MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprav« Maribor, Gosposka ul. 11 ' relsfon uradnlitva 3440, uprava 34SS Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. irl / Velja mesečno prajaman v upravi aH po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po esnlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani i Poštni čekovni račun št. 11.406
99
JUTRA
Krivda Anglije in Združenih držav
POSLEDICE POLITIKE KAPITALISTIČNEGA EGOIZMA.
Zaradi postopanja nove Nemčije v notranji in zunanji politiki sta sedaj najbolj ogorčeni Anglija in Amerika. Zlasti angleški zunanji urad ne ve kaj bi, a londonski tisk se poslužuje tona in besed, ki ga pri njem sicer nismo bili vajeni. Če pa pogledamo stvari do dna, Potem vidimo takoj, da sta sedanjega kritičnega položaja kriva v prvi vrsti prav London in Washington. Pariški »Or dre« je te dni popolnoma pravilno zapisal: »če bi bila Anglija ostala zaveznica Francije, potem sedaj ne bi bilo nobene vojne nevarnosti in tudi hitierstva bi bilo kmalu konec!« Mi gremo pa še dalje in trdimo, da v tem primeru tudi ne bi bilo ne italijanskega imperializma ne madžarskega legitimizma in tudi ne revizionizma. Za vse to sta odgovorni Anglija in Amerika. Poslednja je pa naposled največ odgovorna tudi za sedanjo svetovno gospodarsko krizo.
če hočemo, da nam postane vse to lasno, se nam je treba samo ozreti po Že ne pozabljenih dogodkih povojne dobe, posebno zadnjih let. Kdo je bil tisti, ki je najbolj podpiral nemške težnje po črtanju reparacij? Kdo je bil tisti, ki le prvi zahteval priznanje nemške e n a-kopravnosti? Kdo je bil tisti, ki je forsiral razorožitev za vsako ceno? Kdo je tisti, ki je z neutralnostjo ali celo lin ančno kooperacijo podpiral italijanski fašizem? Kdo tisti, pri katerem so bašli madžarski l e g i t i m i s t i in revi-Sionisti vedno odprta ušesa? To sta bitT1 Augttja~lit Amerika, obe anglosaški velesili* Samo tema dvema se mora Nemčija zahvaliti, da ne plačuje več reparacij in da ima v žepu načelno priznanje enakopravnosti, kakor tudi Italija, da ima svoj revizionistični blok, ki Vznemirja Evropo, če bi bili Anglija in Amerika samo z besedo namignili, da teža nočeta, se gotovo ne bi bilo zgodilo. Toda Anglija ni marala, da bi se moč Francije Še bolj okrepila, Amerika je Pa vodila svojo jTolitiko čisto po svojih hiaterialističnih interesih.
Prav iz vvashingtonske Bele hiše ter k ameriškega kongresa so prihajali ved-n<v glasovi potuhe za vse elemente, ki
vznemirjajo mir Evrope. Spomnimo se samo germanofilstva in italofilstva senatorja Borahai! Washington je zahteval črtanje nemških reparacij samo zato, da bi Nemci tako sproščeni denar porabili za naročila v Združenih državah in iz istega namena, da bi Evropa postala večja odjemalka ameriškega blaga, for-sira sedaj razorožitev, padec carinskih meia itd. Nasprotno pa sam ne popusti niti za las glede vojnih dolgov in vodi svojo finančno politiko brez ozira na to, če Evropo tudi še bolj oslabi. Idealizma ni v Washingtonu niti trohice; vse je samo »k šef t«. Toda na ta način, z grdim kapitalističnim egoizmom brez vsakih etičnih načel, se sedanja zmeda sveta ne da odstranit!. Ne da se doseči niti gospodarsko niti politično pomirjenje narodov. Razorožitev sama pa je v takih razmerah lahko celo zločin!
In sedaj, ko so razmere po glavni krivdi Londona in Washingtona dozorele do grozečega poloma, se. oglašajo z obal Temze glasovi, ki pravijo: »Niti en sam angleški vojak ne sme prekoračiti Ro-kavskega preliva, pa naj se v Evropi zgodi karkoli!« To se pravi z drugimi besedami: »Evropa, ki smo te zaradi svojih materialističnih interesov pomagali razdvojiti do viška, glej poslej sama, kako boš z orožjem rešila svoje zadeve. Mi bomo ostali v eventuelnem primeru vojne neutralni in bomo kopičili kot vsestranski vojni dobavitelji svoje vojne dobičke!« To stališče je čisto podobno stališču Anglije do dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer Japonci nikoli ne bi počenjali kar hočejo, če bi Anglija samo malo zaropotala. Toda v interesu Londona je, da se oslabi — Rusija! Zaradi take politike egoizma in »kšefta« ni prav nič čudnega, če se v Evropi zopet govori in piše o možnosti nove vojne, nove krvave katastrofe. Če bi se bili zlasti anglosaški velesili zavedali, da je tudi njun narod del, in to velik del človeštva in je zato odgovoren za njegovo bodočo usodo ter bi bil eyenfuelno doprinesel tudi vsaj male materialne žrtve, potem bi bilo sedaj na svetu, posebno pa v Evropi precej drugače, kakor je!
Vojska edini ideal nemškega naroda
ZANIMIVA RAZPRAVA V LONDONSKI SPODNJI ZBORNICI. KOMENTARJI
PAPENOVEGA GOVORA.
sednjak ne pozna več besed »mir« in »pomirjenje«, in zopet cvete starj germanski ideal smrti na bojišču ter gnus pred smrtjo na slami. Kaj Nemčija hoče,
.LONDON, 17. aprila. V spodnji zbornici je vprašal narodni poslanec polkov-nik Wegwood vlado, če je pripravljena v primeru potrebe predlagati sklicanje vr hovnega sveta aliiranlh velesil. Zunanji minister sir John Simon je na to vprašanje odgovoril: »Popolnoma gotovo!« Ob tej priliki pišejo včerajšnje »Times« v svojem uvodniku: »Ves Hitlerjev po-kret ni nič drugega, kakor priprava za Vojno. Od 31. januarja t. 1. nemški be-
je povedal von Papen v svojem miinster-skem govoru javno In nedvoumno: »Adolf Hitler bo mogel reči ob koncu svojega življenja: Jaz sem nemško vojaštvo z vsemi njegovimi lastnostmi in vrlina mi zopet vzpostavil kot edini ideal nemškega naroda!««
Mala antanta in sedanji položaj
ŽENEVA, 17. maja. Sinoči so se sekta!! zunanji ministri držav male antante k skupni konferenci, na kateri So določili stališče male antante za brimer, da bi izzval današnji govor bemškeea državnega kancelarja potrebo po kakršnikoli intervenciji. Mi-oistrl so se posvetovali tudi o najno-veiŠi Rooseveltovi poslanici in soglasno ugotovili, da se vsebina poslanice dosledno krije z mirovnimi željami Jbale antante, ki je prav tako pripravljena doprinesti svoje žrtve v vprašaju razorožitve.
BISTVO ROOSEVELTOVE POSLANICE. POSLANICA V KONGRESU. HITLER BO DANES ŽE ODGOVORIL. HINAVSKO ZAVIJANJE NEMŠKEGA TISKA.
ZAŠČITA MEJ ČSR.
PRAGA, 17. maja. Vlada je izdelala novelo zakona o zaščiti republike. Novela vsebuje posebne ukrepe za obrambo državnih mej.
NEMIRI V NIKARAGUI. ,
WASfUNGrON, 17. maja. Iz Mans-gua v srednjeameriški državi Nikaragui poročajo, dia je predsednik te republike Sacasa proglasil obsedno stanje zaradi delovanja subverzivnih elementov, ki jih podpirajo nekateri politični krogi.
POTRES V AMERIKI.
SAN FRANCISCO, 17. maja. Ob 3. uri 45 minut je bil tukaj zabeležen močan ©otresmi sunek.
WASJUNGTON, 17. maja. Predsed-l nik Roosevelt je poslal vladam vseh držav* ki sodelujejo na ženevski razorožit-vcni konferenci, oziroma nameravajo prisostvovati londonski svetovni gospodarski konferenci, poslanico, v kateri jih poziva, da v zadnjem trenutku skušajo urediti nastala nesoglasja na mireii način in zagotovijo mir s praktičnimi ukrepi o razorožitvi. Za ohranitev miru je predlagal Roosevelt naslednji svoj načrt: 1. Vse države naj podpirajo Macdonal-dov predlog za odstranitev napadalnega orožja. 2. O ukrepih, ki so potrebni za izvedbo tega načrta, naj se čim prej sklene pogodba. 3. Dokler se ti ukrepi pripravljajo, naj nobena država ne poveča svoje oborožitve preko mej, ki so ji določene po obstoječih pogodbah. 4. Vse države naj sklenejo skupno nenapadalno pogodbo, po kateri bodo trdno obvezane, da ne bodo nikoli poslale preko meje nobene oborožene sile. Če bi se kaka velesila ne hotela pridružiti tem ciljem, bo pot za ohranitev svetovnega miru že težja in bo tudi ves svet vedel, kdo je za to odgovoren. Napadalno orožje je danes mnogo močnejše od obrambnega. Na svetovni gospodarski konferenci naj bi se dosegli na Rooseveltov predlog stabilizacija valut in osvoboditev svetovne trgovine z mednarodno akcijo za dvig standarda cen.
WASHINGTON, 17. maja. Roosevelt je istočasno, ko je poslal poslanico ostalim državam, naslovi! posebno pismo tudi na ameriški kongres, v katerem izjavlja, da so Združene države pripravljene odreči se vsega napadalnega orožja takoj, ko bi to storile tudi vse ostale države. Ta korak Je nujno potreben, če se hoče svet rešiti propasti in si poma gati zopet na noge, kar pa preprečuje egoistična in kratkovidna politika posa-
meznih držav. Ker je svetovni mir resno ogrožen, je bil njegov apel vsemu svetu, naj opusti vse napadalno orožje, nujno potreben. Predsednik reprezentančne zbornice Rainy je v svojem odgovoru ugotovil soglasje vsega naroda z Rooseveltovo zunanjo politiko. Poslanica je namenjena predvsem Japonski, Kitajski in nekaterim južnoameriškim državam, nato pa tudi Nemčiji in Franciji.
BERLIN, 17. maja. Včeraj so se takoj po brzojavnem sprejemu Rooseveltove poslanice vršila dolgotrajna posvetovanja, zvezana z današnjim govorom kancelarja Hitlerja v državnem zboru. Kakor se izve, bo Hitler že odgovoril na apel predsednika Roosevelta, čegar poslanico so takoj po dešifraciji predložili tudi predsedniku Hindenburgu. Kancelar bo danes v svojem velikem programattč-nem govoru podal precizirano stališče nemške zunanje politike s posebnim ozirom na situacijo na ženevski konferenci kakor tudi v vprašanjih svetovne gospodarske konference. V diplomatičnih krogih pričakujejo Hitlerjeve izjave, ki so za nadaljnji razvoj svetovnopolitične si-tuac' a silnega pomena, z veliko napetostjo.
BERLIN, 17. maja. Ves nemški tisk Je objavil Rooseveltovo poslanico deloma v celoti, deloma pa le v izvlečku. Splošno smatrajo vodilni nemški listi poslanico kot zelo važen svetovno političen akt, ker stremi po zagotovitvi svetovnega npru, kar je tudi želja Nemčije. Z ozirom na to ugotovitev ne vidijo nemški listi v Rooseveltovi poslanici prav nobene osti, ki bi bila naperjena proti Nemčiji in njenim interesom. Neki list Izraža željo, da bi prinesla poslanica sveta več blagoslova, kakor ga je dalo svoj čas 14 Wilsonovih točk.
laponci pred Pekingom
LONDON, 17. maja. Po poročilih iz Pekinga so Japonci oddaljeni sedaj le še 40 milj od Pekinga. V svojem prodiranju se poslužujejo letal, ki strašno čistijo teren pred dobro opremljenimi pehotnimi in drugimi četami. Pri prehodu čez reko Luano so pa Japonci naleteli na hud kitajski odpor in so imeli pri tem težke izgube. Posebno močan odpor so pokazali Kitajci pri mestu Nantienemu, ki se ga je posrečilo Japoncem zasesti šele potem, ko so s topovskem ognjem dobesedno razrušili vse utrdbe okrog mesta. Kitajci so imeli pri obrambi tega mesta velikanske izgube. Japonci se sedaj približujejo mestu Tunčaoju, ki leži 15 milj vzhodno od Pekinga. Ameriški poslanik v Pekingu Johnson je pozval vse ame-riške državljane, ki stanujejo v Tunčaoju, da takoj zapuste mesto in se preselijo v Nanking.
DELEGATI MINISTRSTVA PRI MATURAH.
BEOGRAD, 17. maja. Z odlokom prosvetnega ministrstva so bili imenovani za zastopnike prosvetnega ministrstva pri nižjih in višjih zrelostnih izpitih naslednji delegati: za realno gimnazijo v Mariboru Pavel Vujovič, vseuči-liški profesor v Beogradu; za gimnaziji v Ptuju in Murski Soboti inšpektor prosvetnega ministrstva Pribislav Za-rič; za Celje dr. Ante Melik, vseučiliški profesor iz Ljubljane; za klasično gimnazijo v Mariboru dr- Grgur No-
vak. vseučiliški profesor iz Zagreba*, za državno učiteljišče v Mariboru dr. Milko Kos, vseučiliški profesor iz Beo grada in za zasebno, učiteljišče šolskih sester v Mariboru upokojeni prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec.
IZGUBLJENA BITKA.
DUNAJ, 17. maja. »Neue Freie Presse« piše: »Gledamo žalostni dvoboj med Dunajem in Berlinom. Vprašanje priključitve se razpravlja odkrito. S tem je bila ustvarjena atmosfera nezaupanja med Berlinom in Dunajem, ki pa bi se še najlepše končala z moratorijem, dokler se ne bi nesporazumljenja uredila z medsebojnimi stiki. Sedaj je »tretje cesarstvo« oddeljeno od upravitelja avstrijske politike in more se reči, da je Nemčija s tem pravkar izgubila veliko bitko«.
UGOTOVITEV NEMŠKE OBOROŽITVE.
LONDON, 17. maja. Diplomatski so-trudnik »Daily Heralda« doznava, da j£ na vidiku nova težka evropska kriza. Francoska vlada namerava predlagat’ Društvu narodov, da prouči in ugotov; točno stanje oborožitve v Nemčiji. Ni izključeno, da bo ta predlog podprla tud’ Anglija.
POLJSKA PROTI NEMŠKEMU TISKU.
VARŠAVA, 17. maja. Doslej je vlada prepovedala uvažanje na Poljsko 40 nemškim listom, med njimi vsem berlinskim, med katerimi je edina izjema .»Germa-nia«,
Dnevne vesti
Jz seje mestnega sveta. Na sinočnji} seji je mestni svet podelil gradbena dovoljenja: Ivanu šumJjaku za visokopritlično hišo v Beograjski ulici, Bogomirju Bračku za enonadstropno stanovanjsko hišo v Turnerjevi ulici, Konradu Raner-ju za enonadstropno stanovanjsko hišo v Dalmatinovi ulici, Vincencu Klemenčiču za prizidavo kopalnice pri hiši na Tržaški cesti, Josipu Pirihu za dvonadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo na Meljski cesti, mehanični tkalnici in apreturi E. Zelenika za skladišče in kotlarno v Linhartovi ulici, Mariji Žnidaršičevi za postavitev ograje v Rozinovi ulici, Iloni Frasovi za ograjo v Tomšičevi ulici in Malčki Skazejevi za ograjo v Koroščevi ulici. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Justin Gustinčič za adaptacijo v Tattenbachovi ulici, Ivan Majer za visokopritlično hišo v Metelkovi ulici ia Franc Čižek za visokopritlično hišo v Aljaževi ulici. Na dnevnem redu je bilo nadalje še več personalnih zadev. Mestni svet je ugodno rešil tudi prošnjo mariborskih sladoledarjev, ki bodo tudi letos prodajali sladoled po ulicah. Sprejet je bil predlog, da naj bi se prihodnje leto pobirata od društev, ki prirejajo tombole na Trgu svobode, primerna odškodnina.
Odgovor zunanjega ministra Angleškemu krožku. Na pozdravno brzojavko, poslano z akademije, je prejel mariborski Angleški krožek iz pisarne zunanjega ministra naslednji odgovor: Po nalogu gospoda B. D. Jevtiča, ministra zunanjih del, mi je čast zahvaliti se najpri-srčneje za brzojavne pozdrave, ki ste jih blagovolili poslati g. ministru ob priliki vaše proslave desetletnice angleško-ju-goslovanskega združenja. Šef kabineta V. M. Markovič.
Zahvala britanskega konzula. Odbor mat iborskega Angleškega krožka je prejel včeraj daljše pismo od britanskega konzula Maorea iz Zagreba, v katerem se prisrčno zahvaljuje društvu, vsem njegovim prijateljem, zlasti pa mestnemu županu g. dr. Lipoldu in okrajnemu glavarju g. dr. Ipavcu za prisrčen sprejem in iskreno gostoljubnost.
Prekmurski večer. S to prireditvijo zaključuje mariborska Ljudska univerza svoje delovanje v letošnji sezoni. Nastop preprostih kmetov iz Bogojine bo nekaj svojevrstnega, ker nam bo nudil sliko iz narodnega življenja, ki pride najbolj značilno do izraza pri svatbenih običajih. Prekmurski svatbeni običaji pa se zelo razlikujejo od prleških. Nastop prekmurskih svatov bo na odru velike dvorane v Narodnem domu. Kmetje iz Bogojine se bodo pripeljali v Maribor v soboto 20. t. m. pod vodstvom tamka jšnjega šolskega upravitelja g. Breliha.
Združenje rezervnih'1 častnikov In bojevnikov, pododbor v Mariboru, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste rezerv ne častnike in bojevnike na zanimivo predavanje- »Uloga avlaclje v bodoči voj-ni«, ki se bo vršilo v četrtek 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge, Rotovški trg (vhod iz Lekarniške ulice). Predava g. Franjo Pivka.
Na naslov mestnega gradbenega urada. Naš naročnik nam piše: Kolonija vil v koroškem predmestju se naglo in kaj lepo razvija-. Gradi se zopet pet novih vil in zato bi bilo potrebno, da bi mestni gradbeni urad posvetil temu delu mesta malo več pozornosti. Tomanova ulica je tako razorania in ob deževnem vremenu blatna, da se kolesa vozil vdirajo do osi. Ob steku Tomanove in Medvedove ulice pa se nam zbere ob dežju velika mlaka, ker ni nikjer odtočnega jarka. Ob suhem vremenu pa se dvigajo megle prahu. Pot tam mimo je zlasti ob nedeljah, ko gredo ljudje na Mariborski otok, zelo uporabljena. Upamo, da naša prošnja ne bo glas v nebo vpijočega v puščavi.
Nezaposlenost pojema. Po podatkih OUZD v Ljubljani se je naše gospodarstvo ustalilo tako, da ne moremo več govoriti o konjunktumi gospodarski kri-®i. Izvzemši tekstilno industrijo, ki zavzema izjemno stališče, izkazuje v aprilu pomembnejše napredovanje samo industrija z izrazito sezijo, tako gradnje, oblačilna industrija in industrija kamenja. Večjega padca ne izkazuje nobena industrija1. Največji absolutni padec beleži le trgovina, in še ta znaša samo 61 delavcev.	1
Promenadni koncert. Mestno Olepševalno društvo priredi prihodnjo nedeljo
V mestnem parku običajni dopoldanski promenadni koncert. Igrala bo Schonherr-jeva godbai.
Turistovski dom na Urški gori odprt in oskrbovan. Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Slovenj-gradcu vljudno obvešča vse turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od 20. maja t, 1. naprej stalno odprt in oskrbovan. Ker je Urška gora ena naših najlepših planinskih postojank, se priporoča čim številnejši poset.
Apel okrajnemu cestnemu odboru. Cesta od Šmiartna do doma kraljice Marije na Pohorju je v tako slabem stanju, da je po njej vsaka vožnja nemogoča. Cestni odbor naj bi to cesto popravil še pred pričetkom glavne sezone in tujskega prometa.
Trgovske in prepisne knjige v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Upokojeno učiteljstvo v Mariboru prireja vsak mesec skupne sestanke, na katerih razmotrivajo razna stanovska in druga vprašanja. V tem mesecu je bil tak sestanek v zvezi z majniškimi izletom na Pobrežju pri Renčlju, prihodnji pa bo tudi tam, in sicer v četrtek 8. junija ob 15. uri.
Nedeljski izlet k Sv. Križu, ki sta ga
nameravali prirediti društvi zasebnih in avtonomnih nameščencev ter »Jadran«, se preloži na 28. t. m. Takrat se bo baje pridružilo temu izletu tudi članstvo Sokola I., Strelske družine in kluba »Meje«. Izlet je projektiran najprej k Sv. Duhu, od taim k Sv. Križu in nato preko Sv. Urbana v Maribor. S tem izletom je združena nekaka narodna manifestacija ob naši severni meji. Točnejši spored izleta in čas bomo še podrobno objavili prihodnje dni.
Mladinska Ribičičeva igra »V kraljestvu palčkov« v Narodnem gledališču.
V nedeljo 21. t. m. priredijo kot naknadno proslavo Materinskega dneva gojenke II. dekl. ljudske šole Ribičičevo igro »V kraljestvu palčkov«. Mlade umetnice bodo vložile vse svoje lepe zmožnosti, da častno rešijo svojo nalogo. Njihov trud in požrtvovalno delo gdč. učiteljic zasluži pohvalo in priznanje. Opozarjamo starše na lepo prireditev s prošnjo, da privedejo otroke v gledališče. Saj je to tudi izredna prilika, če pomislimo, kako malo mladinskih predstav se nudi našim otrokom. Cene sedežem so dramske, čisti dobiček bo v prid »Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju«. Mariborsko slovensko žensko društvo.
Gledališka uprava opozarja vse lastnike blokov, da veljajo samo še pri zaključni dramski predstavi »Mornar«, k bo v četrtek 18. t. m. za red B. Mnog: abonentje na blok so s plačevanjem obrokov še vedno v velikem zastamku. Gledališče mora izpolnjevati svoje obveznosti sproti, zato pričakuje od abonentov, da ga pri njegovem delovanju podpirajo z rednim plačevanjem svojih obrokov.
Tujski promet. V prvi polovici meseca maja je bilo pri tukajšnjem zglaševa!-nem uradu prijavljenih 594 tujcev. Oc teh je bilo 234 inozemcev, in sicer 34 oseb z Dunaja, 23 iz Gradca in 157 drugih.
Izvoz naših vin. Iz poročila, ki ga je poslala mariborska kmetijska kontrolna postaja oddelku kmetijskega ministrstva, povzemamo, da je bilo izvoženih v letošnjem aprilu 117.862 litrov vina v Avstrijo, Češkoslovaško, Holandsko in Belgijo. V letošnjem tromesečju pa se je izvozilo 402.012 litrov vina.
Enodnevni tečaj o pokončevanju škod' ljivcev In bolezni vinske trte ter o polet' nih delih v vinogradu bo v soboto 20. ma ja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen m praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14, do 18. ure.
Skesani begun. Pred nekaj dnevi sta pobegnila iz tukajšnje jetnišnice kaznjenca France Šilenko, ki je bil obsojen radi vloma na tri leta težke ječe in nek France Čepe, ki je presedeva! kazen radi tihotapstva. Slednji pa si je premisli: in se je pretekli ponedeljek zopet sam javi! pri jetniškem,pazniku, ki ga je.vtak oil za zamrežena okna "	""
Pevsko društvo v Rušah priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Rušah »Gregorčičev večer«. Na sporedu so deklamacije, predvajanja, moški mešani zbori in solisti. K obilni ude-ežbi vljudno vabi odbor.
Vprašajte vendar enkrat tudi vašega zdravnika, morda vam bo tudi on priporočal stalno uživanje Kathreinerjeve Cneippove sladne kave!
Nesreča ne počiva. Včeraj so pripelja-i v tukajšnjo bolnišnico več ponesrečencev. Med njimi so bili 391etni zvaničnik "ranče Namestnik, stanujoč na Meljski cesti, ki je padel doma po stopnicah in si zlomil levo ključnico, nadalje 41etni sinček delavca Jože Kosar iz Bezene, ki ;e padel na domačem dvorišču in si zlomil levo roko v komolcu ter 191etni v Dupleku stanujoči delavec Anton Šauperl, ci ga je nekdo po nesrečnem naključju obstrelil na levi roki.
pokličite telef. štev.
20-38!
Postregli Vam bomo z vsemi informacijami
PODRAVSKA TISKARNA GREGORČIČEVA 6
Pogrešan sinček. Danes dopoldne se
je zglasil na policiji pomožni delavec Mi' lan Ključarič iz Taborske ulice in javil, da je njegov 91etni sin Ervin, učenec I, razreda osnovne Šole že pretekli ponedeljek neznanokam odšel od doma. Starši so ga iskali vsepovsod pri sorodnikih in ker ga niso našli, so v skrbeh, da se je dečku pripetilo kaj hudega. Otrok je šibke postave, gologlav in bos, oblečen
v rjavkasto obleko in nosi s seboj majhen nahrbtnik.
Tatvina razstreljiva. V noči na 27, aprila so trije vtomilci vlomili v Pova-lejevo skladišče ža razstreljivo v šmi-klavškem gozdu. Odnesli so 34 kg tita-nita, 2COO vžigalnik kapic in okrog 20 kg smodnika. Skoro ves plen so vlomilci zakopali v gozdu. Pred dnevi pa so bil izsledeni in aretirani ter izročeni mariborskemu sodišču. Organi varnostne oblasti so našli tudi precejšen del zakopanega plena in ga izročili lastniku.
Teta in nečakinja. Sinoči sta si skočili v lase v Jezdarski ulici teta Ivanka in nečakinja Urška. Med obema je bilo že del časa hudo sovraštvo, ki je sinoči izbruhnilo z vso vehemenco na dan. Teta je bila tako divja, da je v svoji jez izpulila svoji nečakinji velik šop las in jo pošteno naklestila. Nečakinja Ivanka bo hudo teto tožila.
Tatvina kolesa. V noči na preteklo nedeljo je neznan tat odpeljal iz kleti neke hiše v Smetanovi ulici Ivanu Misleju precej vredno kolo z evidenčno številko 10591. Mislej je prijavil tatvino policiji, Aretirana žeparlca. Včeraj dopoldne so spoznale neke ženske na trgu Ivano Bre-nerjevo, ki je ukradla iz žepa Frančiški Kličkovi preteklo soboto zvečer pr šmarnicah 1500 Din in jo ovadile policiji. Policija je Brenerjevo aretirala in izročila sodišču.
Drobne vesti s policije. Včeraj popoldne in preteklo noč je policija aretirala Ivanko B. in Pavlo S., ker sta bili osum ljeni neke tatvine. Aretiran je bil tudi neki Josip F. radi prepovedanega po-vratka in dva pijanca Gregor F. in Ivan P. Prijavljeni pa so bili: France K., Ivan R. in Ilija M., ki so izzivali in se pretepali ter neki Martin C., ki se je grdo vedel na ulici.
Grajski kino. Še dva dni veseloigra »Ljubezen, šala in resnost«. V predpripravi krasna opereta »Havajska roža« Kino Union. Od danes dalje veseloigra »Hči polka« z Any Ondro. To je eden najboljših filmov te dražestne igralke ki s svojo živahnostjo navdušuje publiko Film je poln komičnih situacij in vojaških mairše?	,	_
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 17. maja. Zaprto.
Četrtek, 18. maja ob 20. uri »Mornar«. Red B. Znižane cene. Zaključna dramska predstava.
Petek, 19. maja. Zaprto.
Sobota, 20. maja ob 20. uri »Adieu Mimi!«. Znižane cene. Izven.
Zaključek dramske sezone. Poslednja dramska uprizoritev letošnje sezone bo v četrtek 18. maja. Za zaključek bodo uprizorili komedijo poljskega pisatelja Jerzyja Szaniarvvskega »Mornar«. To de-o spada med najbolj igrane poljske komedije ter je v Mariboru doseglo prav ep uspeh. Veljajo znižane cene. Na to zaključno dramsko predstavo opozarjamo vse gledališke abonente na blok.
»Adieu Mimi!«, izvrstna opereta Ral-pha Benatzkega, skladatelja revijske operete »Pri belem konjičku«, je pri letošnji premieri preteklo soboto dosegla popoln uspeh ter se je občinstvo zabavalo, kot že dolgo ne. Prva ponovitev tega nad vse veselega dela bo v soboto
20.	t. m. Režira Harastovič, dirigira kapelnik Herzog. Znižane cene. Bloki ne veljajo.
Benafzky: Adieu Mimi!
V soboto je bila v Harastovičevi režiji letošnja premiera tudi pri nas v Mariboru že dobro znane operete »Adieu M i-mi!«, ki sta jo napisala A. En gel in J. Horst, glasbo ji je pa dal Ralph Beti atzky. O delu samem ne bomo govorili znovai; je tipično lahko operetno blago brez trohice poglobitve, glasba je pa prikupna. G. Harastovič je opereto zrežiral primerno njeni vsebini, nekako na meji med dobrim in pretiranim ter dosegel pri občinstvu, ki se je od srca nasmejalo, dober' uspeh, dasi je bij obisk pri premieri skrajno slab.
Glavne partije so prevzeli gg. VI. Skrbinšek (predsednika), A. Harasto-v i č (tajnika) in P. R a s b e r g e r (papa* na) ter ga. D. S a vino va (gospo predsednikovo), gdč. E. Starčeva (gospo tajnikovo) in gdč. P. Udovičeva (Mimi). Najbolj naporna in obsežna je naslovna uloga Mimnt tn gdč. Udovičev®) jo je podala, kakor vedno doslej, tudi sedaj z ognjem prave dive. Ga. Savinova je z zunanjostjo in igro močno podčrtala ko-miko gospe predsednikove, dočim je gdč. Starčeva ustvarila iz gospe tajnikove prav posrečen lik. Med moškimi je bil najboljši Skrbinškov predsednik, dobra sta pa bila tudi gtg. Harastovič in Ras-berger — razen nekaterih pretiravanj.
Ostale uloge so odigrali: gdč. Gab-rovčeva gospodično iz Petrograda, ga. Gorinškova gospodično iz Londona, gdč. K riža jeva gospodično iz Pariza, g. S a n c i n komponista, g. B1 a ž slugo, g. Gorinšek slugo Jeana, g. P. Kovič sodniškega izvršilnega organa, g. Tovornik policijskega komisarja in gdč. Kraljeva Madeleineo. To je bila zadnja premiera v letošnjem gledališkem letu.	—r.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Joseiovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegiati v postelji in jim zelo prija voda. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vsaki le* karai, drogeriji in vseh špecerijskih *r' govinah.
Današnji trg. Današnji trg je bil radi deževnega in mrzlega vremena zelo s'a_ bo založen. Podoben je bil trgu ob navadnih dneh. Kmetje iz okolice niso pripeljali ne krompirja in ne drugih pridelkov. Na trgu je bilo le nekaj ve^ zelenjave kakor ob navadnih dneh. Cene pa kljub temu niso poskočile-Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.1 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.2 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 14.9 stopinjah 741.7, reduciran na ničlo pa 739.9; relativna vlaga 95; vreme je tiho in deževno. Preteklo noč je padlo 25 mm dežja. Vremenska napoved pravi, da bodo v nekaj dneh nastopili toplejši južni vetrovk ' ”
V1V
t M
Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorja
PRIPRAVE ZA LETOŠNJE LETOVANJE NAŠIH OTROK.
Bližajo se šolske počitnice in z njimi čas, ki ga naj šolskia mladina temeljito izkoristi v svoj oddih. Učeči se, med štiri stene deset mesecev zaprti ižadinii, nudijo pravega oddiha edino narava, solnčne trate, dišeči gozdovi, planinsko soinee, čist zrak, voda za kopanje, ispre-hodi, vse združeno s krepko tečno hrano in izdatnim močnim počitkom v prijetni družbi svojih vrstnikov, a pod čuječim nadzorstvom idealnih, za vzgojo mladine navdušenih in požrtvovalnih mladinolju-bov nadzirateljev. V take razmere, v tak kraj in v take roke presadimo naše malčke vsaj za nekaj časa poletnih počitnic in videli bomo, kako se razvije njih telo, kako narastejo mišice, kako se bleda lica osvežijo, napolnijo in ožarijo. Samozavest se vzbudi, samostojnost se razvije in duša se zopet približa naravi, se v njej poplemeniti in osveži od zimske zapuščenosti.
Tak kraj, ki mudi prav vsega tega v obilici, je naš pohorski Počitniški dom kraljice Marije. Dosedanja večletna opazovanja uspehov bivanja otrok v njem so to preko vsega pričakovanja potrdila. Ne le s tehtnico in sličnimi preiskavami, marveč s prostim pogledom na vrsto prihajajočih in s počitniškega doma odhajajočih otrok zaznamo razliko. Prihajajo bledi, slabotni, s povešamimi rameni, tihi. Odhajajo rjavordeči, okroglih lic, jasnih oči, napetih mišic in vzbočenih prs z veselim sijajočim obrazom.
Vsako leto se dom izpopolnjuje z namenom nuditi otrokom popolno ugodnost bivanja in zadostiti točno vsem zdravstvenim zahtevam. Že lani preurejeno in povečano glavno poslopje je letos povsem dovršeno, opremljeno s toplo vodno napravo, kopalnico, umivalnicami in angleškimi kloseti. Vodovodna napeljava nudi .vsej napravi in ostalim objektom pitne in umivalne vode, po mrli volji o-krepčujoče kopelji željni mladini pa je na razpolago lepo urejeno kopališče in prhe.
Seveda je preskrba otrok prvovrstna, hrana petkrat na dan in obilna, nadzorstvo čuječe in stalno, zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta; stalno v koloniji, za razvedrilo in najrazličnejše igre je pa tudi poskrbljeno. Naprava ne stoji osamljen, marveč je obdana od vseh strani z obširnim posestvom, travniki in gozdovi; obširen vrt daje obilo vitaminsko bdgiate hrane in okusnih prikuh, mleko je domače.
Doslej je bivalo v koloniji od začetka ustanovitve doma skupno 1395 otrok iz vseh slojev z najlepšimi uspehi. Vse je tudi že pripravljeno za otvoritev letošnje sezone, ki se začne v sledečih terminih: I. skupina od 11. VI. do 10. VIL; II. skupina od 11. VII. do 9. VIII; III. skupina od 10. VIII. do 8. IX. Kdor želi podrobnih informacij za sprejem, naj se obrne za prospekt na društveno tajništvo v Maribor, Strossmajerjeva ul. št. 26.
Borba za severni tečaj
KAJ VLEČE LJUDI V ARKTIČNE POKRAJINE.
Severni tečaj je že od nekdaj mikal smele raziskovalce, pa tudi avanturiste. Kolikor vemo, je bil Pitea prvi, ki se je leta 345. pred Kr. odpravil na severni tečaj in dosegel Tulo(?). Bržkone je prišel do današnje Norveške ali pa do Šentlandskih otokov. Za njim so šli še drugi. Tako je bila leta 795. odkrita Islandija, leta 983. Grenlandija in leta 1194. Špicbergi. Ali to so bila bolj ali manj osamljena potovanja na severni tečaj. Sele ko sta okoli leta 1500. brata Koterea odkrila Novo Fundlandijo, so se začele odpravljati bolj pogoste ekspedicije na severni tečaj. V srednjem veku je bilo brez števila ekspedicij, zlasti jih je pa bilo več po znanem razpisu angleškega parlamenta leta 1.743., ki je obetal 20.000 funtov sterliogov nagrade tistemu, ki najde novo zvezo s kontinenti.
Kadar pomislimo na žirtve severnega tečaja in na drznost današnjih raziskovalcev, se nam vsiljuje misel in vprašanje, kaj je prav za prav tisto, kar vleče ljudi v to ledeno puščavo, čemu žrtvujejo svoje življenje in velikanske vsote denarja, da bi prišli do zemeljske osi.
Nepreiskana tečaja naše zemlje sta že več stoletij privlačna točka za smele preiskovalce in velike duhove. Pogoltnila sta že veliko žrtev, ali ljudje se še vedno ne plašijo strahot, ampak se drzno spuščajo v avanture za blaginjo človeštva.
Pred leti je bil vesoljni svet iznena-den, ko se je razneslo, da so našli An-dteejevo ekspedicijo, ki se je leta 1897. odpravila na severni tečaj in tam izginila. Velika toplota je omogočila, da so Prišla na dan trupla drznega raziskovalca iti njegovih tovarišev.
Nekaj tednov pozneje so naleteli tudi na Franklinovo ekspedicijo. Našim čdta-teljem je znana tudi ekspedicija italijanskega generala Nobila, ki se je ponesre-Čila. Tedaj je bil pogubljen tudi znameniti raziskovalec Amundsen, ki je šel iskat Nobilove tovariše.
Potem je krenil na pot tudi sir Milkin® s svojim »Nautilusom«, da bi prodrl pod ledom na severni tečaj, kjer se le mislil z (jT- Eokenerjem, ki je nameraval po Zraku preleteti polarno ozemlje, kat se nrp pa posrečilo.
Svoj čas je mikal beli sever ljudi, ker je bila ondi zemlja zlata. Iz Alaske se je širila zlata mrzlica, ki je zgrabila velike mase svetai.
Ta zlata mrzlica je že davno prešla, vendar tišče ljudje še vedno na sever.
Namen prejšnjih ekspedicij jc bil, da dospejo na tečaj pa da si tam pokore belega velikana, ki ondi nevznemirjan spi že tisoče let. Tega prvotnega namena ni več. Danes vedo že otroci, da je tečaj odkrit.
Pred 10 leti je bilo ustanovljeno mednarodno društvo za preiskovanje severnega tečaja s pomočjo zrakoplova. Predsednik tega društva je Nansen. Vse tehnične pridobitve uporabljajo raziskovalci v svoje namene. Poprej so hodili na severni tečaj s sanmi, psi in jeleni, kesneje z baloni, danes pa že s podmornicami.
Znani preiskovalec Andrea je prvi poizkušal priti z balonom s Špicbergov na severni tečaj. Njegova ekspedicija se je, kakor vemo, tragično končala. Pozneje je poizkušalo še nekaj ekspedicij priti z balonom na tečaj, ali brez uspeha. Šele Amundsenu je leta 1926. uspelo, da jez zrakoplovom »Norge« preletel severni tečaj od Špicbergov do Aljaske. Tisto leto je preletel severni tečaj tudi Američan Byrd z letalom. Šel je s Špicbergov, dosegel tečaj in se vrnil na Špicberge, ne da bi se bil spustil na zemljo.
Potem je bilo okoli Špicbergov več ekspedicij z raznimi nalogami. Nekaterih ekspedicij namen je bil, da doženejo usodo prejšnjih ekspedicij in dobe v roke njih zapiske in posnetke. Namen drugih ekspedicij, ki so dobivale subvencije od ameriških finančnikov, je pa bil, da odkrijejo zlato in premog na severnem tečaju, ker se domneva, da leži pod ledom premog in zlato. Svrha učenih ekspedicij pa je, da dobi znanost nove podatke o raznih vremenskih pojavih in zračnih strujah, pa da preiščejo zemeljski magnetizem. In naposled, da najdejo novo pot, po kateri bi se hitreje in laže prišlo s kontinenta na kontinent, to je bil namen sira Huberta Wilkinsa, ki je •krenil v svoji posebej v ta namen zgrajeni podmornici »Nautilus« na pot, da osvoji severni tečaj v družbi najznamenitejših učenjakov vesoljnega sveta, med katerimi je bil tudi učeni beograjski profesor matematike dr. Mihajlo Petrovič. Poizkusi z »Nautilusom« pa se niso obnesli.
Velika skrb je prevzela potem ves svet za usodo prof. Wegenerja, ki je nameraval prezimiti v centralni Grenlandiji v posebnih kolibah. Hotel je pokazati, kako bi se dale urediti tam pomožne postaje. Ako bi mu to uspelo, bi bil omogočen etapni polet preko severnega tečaja. Toda namesto tega je našel tam smrt.
Ali se izplačajo takšne ekspedicije? Poizkusimo o tem kaj malega povedati.
Amundsenova ekspedicija je stala 150.000 dolarjev. Ta ekspedicija je ugotovila, da je še do 100.000 kvadratnih
milj neodkrite zemlje, ki bi bila velikega pomena za ljudi in kolonizacijo. Seveda bi bilo treba še poprej premagati velikanske zapreke.
Modema veda označuje pet tečajev, in' sicer: zemljepisni severni tečaj, ledeni tečaj, magnetski tečaj, tečaj vetrov in tečaj hladu. Natančni položaj teh tečajev še ni ugotovljen. Profesor Wegener in neka britanska ekspedicija iščeta tečaj vetrov. Ta tečaj leži na Grenlandiji. Za tečaj hladu mislijo, da je nekje v Sibiriji, ledeni tečaj pa je nekje blizu zemljepisnega, Magnetski tečaj se izpreminja.
Vse te žrtve belega severa ne bodo in ne morejo odvrniti velikih duhov in drznih raziskovalcev, da bi ne nadaljevali svojih energičnih preiskav za blaginjo človeštva in znanosti, dokler si ne !bo prej ali slej tudi tega velikana človek pokoril.
'In tedaj se bodo možje genialnega uma vzdignili na raketnih strojih, da si osvo-je planete.
Sokolstvo
Sokol Maribor-matica javlja, da so od danes naprej uradne ure vsak torek od četrt na sedem do četrt na osem in ne več ob sredah kot do sedaj.
Mati s tremi otroki v smrt.
Na Dunaju se je odigrala pred dnevi težka tragedija v družini brezposelnega monterja Maksimilijana Schatzla. Med tem, ko se je Schatzl odpeljal za zaslužkom v okolico mesta, je zastrupila njegova nevarno bolna žena sebe in vseh troje otrok s svetilnim plinom. Nesrečna ženska, ki je bila v zdravniški oskrbi, je obupala nad ozdravljenjem. Spravila je vse tri otroke v posteljo in nato odprla, plinsko pipo. Zapustila* je poslovilno pismo, ki ga je končala z besedami; »Otroci se še smehljajo, toda to je njihov zadnji smehljaj«.
Radi padca izgubita spomin.
Preteklo nedeljo se je zgodila v Mod-lingu pri Dunaju motociklistična nesreča s težkimi posledicami. Na ostrem ovinku je padla neka mlada deklica s sedeža za vozačem motornega kolesa in obležala nezavestna, dočim je motociklist nadaljeval vožnjo in izginil brez sledu. V bolnišnici se je deklica kmalu zavedla, vendar so morali zdravniki ugotoviti, da je zaradi padca izgubila spomin. Zaenkrat oblasti še niso mogle dognati, kdo je nesrečnica, kakor je tudi še neznano ime motociklista, ki je zakrivil nesrečo.
Krasni dohodki Grete Garbo.
Slavna filmska zvezda Greta Garbo, ki se je po daljšem' bivanju v svoji švedski domovini zopet vrnila vi Hdlywood, je pričela zopet igrati. S filmskim podjetjem je sklenila novo pogodbo, po kateri bo PTejela za vsak film, v katerem bo tta-stopila, honorar 250.000 dolarjev.
Darujte knjige za knjižno
Dr. F. Lašič:
Niški zbor JRKD
Toliko prijateljev in znancev me je vprašalo, kako je bilo v Nišu, da se čutim dolžnega, da svoje opazovanje in vtise povodom tegia veličastnega zbora Priobčim širši javnosti. Te vrstice bodo zanimale one, ki še niso bili kakor jaz v lužnih krajih.
Za delegate iz bivše mariborske oblasti le bilo v Mariboru pripravljenih večpul-manovih voz. Dne 21. IV. nas je vstopilo v Mariboru 5 udeležencev (Stegnar, Zloklavec in jaz iz Maribora, ter Šabe-4er in Zgonc s Teznega). NaPragerskem 80 se nam pridružili Ormožani — obče ^Prijetnejša 8 članska delegacija, polna dobre volje ha petja — in Murskosoboča-n'- V Zidanmostu smo se pridružili _ po-tebnemu vlaku iz Ljubljane. V Brežicah Je bil vlak nabito poln. V Beograd smo brispoli v soboto zjutraj, kjer smo sipo-’vtŠno ogledali mesto in popoldne ob treh ^daljevali pot v Niš, kamor smo prišli enajstih ponoči. Prenočili smo deloma v lastnih vozovih, deloma pa v šoli, 8)cer na skromnih pa dokaj zadovoljivih kžiščih.
Vožnja od Zagreba naprej je za nekatere monotona, za prvence pa, ki obvladajo nekoliko znania {z zgodovine in
zemljepisja ter se zanimajo za gospodarstvo in narodoslovstvo, pa zanimiva. Sisak je napredujoče zgodovinsko mesto ob Kolpi, ki napaja svojo strugo iz Bele Krajine, iz Gorskega kotarja izpod Delnic, iz Dobre, izpod Kleka in iz odtoka Plitvičkih jezer — Korane. Od Jasenovca naprej vozi vlak skoraj tik bosenske In srbske severne meje 400 km tja do Beograda. Južna stran je hribovita. Tu-in tam se opazijo tudi gorovja, impozantne višine, kakor Prosara in Kozaro planina, Bosensko srednje gorovje, MajevI-ca planina, Cer in Vlašič planina ter pri Beogradu Avala. Skozi ta gorovja so si izdolbla svoje struge Uma, Vrbas, Bosna, Kolubara in Drina, ki napaja rodovitno Mačvo. Ob visoki vodi se izlivi nekaterih teh rek v Savo opažajo z vlaka. Od Mitroviče se vidi Mačva. Severno od Mitroviče se razprostira znamenita Fruška gora. Od Broda naprej je široka ravnina s črno zemljo, katero pokrivajo bujna travišča in bohotni posevki. Tukaj je tista srečna zemlja, katere ni treba gnojiti orati pa le toliko, da se seme v zemljo spravi. Polja so skrbno obdelana. Po travnikih jn močvirjih se leno potikajo čaplje, štorklje in druge ljubiteljice vlažnih tal.
Prvi pogled na Beograd je impozanten. Nove stavbe prevladujejo, med temi so tudi mnoge velike palače. Čez kakih dvajset let bo Beograd enai najlepših ore-
stolic. Na Kalimegdanu, kjer so nekoč rožljale zakrivljene sablje in ostroge janičarjev ter paš, so krasni nasadi in lepo negovani vrtovi pestrih cvetic. S Kalimegdana je krasen razgled na savsko in donavsko pristanišče, Zemun in severni del mesta. Vsepovsod se opaža, da se skrbi za olepšavo mesta. V Beogradu je mrgolelo tujcev t. j. posetnikov niškega zbora. Vsem se je videlo, da so prvič v Beogradu in so z veliko radovednostjo ogledovali in občudovali napredek matše prestolice.
Da je Slavonija rodovitna in skrbno obdelana zemlja, je znano, zato sem bil radoveden na svet pod Beogradom — proti Nišu. Ob treh smo odrinili mimo TopČiderja in Avale proti Nišu. Početko-ma je bil svet hribovit s skalnatimi rebri, sicer pa pokrit s pašniki, njivami in gozdovi. Skozi tri predore smo dospeli v spodnjo Moravsko dolino. Ta je obrobljena tja’ do Niša z nestrmimi, raztegnjenimi hribi, slično hribom od Sv. Petra proti Ptuju. Dolina je tu ožja, tam zopet širša. Hribi so pokriti s pašniki, njivami, vrtovi in gozdovi. V dolinah so travniki in njive. Vasi ne obstojajo iz strnjenih skupin hiš, kakor pri nas in na Hrvat-skem, temveč so hiše raztresene, krog hiše je plot z dvoriščem, nato sadonosni-ki in druga zemlja. Zato so vasi zelo obsežne, pa tudi velike. Iz vlaka so se opazile hišne šteyilke 716, 796 itd.
Iz tega se da sklepati, d>a se Turek ni brigal, kje si raja stavi svoje hiše ter se je zadovoljil z deležem na pridelku. Pri nas in na Hrvatskem pa je gosposka odločevala, kje se naj naselijo podaniki. Zemlja je skrbno obdelana. V dolini prevladujejo travniki na obronkih, njive, pašniki in gozdovi ter vrtovi. Gozdov ni preveč, dasi se že tukaj pričenja Šuma-dija. Nerodovitnih leg nL Hiše so večinoma zidane v četverokotu, krite z opeko tar pobeljene. Skoraj polovica hiš je novih, le kaka desetina hiš je starih, s sidrno ali drugim kritih. Gospodarska poslopja so ločena in ločena tudi stranišča*. V sadonosnikih prevladuje sliva. Slivnja-ki so pravokotniki zraven hiš, večinoma ograjeni. Slive so sajene v redih ter skrbno obrezane in negovane. Skoraj vse drevje je bilo okopano. Marsikateri naš kmet bi se lahko šel semkaj vzgledovat. Ob času zbora so slive cvetele. SUvnja-ki so bili en sam beli cvet. Obča slika čarohno-lepa, ker so istočasno cvetele tudi breskve, marelice in tudi črešnje. Malo je jablan, zdi se ml, da jih prebivalstvo ne ve gojiti. Ker je zemlja zelo rodovitna, rastejo jablane bohotno kakor pri nas vrbe. Radi nestrokovnega obrezovanja, ne dajejo jablane dovoljne koristi. Vobče napravi pokrajina v Moravski dolini na ljubitelja in poznavatelja narave zelo ugoden utis. Prihodnjič dalje.
Spomini na „Zeleni kader v pohorskih gozdovih
Doživljaji vojvode pohorskih dezerterjev. Ob 15!etnlci cetovanja.
V M a r i b o r », dne 17. V. 1933.
1' il*' —	1
5. Pohorski drvar.
Potetje lefcai 1917. je bilo navidez že v znamenju popuščanja napram političnim osumljencem. Pri kadru v Mariboru sem dobil neprdčaikovano lahko dopust za vožnjo drv s Pohorja v vojaško skladišče v Mariboru. Pa še celo 2 meseca, kar je bilo za takrat mnogo! Še danes ne vem, kdo je bil tisti moj prijatelj v Mariboru, ki mi je s tem pripomogel k vsej nadaljnji akciji. Pričakoval sem hudo kazen za jesenske potegavščine, pa me je čakalo presenečenje! Pa še nekaj zaslužka je bilo pri drv&h.
V Rušah so vsi narodnjaki trdno upali, da pride kmalu Jugoslavija. Večkrat smo šepetale ugibali, kako dolgo še bo trajalo morenje.
Moj sklep je dozorel: »Nazaj k vojakom ne pojdem več!«
Za podaljšanje dopusta se nisem več zmenil. Vojaške cunje sem že vse zavrgel s trdno voljo, da. rajši v smrt kot bi pa služil cesarju...
Po 2mesečnem samovoljnem podaljšanji. me je klical kader na odgovor. Prišel sem v civllu. Nadporočnik Turin — Slovenec! — me je pozval, da se takoj v vojaški obleki vrnem v — zapor. Odločno sem odklonil poziv ter jadrno izginil iz vojašnice. In res je bil to moj zadnji opravek s predstavnikom cesarske vojske.
6.	»Zeleni kader«.
Najlepša je pohorska jesen, ki žari in gori vse tjai preko starih in slavnih Glažut, daleč mimo Šumika' proti vzhodu in zahodu. Megleno morje nas večkrat obdaja krog in krog, da smo kakor otok sredi oceana. Pohorski grebeni pa so
Ptuj
Policijske zadevščine. Dva postopača je te dni ptujska policija prijela. Pri obema se je pokazalo, da nimata čiste vesti. Prvi je Franc Rubin, brezposelni delavec od Sv. Miklavža pri Ormožu; išče ga mariborsko okrožno sodišče in zategadelj so ga poslali v Maribor. — Drugi je Pavič Alojz iz Gjurmianec pri Krapini na Hrvaškem. Že 1. maja t. 1. bi bil moral začeti služiti svoj kadrski rok pri vojakih. Vojaškega begunca so izročili vojaškim oblastem v Varaždinu.
K umoru v Turnišču pri Ptuju. Preteklo soboto so iz ptujskih zaporov odpeljali Mt zapore mariborskega sodišča Konrada Murka in Marijo Vrežetovo, ki sta. osumljena, da sta sodelovala pri umoru gostilničarja Emeršiča v Turnišču dne 17. aprila t. 1.
Zločinsko početje. Pred nekoliko dnevi je šestorica brezsrčnežev vrgla v Dravo pri Liki poleg Sv. Janža več di-namitnih patron in jih vžgala. Eksplozija je ugonobila veliko rib in ribjega zaroda. Zlasti je bilo uničenega mnogo sulčjega zaroda, ki ga mpriborsko ri-barsko društvo s 'tako vnemo polaga v Dravo. Nekoliko večjih rib, ki so mrtve splavale .na površje reke, so polovili, osta-
poini toplega in svetlega solnoa. Takrat je tudi nam Pohorcem toplo pri srcu. Posebno moč in samozavest nam vliva slikovita domačija. Kakor nikdar prej in pozneje sem občutil to krasoto v jeseni 1. 1917.
Ruška koča. z gostoljubnim gospodarjem Serncem je bila že v predvojnih časih močna narodna postojanka na našem Pohorju. Razumljivo, da smo si jo izbrali za drugi dom tudi vsi oni, ki smo v najhujših časih utekli sovragovim sponam in zbežali izpod proslulih čmo-žoltih praporjev avstrijskih mogotcev.
Dezertersko življenje je bilo v dobi najhujše strahovlade zelo riskantno podjetje, dasi za narodno zavednega Pohorca v znanem domačem terenu razmeroma lahko početje. Trdno zaupanje v skorajšnje osvobojenje pa je bila ona gonilna sila, ki nas je neprestano vzpodbujala in krepila.	»
Globoko pod glavnim grebenom blizu Peska, daleč od poti in stez_ v pravem pravcatem gozdu je bilo naše skrivališče, ki smo ga pripravili za primer največjih nevarnosti. Tu je v skoraj nedostopnem položaju vedrila centrala pohorskega »Zelenega kadra«, ki je ne bi mogla izslediti vsa takratna mariborska posadka, če bi križarila po pohorskih gozdovih.
Podzemska kaverna se je tajno^ o dpi rala; z maskirano smreko, trhel štor ie služil kot dimnik, le svetlobe je bilo malo. Primitivno skladišče je razpolagalo z razno civilno, vojaško, železničarsko in celo — orožniško obleko. Vojaških in lovskih pušk z municijo je bilo dovolj, prav tako nekaj revolverjev, raznih siste-
lo pa je odnesla voda. Orožniki so 5 teh junakov že prijeli, šesti pa se še skriva. Dognano je, da so si priskrbeli dinamit z vlomom v trgovino trgovca Povaleja v Dogošah.
Pregled in popis živine in prevoznih sredstev za mesto Ptuj se bo vršil 20. junija t. 1.
Zvočni kino. V sredo 17. maja ob 20. uri in četrtek 18. maja ob pol 19. in pol
21.	uri predvaja ptujski zvočni kino film »Sen naših dni«. V glavnih vlogah Lilian Harvey in Wilii Fritsch.
Konjice
Mesto tajnika pri okrajnem cestnem odboru je razpisano in morajo pri njem vložiti prosilci svoje prošnje.
Izredni glavni občni zbor okrajne organizacije JRKD se bo vršil v nedeljo 28. maja t. 1. ob 1=10. uri v dvorani Narodnega doma v Konjicah z naslednjim dnevnim redom:	1. poročilo narodnega
posl. g. Karla Gajška, 2. debata o poročilu, 3. razgovor o delovnem programu za poletno sezono in 4. slučajnosti. Predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh krajevnih organizacij stranke v okraju in delegati se morajo udeležiti občnega zbora polnoštevilno.
mov. Skromno ognjišče je včasih premoglo tudi kakšne »specialitete«:	gozdovi
so nam v teh predelih naravnost vsiljevali svoje zajčke, srnjake in druge dobrote.
Skratka: bifi smo pripravljeni, da vztrajamo do konca!
7.	V znamenju zelene vejice.
Do pomladi 1. 1918. je naša posadka štela že 16 mož. Sicer v razmerju s trpljenjem nalših ljudi le neznatna četica, a po tovarištvu in mišljenju povsem zanesljiva celica. Največ tovarišev je bilo z južnega Pohorja. Najbližnji tovariš mi je bil Jože Robnik iz Lobnice, ki je dolgo sodeloval, pa tudi Tratnikovi in Maja-lovi fantje so bili vzorni četniki.
Vedeli smo za »Zelene kadre« ob hrvaški meji, na Boču in pri Celju, žal nismo mogli dobiti nikakih vezi, kar je bilo vsemu pokretu le v škodo. Navezani smo bili le sami nase.
Ljudje na severnem in južnem pohorskem pobočju šo nam bili — kljub grožnjam orožnikov — z malimi izjemami naklonjeni. Dogovorjen znak smrekova zelena vejica, položena na pot ali zataknjena blizu hiše, nas je opozarjala na nevarnosti. Ob slabem vremenu smo spali tudi pri kmetih, največkrat pa v Ruški koči, kjer smo se čutili najbolj varne. Da smo si pridobili vsaj nekaj denarja, smo na naših pohodih trgovali s svinjami, ovcami in teleti. Tako smo lažje prišli v stik z ljudmi, pa tudi v dolino in celo v Maribor smo skrivaj tovorili meso, kar je v dobi mesnih kart bilo dokaj privlačno. Kupčija je dobro uspevala in marsikdo ni vedel, da je kupil meso od — zloglasnih dezerterjev, ki jih iščejo brezuspešno že več mesecev. Večkrat, ko je bil »zrak čist«, smo ob petju in godbi v Ruški koči povsem nemoteno nazdravljali bodoči Jugoslaviji. Dasi smo ob vsaki priliki ljudem tolmačili naše po-
Velik shod JRKD v Zrečah bo v nedeljo 21. t. m. po prvi maši pred Kračunovo gostilno. Na shodu bodo govorili narodni poslanci in delegati okrajne orga-nizacije
Narodni poslanec Karol Gajšek med ljudstvom. V nedeljo 14. maja sta se vršila shoda v Špitališču po prvi maši v šoli, kjer je poročal g. nar. poslanec o delu v narodni skupščini in ob 11. uri v Črešnjicah, kjer se je v Pristovnikovi gostilni in pred gostilno nabrala mnogoštevilna množica mož iz vse fare. Gosp. narodni poslanec Gajšek je podal poročilo o podrobnem delu v narodni skupščini in o bodočem delu v skupščini ter gospodarskem delu v okraju. G. dr. Mejak je podal sliko našega notranjega in zunanjega političnega položaja, obrazložil program vsedržavne stranke in pozval k pristopu.
Majniški izlet Sokolskega društva Konjice in njegovih čet iz Špitališea in Konjiške vasi na Kumno se je mora! zaradi neugodnega vremena preložiti na nedeljo 21. maja z odhodom prve skupine ob 1410. uri, druge skupine pa ob 1413. url izpred telovadnice. Izleta se u-deležijo tudi sokolski prijatelji iz Vojnika. Dramelj in Frankolovega. Podrobna navodila so razvidna na društveni deski.
slanstvo, nas mnogi niso hoteli razumeti. Vsaj vojna posojila bi si bili lahko prihranili, pa so nam še očitali — boječnost. Pa smo tudi takim dokazali z dejanji, da nas vodijo višji ideali in da naša pričakovanja niso prazne sanje.
Nekaj najznačilnejših dogodkov mi je ostalo še dobro v spominu.
8.	Kot ubežnik pod domačini krovom.
»Ljubo doma, kdor ga ima!« Resničnost tega pregovora še le prav poznaš, če si zapuščen in preganjan. Hudo domotožje me je mučilo, ko sem pri Ruški koči zvedel, kako orožniki sumničijo mater, da me skriva, doma. Zagrozili so ji že z aretacijo. Mati je bila kot zavedna pohorska Slovenka oblastnikom prav tako trn v peti kakor jaz. Dobro je poznala moje početje in ga je razumela. To me je še bolj vabilo domov, in res sem večkrat skrivaj prihajal ponoči na Lobnico. S svežimi močmi in z novimi pobudami sem se ob prvem svitu vračal spet k svoji četi. Pri takih obiskih je bilo treba mnogo previdnosti. Saj nikdar nisem bil siguren, če ni hiša skrivaj zastražena. Tu mi je izvrstno znal pomagati brat, ki je bil kot invalid stalno doma. V primeru nevarnosti je bila v gotovi razdalji v gozdu položena smrekova veja v opomin: »čuvaj se!«
Neko jutro sem po naključju zaspal v domači hiši. Ko bi že moral ob svitu biti v planinah, so hišo že obiskali orožniki. Zaslišal sem jih v veži, zgrabil revolver in — čakal...
»Kje je Alfonz?« vprašajo mater.
»Če je doma, je v skednju. V hiši ga ni!« odvrne oče, ki mojega četovanja ni mogel -razumeti. Takrat sem uvidel, da v primeru nevarnosti tudi sicer strogo o-četovo srce popušča in brani sina.
Ko so orožniki odšli v skedenj, sem pri drugih vratih zlahka smuknil v bližnji gozd...
(Se bo nadaljevalo.)
Gasilno društvo v Tepanju je pričelo prejšnji teden graditi svoj dom na bivšem Strašnikovem svetu pred šolo. Material so požrtvovalni gasilci zvozili na stavbišče brezplačno, tudi se bo gradnja doma samega izvršila večinoma s prostovoljnim delom. Dom se namerava °* tvoriti v nedeljo 13. avgusta t. 1. na s'°* vesen način.
Bernard Sbaw in angleški čebelarji.
Nedavno je dobil Bernard Shaw strog ukor od nekega društva, iz katerega pa je bil nato tudi dejansko izključen. To društvo je bila organizacija londonskih čebelarjev, ki je svoj čas izvolilo odličnega pisatelja za svojega dosmrtnega častnega člana. Na zadnji seji društvene uprave pa je predlagal pastor dr. Gre en, da se Shaw izključi iz društva zaradi »blasfemije o Kristusu in njegovih apostolih«. Sihav/ je namreč nedavno izdal knjigo z naslovom »Pustolovščina črnke, ki je iskala boga«. Dr. Green je ogorčen izjavil, da človek, ki govori s takim cinizmom o temeljnih načelih krščanske vere, ni vreden, da pripada društvu čebelarjev.
fnominlaJte ie CMD
Mali o
Razno
PLETILJO,
izurjeno, sprejme Jeglič, Tržaška cesta 8. Maribor. Isto-tam na prodaj pletilni stroj 8-60.	1796
DOLGO. BELO, OVČJO VOLNO,
afrlk, žimo, nudi najceneje v Mariboru F. NOVAK. Vetrinjska 7, Koroška 8, Glavni trg
St. 9.	1794
»  .
MARTIN SAFRAN.
abo-, črkoslikar, pleskar in čar, Maribor, Slovenska ul. 6. prevzema vsa v to stroko padajoča dela ter jih Izvršuje obro jn poceni.	1664
Stanovanje
STANOVANJE.
veliko, suho sobo s štedilni-
Prodam
MOTORNO KOLO
na prodaj! Vprašati: Komen-
Sobo odda
DVA GOSPODA
iprejmem na stanovanje. Pobreška cesta 9a.	1737
DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard, Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta 10. 1668	kovska cesta 33. 1764 STAREJŠA VDOVA, poštena in zanesljiva, iščč siužbe gospodinje ali k otrokom. Naslov v upravi. 1745	VELEZANIM1VI ROMAN
OBLEKE. ČEVLJE. če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode. 1662	ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA. z znanjem slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in slovenske stenografije išče nameščenia. Ponudbe na upravo lista pod »skromna«. 7000	PROKLETSTVO LJUBEZNI DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA* MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11
NAGOBČNIKE. ovratnike, biče in vrvice za		
pse v veliki izberi nudi Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, 1528	Službo iiie	
VINO. prvovrstno, od 10 litrov na; prej po Din 4 dobite v Drav: ski utici 15, pri Arbelterju. 1741	ŠIVILJA, ki šiva vse, hitra in perfektna, išče stalnega nameščenja. Naslov v upravi »Večernika«. 1795	CENA ZA OBA DELA 35 DIN
Izdata konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru