njega Vrha 20, Metlika, in vsem ostalim lovcem, ki so bili 26. 3. 2000 med 16. in 24. uro prisotni, in obžalujem, ker sem v kraju Babni Dol pri Bojanji vasi med prepirom z Jožetom Golobičem grozil in žalil prisotne ter potegnil iz hlačnega žepa manjši nož in ga usmeril proti njemu ter pri tem vpil, da ga bom zaklal.	163
PRODAM
SPALNICO ugodno prodam. 0 (07)325455 ali (041)342161.	10
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, 7 cm, prve ali druge klase, z dostavo prodam. 0 (041 )622-700.	144
BEL jedilni krompir ugodno prodam. 0 (041)354-475.	150
KROMPIR za sajenje frizija, braid, dezire, arinda, sante, zgodnja minerva in primura) ter jedilnega in za krmo prodam. 0 (01 >7885097.
MAŠKARADNE kvalitetne kostume za otroke, nekaj modelov za odrasle, pošljem. Cena od 1500 SIT dalje. 0 (01)4231761 ali (050)626226, od 9. do 18. ure vsak dan. 164
DVA ORIGINALA (olje na platnu) Mersada Berberja ugodno prodam. 0 (041)679-264. BALIRANO SENI in prašiča, 130 kg, prodam. 0(07)3081879.	183
KUHINJO, staro 10 let, dobro ohranjeno, prodam. 0(07)3073288.	188
KAKOVOSTNO rdeče vino iz bizeljskega okoliša (Pišece) prodam. 0 (07)4965526 ali (041)823938.	193
KROMPIR SORTE kondor, frizija, jerla, car-lingford, provinto za seme prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, 0 (031)311-924.	203
$ SUZUKI
prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto ® 07/30 24 791
Za vse Suzukijeve modele letnika 2000 13 % popusta!
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 7.polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov az. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan S-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev /v bani 6.600 tolarjev); za razpis 3.790 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-Ust.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto. d.o.o.
Tisk: DEI.O-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska S.
RAZNO
GARAŽO v Novem mestu najamem. 0 (040)357-668.	180
ROLETARSTVO
BAYER
Bay«r Aleksander, s.p., Stopič* 37 a •7/ 30 OO 210 040/ 202 OOO
Blazinice za stimulatorje za elektroterapije
Imate kakršen koli stimulator? Ga želite izpopolniti ali obnoviti? Samolepilne gumi blazinice izdelane v Sloveniji v 5 različnih merah za vse vrste stimulatorjev dobite v APEL-u Novo mesto. Tel. 041/714-583.
Elektrostimulator PENT 1-10 za elektroterapijo
Za pomoč za razne zdravstvene težave ali odpravo celulita Vam nudi APEL, Košenice 83, Novo mesto, v Sloveniji izdelane elektrostimulatorje PENT 1-10. Tel. 041/714-583.
FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. 0 07/33 73 460.
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
VEDEŽEVANJE 090-41-50 in ženitno posredovanje 090-52-76 NON STOP Stik Phono 185 SIT/min.
NEMŠČINO, angleščino za osnovno in srednjo šolo inštruiram. 0 (07)3326819 ali 3023652.	99
KERATOP keramičarstvo. 0 (041)553-873. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu starejšim osebam za stanovanje v Novem mestu in okolici. Ostalo po dogovoru. 0 (07)3065945. 141 IŠČEM OSEBO, kije pri Grubarju, s.p., Šentjernej. kupila 16 KW elektromotor. 0
(040)	503-487.	142
ZA VAŠ zimski ali letni oddih oddamo lep bungalov ob jezeru na Bledu. 0 (01)3612538. IZDELUJEMO vse vrste hlevske opreme za prašičerejo in govedorejo. 0 ( 07)8162930 ali
(041)	503-743.	149
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 0 (041 >642-762. 172 POLAGAMO mavčne obloge, opravljamo vsa slikopleskarska dela in sprejemamo naročila za barvanje fasad in ostrešij. 0 (041 >703-939. POTREBUJETE VARUŠKO, gospodinjo na vašem domu? To vam nudi urejena upokojenka srednjih let, ljubiteljica otrok. Ponudbe pošljite pod šifro “TOPEL DOM.”	207
SLUŽBO DOBI
Z IZDELKI za vsakogar in s ceno za vsak žep vam omogočamo dober zaslužek in hitro izplačilo.® (02)3203079.	92
PRI KUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. ® 07/33 22 765 ali 041/628 385.
NATAKARICO za delo v Dodos pubu iščemo. ® (031 )200-545.	146
ČE SI SAMOZAVESTEN in vztrajen, iz okolice Šentjerneja, Kostanjevice, Krškega ali Brežic, ti nudimo dobro plačano delo zavarovalnega zastopnika. Pokličite v petek, 26. L, oz. v ponedeljek. 29.1.. med 16. in 19. uro na ® (07)4922893.	147
2 MIZARJA oz. delavca za priučitev zaposlimo v mizarski delavnici. Uniles, d.o.o., Laze, Uršna sela,® (031)329-122.	158
V	AVTOŠOLIDABA zaposlimo 2 inštruktor-
ja za učenje vožnje na območju Novega mesta in Črnomlja. ® (040)202-860 ali (07) 3080090.	165
DELAVCA v proizvodnji kovinske smeri zaposlimo. ® (07)3346111.	166
V	REDNO delovno razmerje sprejmemo
sodelavke, kijih veseli delo z ljudmi, lahko tudi že zaposlene, ki imajo še vedno nekaj časa za dober zaslužek. Delo poteka izključno v pisarni. ® (07)3378910.	169
Priložnost za vse ženske in moške, s predznanjem ali brez v prodaji izdelkov za gospodinjstvo.
Tel. 01/500-41-62.
Vabimo učiteljice, vzgojiteljice in druge za kreativno prodajo likovnih materialov.
PIVNIK, d.o.o., Maribor Tel.: 02/250-28-03,041/703-941
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO ZUPAN razpisuje prosto delovno mesto avtoličarja.® (07)8185340.	171
KUHARICO, natakarico ali dekle za strežbo zaposlimo. Možnost brezplačnega stanovanja. Gostilna Jelen Malus, Tržišče 24. ® (041) 471261 ali (041)471260.	186
DEKLE redno ali honorarno zaposlimo v baru v Novem mestu. ® (031 )507-919. 190
V	GOSTILNI zaposlimo prikupno dekle za
delo v strežbi. Omogočimo opravljanje pripravništva. ® (07)3081344.	192
GOSTILNA NA HRASTU Brunskole redno zaposli natakarja (-ico) in kuharja (-ico). ® (07)3050646.	197
V	REDNO delovno razmerje vzamemo delav-
ca z izkušnjami oblikovanja kovin - orodjarja. Bos kovinarstvo, Stanislav Grubar, s.p., ® (07)3081797.	198
REDNO ZAPOSLITEV nudimo dekletu v kava baru v Novem mestu. ® (041 )403-298.
SLUŽBO IŠČE
HONORARNO DELO v dopoldanskem času, (za 3 ure), v bližini Brežic iščem. 0 (031)504-133.	148
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, 57.60 m2, četrto nadstropje, na Ul. Slavka Gruma v Novem mestu, novejša gradnja, prodam. 0 (041 )564-648.	151
V LJUBLJANI ob Dolenjski cesti prodamo novo 4-sobno stanovanje, 98 m2, 36 m2 atrija, garaža in shramba, vseljivo takoj. Cena zelo ugodna. 0 (01)5371-044 ali (041)537-094.
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. 0 (07)3325946, (041)514-083 ali (031)523-209.	178
ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v Novem mestu, najamem brez posrednikov. 0(031)280-302.	179
DELNO OPREMLJENO enosobno stanovanje v bloku v Šentjerneju, prvo nadstropje, oddam. 0 (07)3324266.	196
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. 0 (041 >769-640.	201
ŽIVALI
VALILNICA na Senovem obvešča, za zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. 0 (07)4971375. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu na 0(07)3323141.	55
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance. rjiwe in gra-haste jarkice. 0 (07)8189038. Metelko. Hudo Brezje 16, Studenec.	126
KRAVO SIMENTALKO, s teletom, prodam. 0 (07)4975177.	152
ENOLETNE kokoši nesnice, za nadaljnjo rejo ali zakol, ter kokoši, stare 25 tednov, v polni nesnosti, prodam. 0 (041 >353-829.	153
PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. 0 (07)3047590. 156
SIVO-RJAVO PR1VESN1CO, dobro mlekarico, prodam. 0 (041 >548-577.	161
2 BIKCA simentalca, težka 230 kg, prodam. 0 (07)8144225.	167
KOKOŠI NESNICE za nadaljnjo rejo prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, 0(07)3082060.	170
TELICO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, prodam. 0 (07)3084256.	175
PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača krma, prodam. 0 (07)3085697.	176
TRILETNO KRAVO za zakol prodam. 0 (07)3073272.	177
PUJSKE, težke 25 do 35 kg prodam. 0 (041)598-224.	181
JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, ter gra-haste jarkice naročamo: Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, 0 (07)3082424.	184
TELE SIMENTALEC, staro 14 dni, in eno, staro 2 meseca prodam. 0 (07)3077044. 194
PRAŠIČA, 150 kg, prodam. 0 (07)4975237.
f/	■■ ■
S 07/33 24 377
v ■ -	---V
V4AN/4?
tutiitičnA AejencLjcL
•JPN XYI
Wk
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Zrno, d.o.o., vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče.
Poleg gradbenega materiala vam v Zrnu, d.o.o., nudimo kvalitetno izvedbo:
-	notranji in zunanji strojni ometi
-	vse vrste fasad
-	izvedba tlakov
-	soboslikarske storitve
-	mavčne obloge stropov in predelne stene
-	ostala zaključna dela v gradnji
-	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
Poleg gradbenega blaga nudimo veliko izbiro kmetijskega repromateriala:
• UMETNA GONJILA
-	vinogradniški že od
2.424 SIT/vreča
-	superfosfat
1.925 SIT/vreča
-	in ostala gnojila
Cene so 20% nižje od sezonskih, saj so že od 1.900 do 3.100 SIT.
Vinogradnikom in poljedelcem nudimo zaščitna sredstva, katerih cene so v času od 15.1. do 28.2.2001 za 10% nižje od sezonskih.
ZBIRAMO NAROČILA ZA SEMENSKI KROMPIR IN SEMENSKA JARA ŽITA. ZA SEMENSKO KORUZO NUDIMO 10-odsl. RABAT V PREDSEZONI.
• VELIKA IZBIRA ŽIT:
-	soja 69,00 SIT/kg
-	oves 58,80 SIT/kg
-	ječmen 42,90 SIT/kg
-	koruza 42,90 SIT/kg
-	krmila Emona Ljubljana po naročilu
Telefon:
07/49-75-410
07/49-75-086
07/47-57-090
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski Ust, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K—
Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:
Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:__________________________:_______________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki ntu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
m DOLENJSKI LIST
St. 4 (268.»), 25. januurjii 2001
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
Prodajni center podov
PCP PUREBER2
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
, DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
na 88,9 in 95,9 MHz
OGNJIŠČE
	
	w
	
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava •
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V__________________________________
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d.
Na žago 6 S1-8351 Straža flOVObS Tel.: (07) 30 84 500, 30 84 505 Fax: (07) 30 83 878 www.novoles.si info@novoles.si
PRODAJA
DESORTIRANIH IZDELKOV
V Novolesovem skladiščnem prostoru na Dvoru od ponedeljka, 22. januarja 2001, do prodaje zalog poteka
prodaja desortiranih izdelkov.
Ob delavnikih od 12. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure lahko zelo ugodno kupite stole, mize, postelje, servirne vozičke in galanterijo.
VABLJENI!
TOBAČNA LJUBLJANA, d.o.o.
proizvodno in trgovsko podjetje za tobačne izdelke, d.o.o. Tobačna ulica 5 LJUBLJANA
Naša hčerinska firma 3DVA, trgovsko podjetje, d.o.o.,
Ljubljana, Tobačna ulica 5
ODDAJA V NAJEM V TABU CENTRU v Krškem, CKŽ, POPOLNOMA OPREMLJENA LOKALA:
1.
ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI
2.
ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TRAFIČNE PRODAJE
Lokal za gostinske dejavnosti oddajamo v najem po klasični najemni pogodbi, lokal za opravljanje trafične prodaje pa se oddaja po Pogodbi o sodelovanju.
Kandidati za najem lokala za opravljanje dejavnosti trafične prodaje morajo imeti ustrezno izobrazbo trgovske smeri in možnost pridobitve statusa samostojnega podjetnika.
Dodatne informacije dobite po telefonu 01/47-77-319 oz. 47-77-116.
Ponudbe zbiramo 8 dni po objavi na naslovu:
3DVA, d.o.o., Tobačna ul. 5, 1000 Ljubljana.
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d.
ZAPOSLI
• lesne tehnike in • mizarje
Kandidatom nudimo zanimivo, razgibano delo, stimulativno plačo ter možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja.
Po končani dobi uspešno zaključenega usposabljanja imajo kandidati možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Oglasite se lahko osebno v kadrovski službi Novolesa ali pošljete pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d., kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, o oznako "za razpis".
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
feS
KZ Krka, z.o.o., vabi k sodelovanju strokovnjake z izkušnjami na področju vodenja trgovinskega poslovanja, izvajanja komercialnih nalog in svetovanja za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene.
Od strokovnjakov pričakujemo najmanj VII. stopnjo končane izobrazbe, 4 leta delovnih izkušenj, dobro znanje enega ali več tujih jezikov, obvladanje dela z računalnikom in izpit B kategorije. Kandidati pošljejo prijave najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov:
KZ Krka, z.o.o., Rozmanova ulica 10, Novo mesto.

KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
Z NISSANOM 00 POL MILIJONA!
OB NAKUPU NEKATERIH VOZIL LETNIK 2000 PRIVARČUJETE!
h vas čakajo Nissanova vozila: Micra, Almera, Primera, Patrol in Terrano, ki smo jim znižali ceno. Tudi do 500.000 tolarjev.
IBSMMMiU, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Stoveraji, Wtp7www.nissan.si	N
i truma: SEVNICA: Avtomehanika Serer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310. ^ V'....*7r
VVESTERN
UNION
ljubljanska banka
HITRO

PRIKLADNO
K*?:
PREPROSTO
INFORMACIJE: Nova ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto, tel. 07 / 332 4810
Mednarodna denarna nakazila
zmoremo!
|ure Košir-drugo mesto v slalomu za svetovni pokal v Kitzbuhlu
Vemo, kako težko je dokazovati odličnost. Ponosni smo s smučarji skupaj na vrhu. Vedno znova. Vedno znova.
ljubljanska banka
Nov ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Sponzor moške alpske smučarske reprezentance
PORTRET TEQA TEclNA
Rebeka Pirnar
Rebeka Pirnar, novomeški ljubitelji športa se jo spomnijo po dekliškem priimku Koncilija, je nenavadno dekle. Taka dekleta razen v sanjah mater ne obstajajo. Bila je vzorna športnica, odlična študentka in Zoisova štipendistka, glasbenica, predvsem pa je človek, ki mu nihče ne mora ničesar očitati. Celo tisti, ki jo najbolj poznajo, ne vedo, da bi imela kakšno napako. Zlagala se je samo enkrat v življenju. Kot otrok se je prijateljici dala pregovoriti, naj igro podaljšata tako, da urine kazalce pomakneta nazaj. Ko je zamudita domov, je mami pokazala uro in vse bi bilo v redu, vendar je po dveh minutah v joku priznala, da se je zlagala.
S športom se je kot mnogi novomeški otroci srečata na Loki, kjer se je pridružila bratu in njegovi fantovski družbi, igrala nogomet, košarko in namizni tenis, pozimi pa smučala v Kosovi dolini. Spretno dekletce je bilo v vsem enakovredno fantom. V šoli skoraj ni bilo krožka, ki se mu ne bi pridružila - trenirala je atletiko in rokomet, zmagovala na šahovskih tekmovanjih, v glasbeni šoli se je učila igrati na kitaro in v šolskih klopeh vztrajno zbirala petice.
Z odbojko se je srečala v četrtem razredu osnovne šole, ko je skupino deklic na šoti vodila Vilma Javornik. Pri 14 letih jo je tedanji trener ženske ekipe novomeškega Pionirja Janez Mohorčič povabil v klub. V prihodnjih letih je zamenjata številne trenerje in soigralke. Bita je univerzalna ig-
ralka, predvsem pa izvrstna podajalka, ena najboljših pri nas. Igrala je v kadetski reprezentanci, kasneje pa je nastope v izbrani slovenski vrsti vztrajno zavračala, česar mnogi niso mogli razumeti. Vendar se Rebeka med reprezentantkami ni počutila dobro. Ko je videla soigralke, kako so, skrite za vogalom, vase vlekle cigaretni dim in kako so zvečer čez okno hotelske sobe bežale v disko, tega ni mogla doumeti. Ta dekleta so bila tako drugačna od nje, da je raje odklonila sodelovanje v reprezentanci, kot da bila med njimi izjema, pa čeprav pozitivna. Poleg lega je rada smučala in potovala, reprezentančne priprave pa so bile vedno med počitnicami.
Rebekin pogled na šport je bil dobesedno romantičen. Živela je za igro, ne za zmago. Čeprav so izgubile, je bita zadovoljna, če so dobro igrate, drugič pa je bila klju-b zmagi zaradi slabe igre razočarana. Največ so ji pomenili dobri odnosi med soigralkami, zato je marsikdaj zaradi ljubega miru krivdo za neuspeh prevzela nase, čeprav je bila pri vsem še najmanj kriva. V klub so prihajale tuje profesionalke, ki so odbojko igrale za denar, čeprav niso bile boljše od nje, a Rebeki na kraj pameti ni padlo, da bi zapustila Novo mesto in za svoje igranje dobila denar. V igri je enostavno uživala, zakaj naj bi ji za to nekdo še plačal?
Poleg odbojke je počela marsikaj. Od 4. leta starostih ko se je v Kapitlju pridružila pevcem na koru, se je posvečala glasbi, končala nižjo glasbeno šolo, med študijem slavistike in angleščine so s sošolkami ustanovile komorni pevski zbor in slovenske ljudske pesmi prepevale po vsej Sloveniji, s kitaro v roki pa je leta in leta na pripravah in potovanjih zabavala odbojkarice novomeškega TPV-ja. Česar se je lotila, to je naredila temeljito in vedno izpolnila obljubo, nikoli ni nikomur odrekla pomoči. Ljudem hoče samo dobro, zato trpi vsakič, kadar mora kot mlada profesorica dijaku, ki niti ust noče odpreti, zapisati cvek.
1. VIDMAR
	
	
	
WiwM	
[f 1	
	
	
	
Jože Kotar: Močvirniki, 1992/93, akril na platno, 100 x 90 cm.
Kotar v Ljubljani
Odmevna razstva Jožeta Kotarja v Galeriji Instituta Jožef Stefan
LJUBLJANA - Otvoritev razstave novomeškega slikarja Jožeta Kotarja v Galeriji Instituta Jožef Stefan
-	bila je v ponedeljek, 22. januarja
-	je bil prvovrsten kulturni dogodek. Kotarje z razstavo del, ki so nastala v zadnjih sedmih letih, presenetil in navdušil številne obiskovalce razstave, med njimi tudi eminentne kritike in poznavalce sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti in, ne nazadnje, tudi svoje slikarske kolege.
V Ljubljani Kotar razstavlja 31 slik - v glavnem v tehniki akril in olje na platnu - iz cikla Močvirniki iz Krakovskega gozda in Daruma. Na otvoritvi je pogovor z umetnikom vodila Tatjana Pregl Kobe, ki je napisala tudi tekst za zloženko, ki je izšla ob tej priložnosti. Pregl Kobe-tova je tudi avtorica teksta v monografiji o Jožetu Kotarju, ki bo izšla prihodnji mesec.
Kotarjeva razstava v Galeriji Instituta Jožef Stefan bo odprta mesec
Potopis in lutke
METLIKA-V okviru slovenskega kulturnega praznika vabita tukajšnja Ljudska knjižnica in SLKD-Območ-na izpostava Metlika v petek, 26. januarja, ob 18. uri v knjižnično čitalnico na potopisno predavanje Braneta Kobala o življenju na pragu Himalaje, ki ga bo popestril z diapozitivi. V sredo, 31. januarja, pa bo ob 18. uri prav tako v čitalnici Pavlihovo gledališče Globus pripravilo lutkovno predstavo za otroke od 3. do 10. leta starosti z naslovom Pavliha in slepar.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Kritično o pisanju Tonija Gašperiča - Dolgotrajen postopek za spremembo namembnosti zemljišča - Ljudje še vedno nasedajo lažnim obljubam Tomarka - Puščajoče plinske jeklenke
Toneta z Bučke je iz tira vrglo pisanje Tonija Gašperiča: “To, kar je napisal o protezi poslušalca in zatikanju jezika zanjo je preveč. Kot da nima nobenega moralnega odnosa do sočloveka!” Pokomentiral pa je tudi Vivino akcijo zbiranja podpisov za zakon, ki bi od šoferjev zahteval, da za volanom ne smejo imeti nič alkohola v krvi. “Če bi to obveljalo”, pravi, “lahko zapustimo vse vinograde,” saj je nemogoče pričakovati, da bo v gorico pešačil dve uri zato, da bo lahko po napornem delu spil kozarček ali dva, nato pa se peš odpravil še domov. Za konec je Tone okrcal še ravnatelja škocjanske osnovne šole, ki je v eni od številk DL zapisal, da so s skupnimi močmi v šoli uspeli leta 1996 vzpostaviti pouk na Bučki. Pouk je na Bučki bil že pred letom 1900.
Tone iz Bele Cerkve se je spraševal, kaj je z njegovo vlogo za
< >
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 JO 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_______________________/
spremembo namembnosti zemljišča za gradnjo, ki jo je oddal konec leta 1998. V odgovoru, ki ga je dobil od Mestne občine Novo mesto, je zapisano, da bodo vlogo rešili do konca leta 1999, vendar se do danes še nič ni zgodilo. Vodja oddelka za prostorsko planiranje pri Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve Igor Merlin je povedal, da se je v letu 1999 spremenila prostorska zakonodaja, ki zahteva za spremembe in dopolnitve družbenega plana med drugim tudi spremembe iz kmetijske v stavbno namembnost zemljišč, dodatne obsežne strokovne podlage, kar ima za posledico še dolgotrajnejše postopke. MO Novo mesto usklajuje spremembe družbenega plana po treh geografskih sklopih. Območje mesta Novo mesto v okviru urbanistične zasnove ter območje KS Stopiče in Dolž, ki sta v končni fazi sprejemanja, ter ostalo območje mestne občine, za katero so bile do sedaj izdelane strokovne podlage. Javna razgrnitev osnutka dokumenta, ki obravnava tudi območje Bele Cerkve, je predvidena za pomlad 2001 in dokončni sprejem do konca leta.
Bralec iz Krškega svari bralce pred Tomarkom in njegovo nagradno igro. Kljub temu da je bilo o tem prelitega že nekaj tiskarskega črnila, ljudje še vedno nasedajo lažnim obljubam o bogatih nagradah, pa tudi izdelki, ki jih prodajajo, so predragi in nekakovostni. Zato poziva vse, naj storijo podobno, kot je storila skupina iz Krškega, ki je Uradu za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj na Kotnikovo 5 v Ljubljani že poslala pritožbo.
Andreja iz Novega mesta sporoča vsem navijačem novomeškega košarkarskega kluba Krka Telekom in novinarjem naj domačim igralcem ob neuspehu ne obračajo hrbta, temveč jih spodbujajo. “Tudi oni so samo ljudje in delajo napake kot mi vsi. Menim, da za eno tekmo, ki so jo odigrali slabo, ne zaslužijo tako hude kritike.”
Silvo Rapuš iz Gorenje vasi pri Šmarjeti je opozoril, da plinske jeklenke, kijih kupuje v Mercatorju v Šmarjeti, dostikrat puščajo, tako da mora jeklenko ponovno zamenjati. “To so resne stvari. Ko bo šla hiša v zrak, bo prepozno!" pravi in dodaja, da je drugače s trgovino zelo zadovoljen. V Mercatorjevi prodajalni v Šmarjeti so povedali, da so na omenjene pritožbe že opozorili njihovega dobavitelja, ki jim je zagotovil, da je vsaka jeklenka ob polnjenju pregledana, prav tako tudi prazna. Sicer pa vsako jeklenko (polni jo lstragas Koper), ki jo pripeljejo nazaj, v omenjeni trgovini takoj zamenjajo.
M. Ž.
Naj meščana za leto 2000
NOVO MESTO - V restavraciji Tango na Otočcu bodo v petek, 26. januarja, ob 19. uri že četrtič zapored svečano razglasili “naj“ meščanko in “naj“ meščana Novega mesta, ki so ju izbrali bralci Novega medija in poslušalci Studia D. Prireditev bo vodil Janez Dolinar, v programu pa bodo nastopili Mojca Partljič v monoko-mediji Toneta Partljiča “Štajerka v Ljubljani", pevec Nace Junkar in ansambel Objem. Vstopnice lahko kupite v Hotelu Šport na Otočcu.
Mogočen, čeprav še hudo ranjen
Žutemberški grad priča o pomembnosti središča Suhe krajine v preteklosti, domačini pa bi z obnovo radi dosegli, da bi se o kraju pogosteje slišalo tudi danes
ŽUŽEMBERK - Pravo podobo mogočnosti žužemberškega gradu dobimo šele, če se nanj ozremo iz doline reke Krke. Takrat se dviga na skalni pečini visoko kvišku in se zdi neosvojljiv, če ga gledamo z očmi srednjeveškega kmeta ali vojščaka. Med zadnjo vojno je delil usodo s trgom Žužemberk, ki so ga kar 22-krat bombardirali, partizani pa so ga še požgali. Toda čeprav je že desetletja močno poškodovan, še vedno deluje mogočno s številnimi stolpi.
Grad je spomeniško zavarovan in uvrščen med dvajseterico slovenskih gradov, ki jih pomaga obnavljati ministrstvo za kulturo. Obnova je sicer potekala vsa povojna leta, vendar zelo počasi in bolj zato, da so zaščitili zidove pred nadaljnjim rušenjem. Po letu 1997 seje pod vodstvom posebnega odbora, v katerem se je zbralo nekaj zagnanih ljudi, pričela pospešena obnova. Projekt je odobrilo tudi kulturno ministrstvo, ki prispeva polovico denarja k naložbam, za ostalo polovico pa mora poskrbeti občina. Ta si med drugim pomaga s programom CR-POV in sofinanciranjem ministrstva za kmetijstvo. V gradu nameravajo namreč urediti vinsko klet, ki bo osrednja točka ob zastavljeni vinski cesti. Denar za obnovo gradu delno prispevajo še občina in sponzorji.
V lanskem letu so za obnovo zbrali 38 milijonov tolarjev, kar se sliši dosti, a je pri takem gradu le kaplja v morje. Žužemberška občina je lani za obnovo zagotovila iz proračuna 3 milijone tolarjev, sicer pa je morala iz drugih virov zbrati skupaj 18 milijonov tolarjev, kar za tako majhno občino ni enostavna naloga.
Žužemberčani napovedujejo, da bo v petih letih za grajskimi zidovi že urejena vinska klet, medtem ko naj bi v grajskem stolpu našlo pro-
Pohod po cvičkovi gazi .
OTOČEC - Turistično društvo Otočec organizira v soboto, 27. januarja, tradicionalni pohod po cvičkovi gazi. Izpred gasilskega doma na Otočcu bodo ob 8.30 pohodniki krenili mimo Starega gradu, Herinje vasi, Pahe, Gričevja, Hmeljnika in se po obronkih Trške gore vrnili nazaj na Otočec. Na 20 kilometrov dolgi cvičkovi gazi je hoje za pet ur, organizatorji bodo za 1000 tolarjev priskrbeli malico, topel čaj, kavo in spominske kape.
NAJ LEPŠA BRADA - Na svetega Antona dan, 17. januarja, se je v mokronoški gostilni Zlata kaplja na ogled postavilo dvanajst bolj ali manj razkošno bradatih možakarjev. Strokovna komisija (frizerka, gospodinja, podjetnica in predsednik domače krajevne skupnosti) je imela več kot dve uri dela, da je po vseh estetskih, kakovostnih, količinskih, umetniških in modnih kriterijih razvrstila brade. Prvo nagrado je osvojila brada Mira Finca, drugo mesto pa sla si delili bradi Cirila Poljanca (na sliki) in Iva Rozmana. Dobro obiskano kulturno-zabavno prireditev, ki jo je duhovito vodil Silvo Polak, je z domačimi vižami obarval pevski zbor KUD Emi! Adamič. Mokrono-Žani upajo, da bo tudi prireditev dobita brado! (Besedilo: S. Peček: Foto: J. Janežič)
štor za svojo dejavnost in pisarno turistično društvo. Med obnovo ne čakajo križemrok, saj grad vsako poletje oživi s poletnimi priredit-' vami, ki jih obiskuje vse več ljudi. Samo zadnje poletje so raznovrstne prireditve na trg pred gradom ali tudi med zidove gradu privabile skupaj preko 7.000 obiskovalcev. V
VELIKA SLEVICA - To je bil velik udarec za prizadevno družino, saj sta Janez in njegova soproga Albina med najbolj prizadevnimi rejci v velikolaški občini, njune krave pa so vedno dosegale visoka mesta na živinorejskih razstavah. Dnevno so namolzli tudi do 240 litrov mleka.
“Ko sva zjutraj prišla v hlev, bi naju kmalu kap. Jaz sem jokala na ves glas, možu je bilo tako slabo, da je moral zaužiti pomirjevala. Dolgo se nisva opomogla. Poklicali smo prizadevnega živinozdrav-nika Janeza Riglerja iz Velikih Lašč. Pomagal nama je, da smo uredili hiter odvoz poginulih živali,” s solznimi očmi pripoveduje gospodinja Albina Perušek. Prizadeti družini so na pomoč priskočili sosedi, prav tisti, s katerimi se sleherno jutro srečujejo v zbiralnici mleka. Takoj se je odzvala Kmetijska zadruga Velike Lašče in priza-
tej množici niso samo domačini, saj v osrčje Suhe krajine vse pogosteje prihajajo obiskovalci od drugod. Novomeščanonr je pot do Žužemberka idealna za krajši izlet ob koncu tedna, prihajajo in ustavljajo pa se tudi turisti, domači in tuji.
B. DUŠIČ GORNIK
detima nakazala 210 tisoč tolarjev, vaščani so zbrali denar za eno kravo, za eno pa še ostali dobrotniki, ki so okrog novega leta potrkali na Peruškova vrata. Občina Velike Lašče se je izkazala s 350 tisočaki enkratne pomoči, kar je skupaj z denarjem drugih darovalcev zadostovalo, da je hlev Peruškovih spet poln.
"Že drugi dan smo se odpravili na Primorsko, v vas Banjšice. Pri Branku Strgarju, rejcu sivk, smo kupili tri breje telice in kravi prves-nici. Dve kravi pa smo kupili v okolici domače vasi. Zdaj imamo mir, a še čutimo bolečine zaradi krute usode, ki se je tako grdo poigrala z nami,” pravi prizadeto Janez Perušek. Še enkrat seje pokazalo, da so ljudje v stiski pripravljeni drug drugemu prisluhniti in pomagati. Primer z Velike Slevice je za to lep dokaz.
MG.
Janez in Albina Perušek se še vedno z grenkobo odpravljala v hlev. Na posnetku ob preživeli kravi Seki. (Foto: M. G.)
SPET STEBER SUHE KRAJINE? - Z veliko volje in truda poskušajo Su-hokranjci postopoma obnoviti žužemberški grad. Pri tem ne obnavljajo samo zidov, temveč hkrati iščejo tudi nove vsebine. V gradu že zdaj najdejo prostor za umetniško razstavo, gledališko predstavo ali tudi zabavni koncert, na trgu pred njim pa nizajo poletne prireditve (na fotografiji motiv z ene od lanskoletnih) in poskušajo grajski okolici vdihniti življenje tudi ob drugih priložnostih. (Foto: B. D. G.)
ANTONOV VEČER - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Semič so preteklo soboto pripravili tretji Antonov večer. Da se je prireditev, katere izkupiček namenijo za delo društva, dobro prijela, priča tudi tisoč obiskovalcev, kar je gotovo ne le semiški, ampak tudi belokranjski fenomen. V skoraj triurnem programu so nastopili ansambli Petra Finka, Jožeta Mohorča s prijatelji, domačina Slava Pluta s prijatelji (na fotografiji), Braneta Klavžarja, Franca Miheliča, Mladi Dolenjci, Vrisk pa Filip Kranjc s prijatelji, Nataša Mihelič, Helena Konda in semiški pritrkovalci. (Foto: M. B.-J.)
Peruškovim pomagali dobri ljudje
Na Štefanovo lani je nekaj minut pred polnočjo strela udarila v neposredno bližino hleva Janeza Peruška z Velike Slevice ■ Pokončala je kar sedem krav