MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprav« Maribor, Gosposka ul. 11 ' relsfon uradnlitva 3440, uprava 34SS Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. irl / Velja mesečno prajaman v upravi aH po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po esnlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani i Poštni čekovni račun št. 11.406 99 JUTRA Krivda Anglije in Združenih držav POSLEDICE POLITIKE KAPITALISTIČNEGA EGOIZMA. Zaradi postopanja nove Nemčije v notranji in zunanji politiki sta sedaj najbolj ogorčeni Anglija in Amerika. Zlasti angleški zunanji urad ne ve kaj bi, a londonski tisk se poslužuje tona in besed, ki ga pri njem sicer nismo bili vajeni. Če pa pogledamo stvari do dna, Potem vidimo takoj, da sta sedanjega kritičnega položaja kriva v prvi vrsti prav London in Washington. Pariški »Or dre« je te dni popolnoma pravilno zapisal: »če bi bila Anglija ostala zaveznica Francije, potem sedaj ne bi bilo nobene vojne nevarnosti in tudi hitierstva bi bilo kmalu konec!« Mi gremo pa še dalje in trdimo, da v tem primeru tudi ne bi bilo ne italijanskega imperializma ne madžarskega legitimizma in tudi ne revizionizma. Za vse to sta odgovorni Anglija in Amerika. Poslednja je pa naposled največ odgovorna tudi za sedanjo svetovno gospodarsko krizo. če hočemo, da nam postane vse to lasno, se nam je treba samo ozreti po Že ne pozabljenih dogodkih povojne dobe, posebno zadnjih let. Kdo je bil tisti, ki je najbolj podpiral nemške težnje po črtanju reparacij? Kdo je bil tisti, ki le prvi zahteval priznanje nemške e n a-kopravnosti? Kdo je bil tisti, ki je forsiral razorožitev za vsako ceno? Kdo je tisti, ki je z neutralnostjo ali celo lin ančno kooperacijo podpiral italijanski fašizem? Kdo tisti, pri katerem so bašli madžarski l e g i t i m i s t i in revi-Sionisti vedno odprta ušesa? To sta bitT1 Augttja~lit Amerika, obe anglosaški velesili* Samo tema dvema se mora Nemčija zahvaliti, da ne plačuje več reparacij in da ima v žepu načelno priznanje enakopravnosti, kakor tudi Italija, da ima svoj revizionistični blok, ki Vznemirja Evropo, če bi bili Anglija in Amerika samo z besedo namignili, da teža nočeta, se gotovo ne bi bilo zgodilo. Toda Anglija ni marala, da bi se moč Francije Še bolj okrepila, Amerika je Pa vodila svojo jTolitiko čisto po svojih hiaterialističnih interesih. Prav iz vvashingtonske Bele hiše ter k ameriškega kongresa so prihajali ved-na se Turek ni brigal, kje si raja stavi svoje hiše ter se je zadovoljil z deležem na pridelku. Pri nas in na Hrvatskem pa je gosposka odločevala, kje se naj naselijo podaniki. Zemlja je skrbno obdelana. V dolini prevladujejo travniki na obronkih, njive, pašniki in gozdovi ter vrtovi. Gozdov ni preveč, dasi se že tukaj pričenja Šuma-dija. Nerodovitnih leg nL Hiše so večinoma zidane v četverokotu, krite z opeko tar pobeljene. Skoraj polovica hiš je novih, le kaka desetina hiš je starih, s sidrno ali drugim kritih. Gospodarska poslopja so ločena in ločena tudi stranišča*. V sadonosnikih prevladuje sliva. Slivnja-ki so pravokotniki zraven hiš, večinoma ograjeni. Slive so sajene v redih ter skrbno obrezane in negovane. Skoraj vse drevje je bilo okopano. Marsikateri naš kmet bi se lahko šel semkaj vzgledovat. Ob času zbora so slive cvetele. SUvnja-ki so bili en sam beli cvet. Obča slika čarohno-lepa, ker so istočasno cvetele tudi breskve, marelice in tudi črešnje. Malo je jablan, zdi se ml, da jih prebivalstvo ne ve gojiti. Ker je zemlja zelo rodovitna, rastejo jablane bohotno kakor pri nas vrbe. Radi nestrokovnega obrezovanja, ne dajejo jablane dovoljne koristi. Vobče napravi pokrajina v Moravski dolini na ljubitelja in poznavatelja narave zelo ugoden utis. Prihodnjič dalje. Spomini na „Zeleni kader v pohorskih gozdovih Doživljaji vojvode pohorskih dezerterjev. Ob 15!etnlci cetovanja. V M a r i b o r », dne 17. V. 1933. 1' il*' — 1 5. Pohorski drvar. Potetje lefcai 1917. je bilo navidez že v znamenju popuščanja napram političnim osumljencem. Pri kadru v Mariboru sem dobil neprdčaikovano lahko dopust za vožnjo drv s Pohorja v vojaško skladišče v Mariboru. Pa še celo 2 meseca, kar je bilo za takrat mnogo! Še danes ne vem, kdo je bil tisti moj prijatelj v Mariboru, ki mi je s tem pripomogel k vsej nadaljnji akciji. Pričakoval sem hudo kazen za jesenske potegavščine, pa me je čakalo presenečenje! Pa še nekaj zaslužka je bilo pri drv&h. V Rušah so vsi narodnjaki trdno upali, da pride kmalu Jugoslavija. Večkrat smo šepetale ugibali, kako dolgo še bo trajalo morenje. Moj sklep je dozorel: »Nazaj k vojakom ne pojdem več!« Za podaljšanje dopusta se nisem več zmenil. Vojaške cunje sem že vse zavrgel s trdno voljo, da. rajši v smrt kot bi pa služil cesarju... Po 2mesečnem samovoljnem podaljšanji. me je klical kader na odgovor. Prišel sem v civllu. Nadporočnik Turin — Slovenec! — me je pozval, da se takoj v vojaški obleki vrnem v — zapor. Odločno sem odklonil poziv ter jadrno izginil iz vojašnice. In res je bil to moj zadnji opravek s predstavnikom cesarske vojske. 6. »Zeleni kader«. Najlepša je pohorska jesen, ki žari in gori vse tjai preko starih in slavnih Glažut, daleč mimo Šumika' proti vzhodu in zahodu. Megleno morje nas večkrat obdaja krog in krog, da smo kakor otok sredi oceana. Pohorski grebeni pa so Ptuj Policijske zadevščine. Dva postopača je te dni ptujska policija prijela. Pri obema se je pokazalo, da nimata čiste vesti. Prvi je Franc Rubin, brezposelni delavec od Sv. Miklavža pri Ormožu; išče ga mariborsko okrožno sodišče in zategadelj so ga poslali v Maribor. — Drugi je Pavič Alojz iz Gjurmianec pri Krapini na Hrvaškem. Že 1. maja t. 1. bi bil moral začeti služiti svoj kadrski rok pri vojakih. Vojaškega begunca so izročili vojaškim oblastem v Varaždinu. K umoru v Turnišču pri Ptuju. Preteklo soboto so iz ptujskih zaporov odpeljali Mt zapore mariborskega sodišča Konrada Murka in Marijo Vrežetovo, ki sta. osumljena, da sta sodelovala pri umoru gostilničarja Emeršiča v Turnišču dne 17. aprila t. 1. Zločinsko početje. Pred nekoliko dnevi je šestorica brezsrčnežev vrgla v Dravo pri Liki poleg Sv. Janža več di-namitnih patron in jih vžgala. Eksplozija je ugonobila veliko rib in ribjega zaroda. Zlasti je bilo uničenega mnogo sulčjega zaroda, ki ga mpriborsko ri-barsko društvo s 'tako vnemo polaga v Dravo. Nekoliko večjih rib, ki so mrtve splavale .na površje reke, so polovili, osta- poini toplega in svetlega solnoa. Takrat je tudi nam Pohorcem toplo pri srcu. Posebno moč in samozavest nam vliva slikovita domačija. Kakor nikdar prej in pozneje sem občutil to krasoto v jeseni 1. 1917. Ruška koča. z gostoljubnim gospodarjem Serncem je bila že v predvojnih časih močna narodna postojanka na našem Pohorju. Razumljivo, da smo si jo izbrali za drugi dom tudi vsi oni, ki smo v najhujših časih utekli sovragovim sponam in zbežali izpod proslulih čmo-žoltih praporjev avstrijskih mogotcev. Dezertersko življenje je bilo v dobi najhujše strahovlade zelo riskantno podjetje, dasi za narodno zavednega Pohorca v znanem domačem terenu razmeroma lahko početje. Trdno zaupanje v skorajšnje osvobojenje pa je bila ona gonilna sila, ki nas je neprestano vzpodbujala in krepila. » Globoko pod glavnim grebenom blizu Peska, daleč od poti in stez_ v pravem pravcatem gozdu je bilo naše skrivališče, ki smo ga pripravili za primer največjih nevarnosti. Tu je v skoraj nedostopnem položaju vedrila centrala pohorskega »Zelenega kadra«, ki je ne bi mogla izslediti vsa takratna mariborska posadka, če bi križarila po pohorskih gozdovih. Podzemska kaverna se je tajno^ o dpi rala; z maskirano smreko, trhel štor ie služil kot dimnik, le svetlobe je bilo malo. Primitivno skladišče je razpolagalo z razno civilno, vojaško, železničarsko in celo — orožniško obleko. Vojaških in lovskih pušk z municijo je bilo dovolj, prav tako nekaj revolverjev, raznih siste- lo pa je odnesla voda. Orožniki so 5 teh junakov že prijeli, šesti pa se še skriva. Dognano je, da so si priskrbeli dinamit z vlomom v trgovino trgovca Povaleja v Dogošah. Pregled in popis živine in prevoznih sredstev za mesto Ptuj se bo vršil 20. junija t. 1. Zvočni kino. V sredo 17. maja ob 20. uri in četrtek 18. maja ob pol 19. in pol 21. uri predvaja ptujski zvočni kino film »Sen naših dni«. V glavnih vlogah Lilian Harvey in Wilii Fritsch. Konjice Mesto tajnika pri okrajnem cestnem odboru je razpisano in morajo pri njem vložiti prosilci svoje prošnje. Izredni glavni občni zbor okrajne organizacije JRKD se bo vršil v nedeljo 28. maja t. 1. ob 1=10. uri v dvorani Narodnega doma v Konjicah z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo narodnega posl. g. Karla Gajška, 2. debata o poročilu, 3. razgovor o delovnem programu za poletno sezono in 4. slučajnosti. Predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh krajevnih organizacij stranke v okraju in delegati se morajo udeležiti občnega zbora polnoštevilno. mov. Skromno ognjišče je včasih premoglo tudi kakšne »specialitete«: gozdovi so nam v teh predelih naravnost vsiljevali svoje zajčke, srnjake in druge dobrote. Skratka: bifi smo pripravljeni, da vztrajamo do konca! 7. V znamenju zelene vejice. Do pomladi 1. 1918. je naša posadka štela že 16 mož. Sicer v razmerju s trpljenjem nalših ljudi le neznatna četica, a po tovarištvu in mišljenju povsem zanesljiva celica. Največ tovarišev je bilo z južnega Pohorja. Najbližnji tovariš mi je bil Jože Robnik iz Lobnice, ki je dolgo sodeloval, pa tudi Tratnikovi in Maja-lovi fantje so bili vzorni četniki. Vedeli smo za »Zelene kadre« ob hrvaški meji, na Boču in pri Celju, žal nismo mogli dobiti nikakih vezi, kar je bilo vsemu pokretu le v škodo. Navezani smo bili le sami nase. Ljudje na severnem in južnem pohorskem pobočju šo nam bili — kljub grožnjam orožnikov — z malimi izjemami naklonjeni. Dogovorjen znak smrekova zelena vejica, položena na pot ali zataknjena blizu hiše, nas je opozarjala na nevarnosti. Ob slabem vremenu smo spali tudi pri kmetih, največkrat pa v Ruški koči, kjer smo se čutili najbolj varne. Da smo si pridobili vsaj nekaj denarja, smo na naših pohodih trgovali s svinjami, ovcami in teleti. Tako smo lažje prišli v stik z ljudmi, pa tudi v dolino in celo v Maribor smo skrivaj tovorili meso, kar je v dobi mesnih kart bilo dokaj privlačno. Kupčija je dobro uspevala in marsikdo ni vedel, da je kupil meso od — zloglasnih dezerterjev, ki jih iščejo brezuspešno že več mesecev. Večkrat, ko je bil »zrak čist«, smo ob petju in godbi v Ruški koči povsem nemoteno nazdravljali bodoči Jugoslaviji. Dasi smo ob vsaki priliki ljudem tolmačili naše po- Velik shod JRKD v Zrečah bo v nedeljo 21. t. m. po prvi maši pred Kračunovo gostilno. Na shodu bodo govorili narodni poslanci in delegati okrajne orga-nizacije Narodni poslanec Karol Gajšek med ljudstvom. V nedeljo 14. maja sta se vršila shoda v Špitališču po prvi maši v šoli, kjer je poročal g. nar. poslanec o delu v narodni skupščini in ob 11. uri v Črešnjicah, kjer se je v Pristovnikovi gostilni in pred gostilno nabrala mnogoštevilna množica mož iz vse fare. Gosp. narodni poslanec Gajšek je podal poročilo o podrobnem delu v narodni skupščini in o bodočem delu v skupščini ter gospodarskem delu v okraju. G. dr. Mejak je podal sliko našega notranjega in zunanjega političnega položaja, obrazložil program vsedržavne stranke in pozval k pristopu. Majniški izlet Sokolskega društva Konjice in njegovih čet iz Špitališea in Konjiške vasi na Kumno se je mora! zaradi neugodnega vremena preložiti na nedeljo 21. maja z odhodom prve skupine ob 1410. uri, druge skupine pa ob 1413. url izpred telovadnice. Izleta se u-deležijo tudi sokolski prijatelji iz Vojnika. Dramelj in Frankolovega. Podrobna navodila so razvidna na društveni deski. slanstvo, nas mnogi niso hoteli razumeti. Vsaj vojna posojila bi si bili lahko prihranili, pa so nam še očitali — boječnost. Pa smo tudi takim dokazali z dejanji, da nas vodijo višji ideali in da naša pričakovanja niso prazne sanje. Nekaj najznačilnejših dogodkov mi je ostalo še dobro v spominu. 8. Kot ubežnik pod domačini krovom. »Ljubo doma, kdor ga ima!« Resničnost tega pregovora še le prav poznaš, če si zapuščen in preganjan. Hudo domotožje me je mučilo, ko sem pri Ruški koči zvedel, kako orožniki sumničijo mater, da me skriva, doma. Zagrozili so ji že z aretacijo. Mati je bila kot zavedna pohorska Slovenka oblastnikom prav tako trn v peti kakor jaz. Dobro je poznala moje početje in ga je razumela. To me je še bolj vabilo domov, in res sem večkrat skrivaj prihajal ponoči na Lobnico. S svežimi močmi in z novimi pobudami sem se ob prvem svitu vračal spet k svoji četi. Pri takih obiskih je bilo treba mnogo previdnosti. Saj nikdar nisem bil siguren, če ni hiša skrivaj zastražena. Tu mi je izvrstno znal pomagati brat, ki je bil kot invalid stalno doma. V primeru nevarnosti je bila v gotovi razdalji v gozdu položena smrekova veja v opomin: »čuvaj se!« Neko jutro sem po naključju zaspal v domači hiši. Ko bi že moral ob svitu biti v planinah, so hišo že obiskali orožniki. Zaslišal sem jih v veži, zgrabil revolver in — čakal... »Kje je Alfonz?« vprašajo mater. »Če je doma, je v skednju. V hiši ga ni!« odvrne oče, ki mojega četovanja ni mogel -razumeti. Takrat sem uvidel, da v primeru nevarnosti tudi sicer strogo o-četovo srce popušča in brani sina. Ko so orožniki odšli v skedenj, sem pri drugih vratih zlahka smuknil v bližnji gozd... (Se bo nadaljevalo.) Gasilno društvo v Tepanju je pričelo prejšnji teden graditi svoj dom na bivšem Strašnikovem svetu pred šolo. Material so požrtvovalni gasilci zvozili na stavbišče brezplačno, tudi se bo gradnja doma samega izvršila večinoma s prostovoljnim delom. Dom se namerava °* tvoriti v nedeljo 13. avgusta t. 1. na s'°* vesen način. Bernard Sbaw in angleški čebelarji. Nedavno je dobil Bernard Shaw strog ukor od nekega društva, iz katerega pa je bil nato tudi dejansko izključen. To društvo je bila organizacija londonskih čebelarjev, ki je svoj čas izvolilo odličnega pisatelja za svojega dosmrtnega častnega člana. Na zadnji seji društvene uprave pa je predlagal pastor dr. Gre en, da se Shaw izključi iz društva zaradi »blasfemije o Kristusu in njegovih apostolih«. Sihav/ je namreč nedavno izdal knjigo z naslovom »Pustolovščina črnke, ki je iskala boga«. Dr. Green je ogorčen izjavil, da človek, ki govori s takim cinizmom o temeljnih načelih krščanske vere, ni vreden, da pripada društvu čebelarjev. fnominlaJte ie CMD Mali o Razno PLETILJO, izurjeno, sprejme Jeglič, Tržaška cesta 8. Maribor. Isto-tam na prodaj pletilni stroj 8-60. 1796 DOLGO. BELO, OVČJO VOLNO, afrlk, žimo, nudi najceneje v Mariboru F. NOVAK. Vetrinjska 7, Koroška 8, Glavni trg St. 9. 1794 » . MARTIN SAFRAN. abo-, črkoslikar, pleskar in čar, Maribor, Slovenska ul. 6. prevzema vsa v to stroko padajoča dela ter jih Izvršuje obro jn poceni. 1664 Stanovanje STANOVANJE. veliko, suho sobo s štedilni- Prodam MOTORNO KOLO na prodaj! Vprašati: Komen- Sobo odda DVA GOSPODA iprejmem na stanovanje. Pobreška cesta 9a. 1737 DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard, Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta 10. 1668 kovska cesta 33. 1764 STAREJŠA VDOVA, poštena in zanesljiva, iščč siužbe gospodinje ali k otrokom. Naslov v upravi. 1745 VELEZANIM1VI ROMAN OBLEKE. ČEVLJE. če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode. 1662 ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA. z znanjem slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in slovenske stenografije išče nameščenia. Ponudbe na upravo lista pod »skromna«. 7000 PROKLETSTVO LJUBEZNI DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA* MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11 NAGOBČNIKE. ovratnike, biče in vrvice za pse v veliki izberi nudi Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, 1528 Službo iiie VINO. prvovrstno, od 10 litrov na; prej po Din 4 dobite v Drav: ski utici 15, pri Arbelterju. 1741 ŠIVILJA, ki šiva vse, hitra in perfektna, išče stalnega nameščenja. Naslov v upravi »Večernika«. 1795 CENA ZA OBA DELA 35 DIN Izdata konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru