SLOVENSKI ŠPORTNI LIST P 0 LET ■■ :\ ' '""-^ . . ■ ;i;.- -'■ ■-'i:'" WW-^:r’ -'. ■■' -^ ■ ■ - ....,": . v--'-'-'V' - ;■ • .>-r'^..-3;::-^ -■.;j-;;;-::-;..'vi^ Ljubljana, četrtek i. februarja mz cena 20 din leto xviii. st. s TRETJA MEDDRŽAVNA TEKMA JUGOSLOVANSKIH KOŠARKARJEV. Za Itallio ie Belgija illiilitilliiiiiif! Danes zvečer ob 20. uri v Ljubljani na GR — Tekmo sodita Cifra (Madžarska) in Piccoli (Italija) — Vstopnice so še v prodaji, cena 500, 400 in 250 dinarjev — V nedeljo 3. t. m. ponovno srečanje v Mariboru v hali C mariborskega sejma. Danes zvečer bo Jugoslovan- Kerschaever, VVeenen, Ern in ska košarkarska reprezenlan- Steaveners. Imena so našim ca v veliki dvorani GR v igralcem kaj dobro znana. Ta-Ljubljani odigrala uradno sre- ko je predvsem znan Steave-čanje z izbranim moštvom ners, ki je dvakrat pokopal Belgije. To bo že tretja tek- upe Jugoslovanov. Tako je v ma naše reprezentance v zad- odločilni tekmi v Carigradu njih osmih dnevih. Že v sobo- dosegel trideset točk! V moto pa se bosta obe reprezen- štvu pa nastopa tudi izredni tanci pomerili v povratni tek- visoki igralec Loridon — 205! mi, vendar tokrat v Mariboru. Le-ta nastopa sedaj za nemško Za obe tekmi, tako v Ljubija- moštvo Alemanijo v Aachenn ni predvsem pa v Mariboru, in ga predvsem igralci Olim-kjer bo to ena prvih meddr- pije še dobro pomnijo. Le-ta žavnih tekem, vlada izredno je namreč kar šestkrat »za-zanimanje. Mnenja smo, da bo bil« med tekmo že odbito žo-tekma z Belgijci bolj pri vlač- go od koša. na in pestra, tako da bodo gle- ob } se tn } nadvse 7an!. rrfčnn. 'cosHe llH mivo srečanje. Menimo, da nas Dvorana GR je bila nabito polna. Pred začetkom t ek n: ej n gosla v i j a s Italija sta si prijateljisko segla v roke kapetana obeh moštev Daneu in Pieri. Kaj več o pomembnem košarkarskem srečanju z Italijani preberite na naši drugi strani račun. Gostje so namreč znani prav po svoji hitri, sproščeni in predrzni igri polni duhovitih akcij ter izrednih protinapadov. Tako so bili Jugoslovanom do sedaj vedno prav nevaren in neprijeten cCvX'x'x’x-X-’.-.-;'x-x'''x'-’-’'.’''0 nasprotnik. Prav v odločilnih srečanjih so pomenili skoraj TEKME ZA ANGLEŠKI NOGOMETNI POKAL London, 1. febr. — Od treh tekem za angleški nogometni pokal sta se dve končali z ^^pričakovanima rezultatoma, plan H. lige Nordwich Citty le v ponovljemi tekmi pre-kragal eno vodečih enajsteric angleške I. lige Iibswich Town z.rezultatom 2:1 (0:1). V dru-t?i tekmi pa je Burnley igral neodločeno s članom II. lige Levton Orient 0:0. 4. marca TRIJE PORAZI naših boksarjev začetek državnega prvenstva v nogometu Beograd, 1. febr. — V soboto b v Beogradu sestanek izvršnega odbora Nogometne zveze Jugosla-vi<)e, kjer bodo razpravljali o Predlogu Liga odbora o spremembah v sporedu tekmovanja v špo-hUadanski sezoni. Liga odbor je namreč predlagal, naj bi se spo-hriadanskt del državnega prven-®t»va v nogometu pričel 4. marca bi končal 2. maja. Finale nogo-metnega pokala Jugoslavije naj bi l8rali g. maja. Ta predlog so ute-hlPljiti s tem, da bi ne bilo treba igrati ligaških tekem med tednom, razUkuJe pa se od prejšnjega la Jf toliko,, ker je zaključek liga-Skega tekmovanja štiri drid pozneje. nepremagljivo oviro. Na evropskem prvenstvu v Carigradu leta 1959. smo zmagali za štiri točke, vendar se naša reprezentanca ni uvrstila v finale zaradi ene same točke. Zmagati bi morali z 5. točkami razlike, a se Belgijci niso daji ugnati. V zadnjem medsebojnem srečanju v letu 1960 v Braslu smo izgubili z sedemnajstimi točkami razlike. Torej izredna priložnost za uspel rovfinž Varšava t. febr. Na Med- Ijevič pa je bit v tretji run- dalje iz zadnjega evropskega - , . narodni reviji Poljske, Mad- di diskvalificiran. Najboljši prvenstva. Le-ta je s tehnič- Moštvo Jugoslavije bo na-žarske in Jugoslavije v Var- boksar večera je bil Madžar nim KO premagal Poljaka s*0?!1«, v istem sestavu kot Savi so zastopali Jugoslavijo Kajda, nosilec bronaste me- Kaimo. Jelačič, Andjelkovič in Bogo-savljevič. Tekmovanje poteka v veliki športni dvorani Gvar-dija v Varšavi. Vsi trije naši predstavniki pa so bili včeraj zvečer v borbi s Poljaki izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. Jelačič je po točkah podlegel mlademu, izredno nadarjenemu in hitremu Don-salu. V polsrednji kategoriji je Gzzessjaka premagal našega Andjelkoviča. Bogosav- naši reprezentanti tudi tokrat ne bi smeli razočarati. \;i iisittlli igriščih Četrtek, 1. februarja KOŠARKA: Ljubljana — Jugoslavija : Belgija na GR oh 20. uri Jeimeiit ii Pilit ■zložena ZMAGA ODBOJKARIC LJUBLJANE Ljubljana, 1. febr. — V prijateljski odboj karslki tekmi v dvorami Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so odbojkarice Ljubljane premagale članice zvezne lige Maribor s 3:1 (15:12, 13:15, 15:11, 15:8) Najboljša igralka je blia Pregljeva. Kako se bo nadaljevalo pokalno tekmovanje? Beograd, l. febr. — Danes zvečer bodo v prostorih ^°gO'nietne zveze Jugoslavije žrebali pare za četrtfinale tekmovanja nogometnega pokala Jugoslavije. Te tekme bodo igrali 18. februarja. Za sedaj so se v četrtfinale uvrstile Sa*bo tri eiiajstorice: Sarajevo, Beograd, Spartak (Subotica). °staii četrtfinalisti bodo znani šele po odigranju zaostalih tekem šestnajstine in osmine finala. Pari so naslednji: Rad- ttičkj (Sombor) : zmagovalec srečanja Srem Hajduk, hljeka : Velcž, zmagovalec srečanja Vardar : Crveua zve- tak z Mariborom, Bačka :: zmagovalec srečanja Slohotla (Tu- : Partizan, Split : Dinamo. Kalkuta, 1. febr. — V osmini finala na mednarodnem teniškem sta bita oba jugoslovanska pted-prvenstvu Azije za posameznike Slavnika Bora Jovanovič in Nikola Pilič izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Jovanoviča je premagali angleški igralec Knight v maratonskem srečanju 5:7, 8:4, 12:18, 13:11. Piliča pa je premagal indijski igralec Kr Igman 13:11, 8:6, 6:1. Ostali važnejši rezultati: Emer- Odbojkarji Jugoslavije v ZAR Beograd 1. febr. — Odboj karslki klub Jugoslavije bo igral obe tekma za pokal evropskih prvakov s prvakom ZAR Zamatakom v Kairu. Prva tekma bo 18., druga pa 25. februarja. Beograjski odbojkarji bodo odigrali v ZAR še dve ali tri prijateljske tekme. Obiskali bodo tudi jugoslovanski odred na Simaju in z njimi odigrali prijateljsko tekmo. Jugoslovanski prvak v odbojki v ženski k on,ku rccici, beograjski Partizan, se je dosedaj že večkrat trudil, da bi našel stik s turškim klubom Ga lata S a raj, ki bi moral bi bi prvi nasprotnik naših odbojkaric v pokalnem tekmovanju evropskih prvakov. Iz Turčije pa niso dobili nobenega od,govor a in so o tem obvestili tudi Evropsko odbojkarsko federacijo ter je skoraj zanesljivo, da turške odbojkarice v tem tekmovanju ne '•'odo sodelovale. proti Italijanom. Vendar v reprezentanci tudi tokrat ne bosta nastopila Dragpjlovič in Gordič, ki sta zaradi poškodbe že odpotovala z mavcem na nogi v Beograd. Zvezni trener in kapetan Aca Nikolič je pozval in vključil v naše izbrano moštvo še Igorja Jelnikarja (Olimpija). Reprezentanti so vse do danes dvakrat dnevno trenirali v dvorani GR. Izbrano moštvo Belgije^ je dopotovalo v Ljubljano šele sen (Avstral) : Picard (Angl) 6:2, m' * ' „ fthČin- 6:3, 6:8, Mukerdžeja (Ind) : Miara Banes Zjutraj. A a S emu ODCm (ind) 5:7, 6:3, 7:5, 6:4, stoti Avstr«- stvu se bo predstavilo najbrž lija) : Rabam (Pakistan) 6:1, 6:2, V sledečem S6SiavU5 6:0, Lal (Ind) : Basavrai (Ind) 6:3, 6:2, 7:5 Eygel, Vinck, Loridon, liers, Serron, Van Huele, '“ssiplililP***''' ROKOMET AVSTRIJA : ŠPANIJA 27:18 (12:7) Poki BREZ KRIL V prejšnji številki »Poleta« je končal svoje pripovedovanje večkratni državni reprepentant in sedaj tehnični vodja košarkarjev Olimpije ing. Boris Kristančič. Prepričani smo, da je bila večina bralcev z njegovim sestavki zadovoljna, saj vemo, da je v beležnicah naših odličnih športnikov vse polno obrobnih doživetij, ki jih sicer ne bi nikoli zvedeli. V nedeljo, 4. februarja pa bomo začeli z objavo podlistka POLET BREZ KRIL. V teh sestavkih bo svetovni rekorder Jože Šlibar precej nadrobno popisal svoje začetke v smučarskem športu, pri tem pa nanizal še druge dramatične in nepozabne dogodke, ki jih je naš Jože doživel na mnogih tekmovanjih doma in v tujini. Naslov podlistka, POLET BREZ KRIL, že za uvod lepo personificira njegovo smučarsko udejstvovanje od najmanjših skakalnic pa do velikanke v Obersdorfu, kjer je lani do'-''" •' - tovno znamko in poletel 141 m daleč! Petek, 2. februarja SMUČANJE: Pričetek državnega prvenstva v alpskih disciplinah na mladince tn mladinke na Pohorju (do 4. II.) Sobota, 3, februarja KOŠARKA: Maribor — Jugoslavija ■ Belgija oh 30. url. DRSANJE: Norveška — Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju (do 4. n.) HOKEJr Republiško prvenstvo — Kranjska gora : Ljubljana It, pelje : Papimlčar; Jesenice — Državno prvenstvo za mladince NAMIZNI TENIS: Ljubljana — Republiško mladinsko ekipno prvenstvo (do 4. II.) Nedelja, I. februarja SMUČANJE: Črna — Državno prvenstvo v samostojnih smučarskih skokih za člane (ob 14. url); Kranjska gora — Republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mladince (ob 18. uri); Logatec — Republiško prvenstvo v smučarskih skokih za pionirje (ob 14. uri.) DRSANJE: Ljubljana — Re- publiško prvenstvo v umetnem drsanju (ob 9. in 15. uri) HOKEJ: Beograd — Reprezentanca Jugoslavije : KAC NAMIZNI TENIS: Republiška Uga ROKOMET: Ljubljana — Olimpija : Borac na GR ob 19. url TELOVADBA: Republiška Uga v orodni telovadbi, Celje : Zasavje, Maribor : Ljubljana Ponedeljek, 5 februarja HOKEJ: Beograd — Državna reprezentanca : KAC Sreda, T februarja HOKEJ: Ljubljana — Državna reprezentanca KAC ob 19. url j pri vrhu kaj pa Matu&a. S V dveh tekmah smo dosegli dve pomembni zmagi nad Italijani — Do odhoda v Manilo, kjer ho letos svetovno prvenstvo, bo moral zvezni kapeten Aca Nikolič odpraviti še mnogo napak in problemov — Tudi druge košarkarske velesile bi rade ocenile moč jugoslovanske reprezentance. Doživeli smo košarkarski der- vaai so se dobro zavedali, kaj l>y z evropskega vrha. Italija, ki jih čaka v tekmi z Italijo. Brez se je uvrstila na olimpijskih pretiravanja in brez kakšnih poigrali na četrto mesto za ZDA, sebnih strokovnih komentarjev Sovjetsko zvezo in Brazilijo, je lahko danes trdimo, da je Jugo- dolgo odlašala srečanje z Jugoslavijo, ki si je lani priborila na evropskem prvenstvu v Beogradu drugo mesto in mimogrede še naslov balkanskega prvaka. Italijanski selektorji so dobro vedeli, da bo prej ali slej prišlo do medsebojnega obračuna, vendar so srečanje odlašali zato, ker so hoteli sestaviti odlično reprezentanco (Italijani so sredi tekmovalne sezone) pri tem pa naleteti na Jugoslovane, ki bi bili po njihovem mnenju izven forme, torej v mrtvi sezoni. Ta njihova zamisel se jim je uresničila, ni pa se uresničila ona druga, najpomebnejša želja, premagati namreč Jugoslavijo in tako ostati v neposrednem kvalitetnem evropskem vrhu. Tudi Jugoslo- slavija med najboljšimi na svetu. Odpravila je torej Italijo in si tako še bolj utrdila ugled v košarkarskem svetu. Mimo tega pa so Jugoslovani z dvema zmagama nad Italijo izravnali negativno bilanco medsebojnih srečanj, ki je po zmagi v Ljubljani neodločena ?:?. Vsi ti veliki uspehi naše državne petorke nalagajo tehničnemu vodstvu še veliko večjo odgovornost kot doslej. Konec leta bodo Jugoslovani kot direktni finalisti nastopih v Manili na Filipinih. Tam bo treba potrditi sloves, ki ga uživamo v svetu in potrditi vse velike rezultate letošnjega in lanskega leta. Vse to ima pred očmi tudi zvezni kapetan in trener naše državne reprezentance Aea Nikolič, ki bo v posebnem sestavku za bralce »Poleta« tudi pojasnil svoja gledišča in naše nersnek-tive v Manili. Solnika sta razočarala 2e prva tekma med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu je med igralci in gledalci dvignila precej prahu. Da se razumemo! Ne gre pri tem za odnose med italijanski in jugoslovanskimi košarkarji, ki so se športno berili in navdušili šte-vlne gledalce. Gre za sodnika Doskočila (CSSR) in Katarinskega (Bolgarija), ki sta se s svojimi, večkrat nerazumljivimi odločitvami, lahko bi rekli, osmešila. Razumemo tako kot igralec, ima tudi sodnik slab dan. V prepričanju, da bosta v Ljubljani popravila slab vtis iz Beograda, so ju na začetku tekme na GR toplo pozdravili gledalci in tudi igralci obeh moštev. Toda spet je prišlo do istih nerazumljivih odločiitev, še več, bili so trenutki, ko smo se upravičeno vpraševali, če sploh dobro poznata košarkarsko igro Podrobnosti njunih nepravilnih odločitev ne bomo naštevali, ker je bilo preveč. Bili smo priče n um'* firo-oje, ki je vzbudila zlasti pri Italijanih hudo reakcijo in naravnost ogorčenje, oba sodnika sta bila večkrat neodločna pri presoji, v obrambi nedosledna (prizadeti so bili posebej Italijani) in do nekaterih posameznikov tudi krivična. Seveda, takšen način sojenja lahko odločujoče spremeni potek dogajanja in igro v celoti izmaliči. Po končani tekmi sta med drugim o njiju spregovorila nekaj besed kapetana obeh moštev. Ivo Daneu: Mislim, da smo zasluženo zmagali, čeprav sodnika nista v celoti izpolnila svoje naloge. Njuna presoja je večkrat spremenila dogodke na igrišču. Gianfranco Pieri: Jugoslovani so boljše moštvo. To so dokazali v Beogradu, manj pa v Ljubljani. Imeli smo nesrečno roko s sodniki. Mislim, da sta nas sodnika močno oškodovala, morda v Ljubljani celo za zmago. Ne morem razumeti, da je na neki mednarodni tekmi takšen način sojenja in da dva priznana mednarodna sodnika grešita v osnovah presojanja košarkarske igre. Upam, da se* bomo z jugoslovanskimi prijatelji prav kmalu srečali in v povratni tekmi pokazali to, kar smo v Ljubljani in v Beogradu zamudili. Aca Hikelič: Italijanski reprezentanti, ki so sedel! na klopi, so večkrat pokazali svoj južnjaški temperament Reprezentanca =- harmonija Te dni je gost naših košarkarjev ameriški profesor za telesno kulturo, g. Blaine Do\vler. V Jugoslavijo je prišel 15. januarja in si že ogledal nekaj naših športnih naprav, spoznal delo posameznih klubov, in kot dober poznavalec košarkarske igre tudi ugotovil dobre in slabe strani naših košarkarjev. • Na sprejemu pri predsedniku Mestnega sveta ing. Marjanu Tepini, se je ljubeznivo odzval našemu vabilu in nam povedal nekaj svojih vtisov, ki si jih je nabral v času bivanja .v Jugoslaviji. — Kakor vidite, sem gost vaše državne reprezentance, kar si štejem v posebno čast, nam je povedal za uvod prijazni Američan. ^ m januarja dalje sem »fc- »* v vasi lepi domovini in videl sem mnoge stvari, ki so me zares vsestransko prevzele. Ne vem. kje naj začnem s pripovedovanjem, vem le to, da so vaši ljudje gostoljubni in da je vaša domovina tako lepn, da mi nenehno zmanjkuje filmskega traku. Lepote vaše domovine skušam namreč ujeti na filmski trak in o vsem, kar sem videl in doživel, bom povedal v Ameriki. No, pa kaj več o vaši košarki, Ze po nekaj dnevih sem prišel do ugotovitve, da je vaša reprezentanca solidno se-stavljena, saj nastopa kar pet odličnih igralcev. Toda, škoda, na da . v rr . i v primer vaš Daneu v reprezentanci pomeni preveč. Kaj hočem s tem reči! Vse preveč je zaposlena ostala cetvonca, zato da Daneu lahko uspeva. Zdi se mi, da vašemu na-cionainemu moštvu primanjkuje več harmonije. Pri podrobni ima-liži vase košarke sem ugotovil, da je pri vas več ognja pri posameznih klubih kot za sestavo dobre homogene reprezentance. x osamezniki so fizično in tehnično dobro pripravljeni, skupna igra pa me ne zadovoljuje. In prav tu je osnova vsega nadaljnjega truda vaših strokovnjakov m obenem tudi ključ za še hitrejši vzpon jugoslovanske košarke. J ^ ^0. sJno, &n ‘vpr«šali, kakšna je razlika med evropsko in ameriško košarko, nam je takole odgovoril: , j« tisti, ki dela ločnico med ameriško in evropsko ko- šarico. Pri nas začno igrati otroci z desetimi leti in lahko si mislite, kakšna je selekcija, če imam v šoli nad sto igralcev. Ce boste hoteli doseči kaj več, začnite vzgajati mladi rod. Misli Američana Blaina Dovvlerja moramo nekoliko dopolniti. Kazni ere v Evropi, še posebej pa pri nas v Jugoslaviji, so v košarkarskem športu nekoliko drugačne kot si jih zamišlja ameriški trener. Medtem ko. Američani posvečajo vso pozornost državni reprezentanci in prav zanjo iščejo vse možnosti izpopolnitve, je zanje klubsko z.ivljenje ali državno prvenstvo najboljših klubov drugotnega pomena, Profesor Blaine Dowler misli, da bi bilo idealno sestaviti evropsko ligo, kjer bi igrale vse najboljše evropske velesile. seveda, potem pa pride do veljave njegova misel, da je reprezentanca osnovna potreba in zahteva vsakega naroda, ne oziraje se na to, kakšno je delo v klubih in društvih, rešitve, vidim le žrtve Po dveh uspeSnih nastopih naših košarkarjev proti Italiji je ostala reprezentanca še v Ljubljani na treningu in se pripravlja za dve srečanji z Belgijci. Seveda je ostal v Ljubljani tudi zvezni kapelan Aca Nikolič in izkoristili smo priložnost za kratek razgovor z njim. Tema sta bili sre-Čanji z, Italijo in pa seveda letošnje svetovno prvenstvo v Manili. Na vprašanje, kako ocenjuje dve zmagi Jugoslavije nad Italijo, je tovariš A-ca Nikolič dejal: »Zmaga .je /maga, posebno pa simo lahko zad-o-voiljni, ker smo dvakrat premagali Italijane. Le-ti so namreč sredi tekmovalne sezone, mi pa kot vemo, daleč od nje Zadovljen sem z rezultatom ne pa z igro naše reprezentance. Ze tekma v Beogradu je pokazala, da rezervni igralci še niso sposobni zamenjati najboljših Fred tem dejstvom se moramo najresneje zamisliti V Ljubljani zato nisem niti pp^kn&a] poklati v ogenj neka- terih mlajših, ker šem imel bridke izkušnje iz Beograda. Igralci, ki bi morali zamenjati najboljše delajo še vedno preveč napak in menijo, da si bodo v petih ali desetih minutah igre pridobili vso slavo. Kaže, da bomo morali izbirati spet med igralci z večjimi izkušnjama. Sem sicer pristaš tega,, da sedijo na klopi mlajši igralci. Teda le-ti morajo uspešno zamenjati najboljše. Ta problem se je pokazal v pravi luči prav te dni Dragojlovič ko je bil poŠkodovaJii Kand us slubeno zadržan, na vrsti pa & bile še nekatere poškodbe« E In kaj sodite o Italijanih? »V italijanski reprezentanci sem poznal od prej le štiri Igralce Menim pa, da bodo Italijani spet --like moštvo, če’ bo' do rešili vprašanje srednjega napadalca Naša ekipa je od italijanske prav razliČ' ua. Mi imamo odlične srednje napadalcfii njihova udarna moč pa je v zunanjih igralcih.« Italijani in naši na tehtnici REPREZENTANCA REPREZENTANCA ITALIJE JUGOSLAVIJE Bili so trenutki, ko je naše igralec prevzelo malodušje. Na naši fotografiji sta Djnrie (na levi) in Djerdja, ki dokazujeta trenerju Aci Nikoliču svojo nemoč in jezo nad sodnikoma Fantje, igrajte tako, kot sem vam rekel, ne vsak po sivoje! — Tako je v minuti odmora dopovedoval svojim varovancem zvezni kapetan, Aca Nikolič zgoraj Število nastopov igralcev: Skupna starost: 484 508 let 502 leti Skupna teža: Sknpna višina: 1102 kg 2480 cin 1182 kg ‘žir.S cm ■ Kaj pa lahko rečete o letoSnjer svetovnem prvenstvu, ki bo v Manili? »Pri pregledu dosedanjih priprav naž reprezentance sem ugotovil, da smo do segli vedno slabe rezultate, kadar so bd priprave kratke. Tudi reprezentanca J ekipa, vendar je delo z njo težje kot tako v klubu. Reprezentanca prinaš precej težav, Tu so problemi študiji zaposlitve in ne nazadnje koristi posa rneznlh klubov. Delo vseh klubov, kat® rih igralci so člani reprezentance, je ' času prijav precej okrnjeno. Morati reči, da za vse to ne vidim rešitve, vidio le žrtve. Pripravili smo načrte za priprave svetovno prvenstvo. Treba bo še marši kaj storiti, da bo postala naša igra pest rejša Do pričetka lige se bodo reprezentanti pripravljaj j po ki ubil1 čeprav mislim, da so vsi zaslužili prepo treben počitek. Ze aprila bo namreč vrsti zvezna liga. Naši najboljši se bo# zbrali na skupnih pripravah zopet v seču juliju, in sicer za osem dni Tre n ing bo posvečen le taktiki. V mesec1 oktobru bomo skušali doseči, da bi se ^ petnajst dni odpravili v planine in & tam temeljito odpočili. Takoj nato pa 54 bodo pričele zopet skupne priprave. ^ vrati bo še tekmovanje za Pokal Balkan* v Istambulu in dve srečanji s SovjetsK* fcveao. 25. novembra pa bo treba na P01 na svetovno prvenstvo v Manilo« Tekmovanja po Sloveniji Nogomet dinamOva ponudba ODKLONJENA MARIBOR — Nogometaši zagrebškega Dinama so želeli v nedeljo odigrati prijateljsko tekmo z Mariborom. Klj-ub ugodnim pogojem pa uprava NK Maribor te ponudbe ni sprejete, ker paič slovenski drugoiigaš za tako preiz-kušnjo še ni povsem pripravljen. Dogovorili pa sto se, da bo Dinamo predvidoma 7. marca gostoval v Mariboru. NOGOMETAŠI MARICO V KASTEL GOMILICI MARIBOR — Slovenski drugoligaš se že resno pripravlja na pričetek nove sezone. Na zadnji seji UO NK Maribor je TK podala podrobno poročilo o načrtu teh priprav. Tako se nogometaši že od 5. januarja kljub mrazu in snegu pripravljajo na Poljanah. Omejili so se v glavnem, da se moštvo čimbolj fizično pripravi. V sredo pa so odigrali že prvo tekmo s Kovinarjem. Prihodnjo nedeljo •»odo v Mariboru odigrali še tekmo z 'dežni čar j eni. Nato pa bodo odšli za dni v Kaštel Gomilico, kjer bodo ' ■daljevali s treningom. Predvidel^ so nekaj prijateljskih tekem,in sicer Rako, v Splitu s Hajdukom ter še ne-kaj tekem z Jadranom iz Kaštel Su-čurca. Takoj ob povratku v Maribor pa bodo že 15. februarja odigrali prvenstveno tekmo za • jugoslovanski pokal s Crveno zvezdo iz Beograda •> y. ZA MLADINCI ŠE ČLANI Znano je, da sodi blejska veslaška proga in pa vse naprave okrog nje, med najboljše v državi. Zanimivo pa je. da prav na Bledu dolga leta ni bilo veslačev, ki bi se lahko uveljavili. Lansko leto pa so se pokazali prvi sadovi načrtnega dela tudi pri blejskih veslačih. Dosegli so enega največjih uspehov in se posebno pri mladincih odlično uveljavili. Na nedavnem občnem zboru pa so ugotovili, da bo treba v bodoče poskrbeti tudi za člane, ki bodo morali poseči po boljših uspehih tudi v zveznem merilu. Odborniki se borijo predvsem s finančnimi težavami in klub ne more nuditi tekmovalcem, ki obiskujejo zimske treninge niti toplega čaja. Kaže. da bo morala občinska zveza za telesno kulturo priskočiti na po- moč in podpreti veslače pri njihovih naporih. Blejskim veslačem primanjkuje tudi tekmovalnih čolnov in bo treba tudi temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik regatnega odbora tovariš Boris Kocijančič in želel veslačem tudi v bodoče lepili uspehov. Strelstvo USPEŠNO DELO KAMNIŠKIH STRELCEV KAMNIK — V nedeljo se je zbralo okrog 6« strelcev na letni Skupščini občinskega strelskega odbora Kamnik. Dani so se strelci iz Kamnika udeležili 70 tekmovanj. Naj marljivejše družine v občini so v tovarni »Stol«, podjetju »Kamnik«, Tovarni usnja, Titanu, v Komendi in drugje. Najuspešnejše tekmovanje, kd ga je organiziral občinski odbor, je bilo občinsko prvenstvo za ekipe in posameznike. Skoda, da so doslej vključili premalo mladine v svoje vrste, kar bo morala biti ena najvažnejših nalog v letošnjem letu. Pomemben uspeh v lanskem letu predstavlja tudi gradnja strelišča za malokalibrsko puško, ki bo skupaj z izgotovljenim streliščem za zračno puško v novem domu SZDL Kamnik prav gotovo pripomoglo k še večjemu vzponu strelstva v Kamniku. Tudi nov odbor bosta vodila dosedanja požrtvovalna funkcionarja predsednik tovariš Bertoncelj in tajnik tovariš Tajč. LIGAŠKO TEKMOVANJE V ORODNI TELOVADBI HRASTNIK. — V nedeljo je bila v Hrastniku tekma okrajnih telo-vadmih reprezentanc Zasavja in Maribora. Tekma, ki je bila zelo dobro organizirana, se je odvijala pred nabito polno dvorano. Gledalci so dogodke spremljali z očitnim navdušenjem. Zmagali so zasluženo gostje iz Maribora z rezultatom 2:1. Rezultati — preskok: Peršek 9.60, Poljšak 9.50, Kreže in Senica 9.40. parter: Poljšak 9.65, Teršek 9.60, Senica 9.55, bradlja: Šoštarič in Senica 9.40, Poljšak 9.30, No vsak in Špendl 9.0, konj z ročaji: No vsak 9,60, Šoštarič 9.35, Senica 9.20, krogi: Senica 9.55, Teršek 9.45, Špendl O.TB, drog: Šoštarič 9.55. Senioa 9,45, Teršek 9.30. V skupni oceni je Trstni red naslednji: Senica 56.55, Teršek 55.10, Novšak 54.50. Po prvem kolu je lestvica lige Okrajnih reprezentanc v orodni telovadbi naslednjia: i. Maribor 2 točki, 2. Ljubljana 2, 3. Zasavje I, 4. Celje I. Smučanje ODLIČNI TERENI — VELIKO ZANIMANJE MARIBOR. — Od petka dalje bo v Mariboru državno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah, na katerem bo predvidoma nastopilo 50 smučarjev. Snežne razmere na Pohorju so zelo ugodne, spored državnega prvenstva, v organizaciji SK Branik pa je naslednji: četrtek: ob 10. uri obvezen trening, petek: ob 10. uri smuk, sobota: ob 10. uri veleslalom, nedelja: ob 10. url slalom, ob 18. uri v restavraciji Ljudski vrt svečan zaključek in razglasitev rezultatov. PRVENSTVO GORENJSKE V SKOKIH KRANJ. — Letošnje prvenstvo Gorenjske v skokih, ki je bilo to pot organizirano v Planici, je prineslo prvo mesto Božu Jemcu z Bleda. Člani in mladinci so tekmovali na 50 m skakalnici, ki je bila odlično pripravljena. Skupno pa je nastopilo približno 130 skakalcev. Rezultati — člani: Jemc (Bled) 219.5 (45. 46), Pečar '(Moj) 207.0 (41.5, 45). Eržen (E) 202.0 (40. 44), Zajc (Jes) 202 (39.5, 445), Šlibar (JLA) 198.4 (39.5, 43) itd. Starejši mladinci: Bizjak (Tr) 192.8 (37.5, 38), F. Giacomelli (Tr) l'86.5 (36.5, 345) itd. Mlajši mladinci: Smolej (Javornik) 196.1 (41, 40), Dovžan (Moj) 1935 (43, 42) itd. Starejši pionirji: Erlah (Rateče) 180.2 (110.5, 10.5), Pogon (Rateče) 167.6 itd. Mlajši pionirji: Rožič (Rat) 166.3 (95. 10), Kerštajn (Rat) 1505 itd. TEČAJ ZA VADITELJE KOŠARKE CELJE. — Okrajna zveza za telesno vzgojo Celje je organizirala sedemdnevni vaditeljski tečaj za inštruktorje košarke. Sodelovalo je 32 tečajnikov — košarkarskih delavcev iz klubov in partizanskih društev celjskega okraja. Pod vodstvom košarkarskih * strokovnjakov iz Ljubljane in Celja so se tečajniki podrobneje seznanili z osnovami košarkarske igre, o taktiki in sistemih ter tudi o sojenju. m Izpolniti zadano tsi nalogo, oziroma doseči postavljen si cilj, — v tem primeru postati član nemške reprezentančne štafete 4 X 106 metrov, pa zahteva res mnogo truda, požrtvovalnosti, odpovedi, izredne volje in žrtvovanja. Poleg tega pa seveda tudi mnogo sreče. Vendar je bil Hary po svojih zadnjih uspehih popolnoma upravičen do te svoje odločitve. Tako se je odločil do maksimuma izkoristiti mrtvo zimsko obdobje, temu pravimo, za trening in izpopolnitev ter pripravo na prihodnjo sezono. Da je to delo res naporno mti je pokazala že bližnja prihodnost. Vsakdanje delo za izpopolnitev njegovih šolskih kvalifikacij mu jo je pošteno zagodlo. Zaradi zastrupitve so mu zdravniki prepovedali vsakršno športno udejstvovanje, še najbolj pa seveda vsakdanji naporni trening. To je bil zanj zelo težak udarec. Vendar ga je naposled ravno šport zopet postavil na noge. Zmagala je izredna želja in volja po de1« in uspehu. Ponovno se je lahko vključil v vsakdanji tok življenja. Dobil je tudi novo ugodnejšo zaposlitev. Tako je lahko pristopil k uresničitvi svojega programa. Kljub temu, da se je moral vsak dan voziti v službo ter je bil z doma od ranega jutra do poznega popoldneva, je ves svoj skromno odmerjeni preostali čas posvetil izključno svojemu konjičku — atletiki. Neglede na težke pogoje za vadbo pozimi je vstal ob vsakem vremenu. Nikoli ne bo pozabil zime 1956/57, je dejal Hary. Vadil sem najmanj petkrat tedensko. Moja steza je bila majhen izvožen 4 km dolg kolovoz v gozdičku izza mojega doma. Le tu sem vadil vsak dan že ob popolnem mraku in temi, takoj po mojem povratku iz službe. Tako je spadala k mojim rekvezitom tudi še žepna baterija. Pričel sem z gimnastiko, poljskim-gozd-nim tekom, skoki, pospešenim tekom, vadil start ter še in še. Ob poti zložena metrska drva, ki so čakala na odvoz, sem uporabljal kot ročke za dviganje uteži. Tako sem lahko izbiral tudi poljubno in potrebno težo. Prav posebno pozornost pa sem posvetil vadbi samega starta. Hotel sem ga namreč poponoma obvladati, saj je to eden bistvenih elementov teka, ki vodijo k uspehu. Stalno sem imel pred očmi odličnega Heinza Fiitterrerja in hotel sem biti še hitrejši. Le v tem sem namreč videl edino rešitev, poleg ostalih vrlin seveda, da postanem velik tekač. Tako sem (Snovno izvedel najmanj štirideset startov. Ko sem končal s svojim treningom sem bil strahotno utrujen in si želel edino še spanja. Vsak večer te zime se je ponovila ista slika. To je pač temna stran medalje vsakega dobrega športnika. Med tem, ko so se drugi zabavali, bili v kinu, na izletu, »a plesu in podobno, sen* jaz treniral ali spal, ko sem bil na smrt utrujen od naporne vadbe. Znani nogometaš Sepp Herberger je povsem pravilno rekel, ko je dejal, da je ob najlepših trenutkih vedno pomislil na to, kako slabo se mu je že godilo ob trdem delu, a takrat je bil prepričan tudi v lepše čase. In tako je tudi povsem res. Brez deta ni uspehov. Slovenska atletika 1961 Naša. današnja naloga je, da na osnovi deseteric najboljštti slovenskih atletinj v preteklem letu pregledamo še ženski del slovenske atletike. Kar na začetku naj poudarimo, da igra slovenska ženska atletika v državnem merilu slej ko prej vodilno vlogo. Državni reprezentanci .daje vrsto članic in mladink, ekipno prvenstvo je že dolgo vrsto let v Sloveniji, najprej pa zaslugi sedanje Olimpije-Svo-bode, od lani pa po zaslugi mlade ekipe celjskega Kladivarja. Odstotek udeležbe slovenskih atletinj v državnik listah najboljših še naprej raste, čeprav je dosegal že izredno visoko številko. V zadnjih nekaj letih se je ta odstotek v desetericah gibal takole: 1957 32.22 */«, 1958 17 TT, 1959 37.77, 1969 44.44 in 1961 46.9«. V absolutnem smislu smo zabeležili v n-©tekli sezoni napredek v večini panog, 'epraiv je stanje v nekaterih še vedno >ieeej nezadovoljivo. Levji delež na ' abdieah imajo tudi pri ženskah članice Kladivarja, ki so vsega zastopane nič manj kot 62-krat, medtem ko so številke ostalih naistednjje: Oliimpija-$voboda 26, Brauik 1«, Maribor 11, Triglav 2, Partizan Kočevje, Partizan Novo mesto in Rudar Ti bovije po L Prav je, da si vsaj bežno ogledamo tudi stanje po posameznih skupinah tekmovalnih panog. Najvažnejše ugotovitve bi lahko -strnili takole. H Tek na kratke proge. Tudi po odhodu naj hitrejše Jugosrlovantke Olge Si-kovec-Luncer v Zagreb, imamo vrsto hitrih tekačič, ki so skoraj izključno zelo mlade in še na »trmi patini navzgor. Tekačice kot -Siilanova, Serbčeva, (Cedetova, Lubejeva in Kram er č&oeva so poroštvo niji. Povprečki desetarje so sicer slabši za nadaljnji napredek sprinta v S-love-segel že izredno visoko številko. V zad-kot 1969, to pa samo zaradi odhoda najboljše. če bi 1968 jemali brez Sikovčeve, bi videli za 1964 napredek tako na 100 kot na 2 m. S 499 m. Bolj kot pri moških je ženskih 499 m panoga, kjer se enakopravno srečujejo tekmovalke sprinta in srednjih prog. Silanova je odlično napredovala, dosegla državno prvenstvo in rekord. »Notranjih« rezerv za napredek te panoge imamo že pri tekmovalkah, ki jih najdemo v deset orle i zelo veliko. Sicer pa bomo v celoti zadovoljni takrat ko bomo imeli 19 tekačič pod 1 minuto, kar je nekakšna meja kvalitete. Premalo se namreč pripravljajo posebej za 489 m. ■ «00 m. Povratek Slamnike ve je bil zelo uspešen. Sicer pa velja za 609 m, da je mnogo tekmovalk kratko in malo premalo treniralo. Prav zato se nam v tej .panogi mednarodna raven celo oddaljuj e namesto, da bi ji bili vsako leto bližji. Imamo mlade in perspektivne tekmovalke, le krepko se bo treba lotiti priprav. ■ Ovire. Pogled na deseterico ni posebno razveseljiv. Stamejčičeva je nazadovala Ostrovška stagnirala, Urhanči-čeva najbrž ne bo specialist za ovire in že smo na koncu. Slabo stanje in ne boljše perspektive. Višina. Končno smo dobili y mladi ■Urbančičev-i novo dtevenisiko rekorderko, vendar najbrž tudi ta ponoga ne bo prinesla tej talentirani Celjanki največ uspehov. Po našem mnenju bi še najdlje prišla v peteroboju, če se bo še nadalje tako enakomerno razvijala v vseh panogah, Sicer pa smo skoraj brez specialista (tudi tu!). A Daljina. Zelo pomemben napredek v panogi, ki je med najbolj izenačenimi v ženski atletiki. Manjka pa nam vrh, ki bi se približal rezultatom mednarodne vrednosti. Kar priznajmo si, da nam je pa ta vrh še zelo daleč, vsaj pol metra. A Krogla. Usenikova je nehala trenirati in kot posledica je tu 2 m slabša rezultat. Da pa imamo kljub temu boljši povprečeik gre zahvala slabšim tekmovalkam, ki so precej boljše kot smo jih bili navajeni v preteklih letih. Sicer pa bi nas lahko zaradi meta krogle pričela boleti glava, iz panoge, kjer smo imeli dve tekmovalki evropske vrednosti, smo zdrknili v sivo »jugoslovansko« povprečje. M Disk. Malo boljše stanje, čeprav ni razlogov za kak močnejši optimizem. Na vrhu sta tekmovalki, ki sita svoj vrh dosegli, vse ostalo pa je še vedno za razred slabše. ■ Kopje. Kačičeva je dokazala, da je sposobna metov blizu 59 m, kar pa seveda ne pomeni, da je bila to njena stalna forma. Najboljša jugoslovanska metalka kopja je bila dovolj nezanesljiva (mnogo prestopov na tekmovanjih in slabši rezultati). Tudi v tej panogi so vse ostale za dva razreda slabše. Slovensko žensko atletiko držijo kot vidimo pokoci še vedno odlične posameznice, ki dosegajo mednarodno raven, povprečje pa je še vedno zelo skromno, kar velja za vso Jugoslavlj-o. Delo z mladino v ospredju LJUBLJANA — Te dni je imel svoj občni zbor NK Slovan. V poročilih so ocenili dejavnost kluba v lanskem letu, obenem pa povedali nekaj misli o dosedanjem delu uprave ter napotkih za novo delo. V letošnjem letu bo posvečene največ pozornosti delu z mladino, povezali pa se bodo tudi z delovnimi kolektivi. Trije posebni inštruktorji že delajo v šolskih športnih društvih, kjer bode strokovno pomagali in organizirali občinska tekmovanja za šolski športna društva. Treba bo tudi razširiti krog podpornih članov, skratka delovanje kluba se bo odvijale na precej širšem področju kot lani. V razpravi so številni predstavniki telesno kulturnih organizacij, med njimi tudi sekretar Nogometne zveae Slovenije tovariš ©emač, pozitivne ocenili stremljenje klu- ba, ki bo posvetil največ pozornosti' delu z mladine. Tovariš Der-nač je dejal, da bo treba posebno delo v šolskih športnih društvih zelo podpirati. Prav gotovo bodo pri NK Slovan posvetili mladini dovolj skrbi. Ob posvetili mladinia dovolj skrbi. Ob zaključku je bil izvoljen 19- članski odbor s 7- članskim izvršnim odborom. NAJBOLJŠE SLOVENSKE ATLETINJE 1961 60 m 7.6 Šerbec (KI) 7.7 Cede (KI) 7.7 Lubej (KI) 7.8 Kramarič (KI) 7.9 Silan (Ki) 7.9 Mlakar (KI) 8.0 Boha«ec (PK) 8.0 Slamnik (KI) 8.0 Ostrovska (Br) 8.1 Vehovar (Br) 0.1 Hadner (Br) 8.1 Kreže (Mar) 8.1 Sme (Br) 8.1 Haviak (Ma-r) povprečeik 1969 7.91 196j 7 87 190 m 12.2 Šerbec 32.42 Stamejčač (OS) 32.22 Sotenšek (RT) 31.73 Usenik (OS) povpreček 1960 35.90 1961 36.01 petereboj 4373 Stamejčič (OS) 3924 Škrjanec (OS) 3643 Urbančič (Ki) 3510 Ostrovska ((Br) 3176 Cede (KI) 3171 Kladnik (Ki) -2885 Cokan k5er ZDA d<5i!ei 11150 izd3le hungom in Hirschauom v Za- ' • ’ ’ vstopnih dovoljenj vzhodnim horlni Nemčiji je sodnik na- Nemcem in kjer so favorizirane k f sre,H tokme na ves države Sovje'teika zveza ?n Cesiko- . » slovaška, že izjavile, da sc prven- Pj®« zavpil: . »Vsi na tla!« siva ne bodo udeleži.!«, č^? ne bo Ncinci, navajcui str-O^C vo- Vzhodne Nemčiije. Okrnjeno bo jaške discipline. SO to pove- Kovačič Janez, Ljubljana koč znašal svetovni rekord 'prvo nagrado 10.000 din) okoli 9 m. Takole je povedal: /Fr^aSda Poznič, Ljubljana »Že sam sem na tekmova-(Drugo nagrado SOOO din) nju dvakrat skočil mnogo bt>- Benedik Franci, Kranj Ska- ]je od sedanjega rekorda. ------------- -------- . .. . .. . - , . Oea )2 (Tretjo nagrado 3000 8.38 in 819 so izmerili sod- najbrž tjydj evropsko prvenstvo v lje takoj izvršili. Vsi igralci dinarjev) niki moje skoke z neznatnim namiznem tenisu, k> je na »pore- )>0,možni sodniki z glavnim ..Oba nagrajenca iz Ljub- prestopom, ki ni znašal niti ?» v zahodnem Berlinu. Tega sodnikom na čelu so se v tre- taae lahko dvie-netn naerado en centimeter. Menim, da vzhSto^rcorfce "r"pJelSd teh tekmovamj sedaj že toliko, da si je kar težko ustvariti pregled nad stanjem v enem ali drugem. V tekmovanju za pokal evropskih prvakov je znanih očem najboljših, ki bode v četrtfinalu igrali takole: Standard : Glasgow Ran-gers, Juventus : Real Madrid., Benfica : Niimberg, Tottenham : D uk la. Prav do četrtfinala je prišlo tekmovanje pokalnih zmagovalcev. Ena od tekem je bila celo že odigrana Werder je doma z Atteticom igral 1:1 Ostale dvojice: Fiorentana : Dinamo Praga, Ujpest : Dunfernlane, Leixos : Motor Jena. V pokalu sejemskih mest je oeem na»jbolji&h že tudi 2:15.0. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlado 21ajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v ^ ^ nar po pošti. 1 ’ ■v’' ^ L ''v' ’ Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža znanih. Novi Sad bc igral z MTK Nebollt,li>!a> - Pošlnl predal 371 iz Budimpešte, Shefield z Barce- — Čekovni rač. upiave 600-11-J-87# iz Budimpešte, Shefield z lono, Espanol s Crveno zvezdo in Telefon: uredništvo 21 2S1 (Ob ne- - . ,1- vi v v Internazionale z Vadenck). Naj- de]4ah M no m 21-810 20-157) — bo<3o prišli Š0 boijži od me- Berlinu, ki ga ne priznavajo za da je sodnik s tem rešil, cC ze dlje je tekmovanje za Ml tropa * 1 Be in da; bodo skakali tudi sestavni m Zahodne Nemčije le- ne življenja, pa vsaj hudih pokal, v finalu m boste srečala pf€^i0 f) m < Ivanje. poškodb mnoge igralce. Bologne In Slovan )z Mitre. uprava: 21 2(1 — Letna naročnina »M, polletna »se din