GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 33.-leto XII.-15. september 1973 -------------------------------------------------- < Konferenca v Alžiru presegla pričakovanja Dogodek svetovnega formata — četrta vrhunska konferenca neuvrščenih. Sledile ji bodo še mnoge ocene, vendar pa le danes lahko rečemo, da po svojem obsegu, udeležbi šefov držav in vlad ni razočarala pričakovanj udeležencev in držav v razvoju, nasprotno, prav gotovo je celo presegla vsa pričakovanja in vse ocene pred konferenco, o pomenu in moči gibanja neuvrščenih. Za Jugoslovane pa je še posebej pomembno to, da je naša država, pobudnica neuvrščenosti, tudi v Alžiru odigrala pomembno vlogo in dala znaten prispevek k nadaljnji rasti gibanja neuvrščenih. Pomen in uspeh konference so konkretni dogovori za kontinuiteto in uskladitev sodelovanja neuvrščenih držav med vrhunskimi konferencami. njen nadaljnji uspeh pa je v tem, da je velika večina udeleženih držav sprejela takšen koncept neuvrščenosti, kar priča o tem, da se je tudi v političnem smislu gibanje neuvrščenih z alžirsko vrhunsko konferenco še okrepilo in vsebinsko izpopolnilo. »Vloga neuvrščenih ne ponehuje, ni preživeta, marveč se mora nasprotno še bolj krepiti, kajti svetovni problemi, ki najbolj zadevajo neuvrščene države, države v razvoju, še niso rešeni. Mi, neuvrščeni imamo zdaj nalogo okrepiti svojo pravico do sodelovanja pri reševanju svetovnih problemov tako, da nihče drug ne sme na naš račun reševati vprašanj, ki ne zadevajo toliko njih (velesil), kolikor prav neuvrščene države.« To so bile besede predsednika Tita zadnji dan konference, v intervjuju za alžirsko televizijo. Med njegovimi tehtnimi besedami še tole: »Ni potrebno, da stalno prosimo, da samo pričakujemo od razvitih držav, da bi se nekega dne spomnile in se omehčale ter dale neuvrščenim večjo pomoč. Nasprotno, mi moramo tudi znotraj kroga neuvrščenih, med državami v razvoju, iskati načine za medsebojno pomoč!« Četrta alžirska konferenca neuvrščenih je nedvomno dokazala, da neuvrščenost ni več niti boj za posamezne interese, niti ne več le zasilni izhod iz stiske med dvema blokoma. Postala je konkreten koncept mednarodnih odnosov, ki je in bo vedno bolj prisoten v svetovnem dogajanju. Razgovor z direktorjem FRP ZP Iskra - Edijem Delopstom Kako ocenjujete rezultate polletnega poslovanja? Ce upoštevamo pogoje poslovanja, ki so zaradi uvedbe oz. izvajanja novih predpisov, zlasti s področja financ bistveno spremenjeni, so rezultati v prvem polletju letošnjega leta zadovoljivi. Primerjava s prvim polletjem leta 1972 kaže, da so vsi pokazatelji razen dobička močno preseženi, kar priča o velikih naporih, ki so bili vloženi s strani naših delavcev. Tudi primerjava z letnim planom 1973 kaže dokaj ugodno sliko poslovanja, saj so razen izvoza in dobička skoraj vse ostale planirane postavke le minimalno pod predvidevanji za prvo polletje 1973. Pri tem pa je potrebno poudariti, da naše združeno podjetje v svojih letnih gospodarskih načrtih v zadnjih nekaj letih načrtuje dokaj visok trend razvoja (fta. 30 % letno na realizacijo preteklega leta), ki ga ni možno v celoti realizirati že v I. polletju, dočim se ob koncu leta predvideni poslovni cilji skorajda v celoti realizirajo. V I. polletju 1973 je vplivalo na finančni rezultat (dobiček) zamrznje-nje cen naših izdelkov, ob sočasni precejšnji podražitvi reprodukcijskega materiala in s tem zvišanju poslovnih stroškov; nato uvedba zmanjšanja dohodka zaradi terjatev starejših od 90 dni, uvedba davka na dohodek TOZD. in nekateri drugi ukrepi, ki so bili uvedeni v letu 1973. Vse te težave, s katerimi smo se sre-(Dalje na zadnji strani) Iskri zlata plaketa za dobro kvaliteto izdelkov •Minuli petek popoldne so se zbrali v kongresni dvorani zagrebškega velesejma predstavniki nekaterih jugoslovanskih podjetij in ustanov, ki so bili posebej vabljeni. Ob zaključku akcije za leto kvalitete je namreč posebna komisija predlagala nagrade v obliki plaket za tista podjetja. ki so bila najuspešnejša pri tej akciji. Zbrane je pozdravil s kratkim nagovorom najprej predsednik ZIS Djemal Bjedič. Prikazal je izredno pomembnost akcije, ki mora biti po-_ slej vodilo za vsako podjetje pri nas. Za govorom predsednika Bjediča je razdelil nagrade Dušan Strujič, predsednik komisije za nagrade in član sveta za leto kvalitete. Skupno je bilo razdeljenih 104 zlatih, sre-brnih in bronastih plaket. Iz Slovenije so prejela zlate plakete: Gospodarska zbornica SR Slovenije, Združeno podjetje ISKRA, Meblo iz Nove Gorice in ZP Slovenske železarne. Zlato plaketo za naše podjetje je prevzel Milan Železnik, svetnik gen. direktorja, ki mu je bila poverjena akcija v Iskri in ki ima tudi največ zaslug, da so bili. pri nas uresničeni kriteriji za dosego te velike nagrade oz. priznanja. Bronasto plaketo pa je prejela tudi naša tovarna Zmaj iz Ljubljane. »Leto kvalitete se končuje,’ toda boj za kvaliteto se nadaljuje,« bi bilo potrebno tudi za naprej upoštevati in ga v okviru vseh možnosti podpirati. Marjan Kralj Iskra na zagrebškem velesejmu Jesenski zagrebški velesejem je po številu sodelujočih in razstavljenih eksponatih nesporno najobsežnejša sejemska prireditev v državi in nemara tudi v vsej jugozahodni Evropi. Temu primerna je tudi njegova komercialna pomembnost, saj se zbere vsakič nekaj tisoč razstav-Ijalcev, malone iz sleherne dežele na svetu. Seveda je zato nastop na sejmu za vsakega pomembnega domačega proizvajalca in celo trgovca samoumevna nujnost, ki jo ne kaže zamuditi, marveč se je treba nasprotno — nanj temeljito pripraviti. Ta dejstva smo upoštevali tudi pri nas, zato so bile že priprave za nastop temeljite. Sodelavci marketinga v Iskra Commerce Milan Zornik, Drago Novak in Zvone Zupanek so namreč načrtovali in oblikovali izredno estetsko in učinkovito stojnico, verjetno najprivlač-nejšo v Zagrebu doslej. Tudi vsebinsko, glede na razstavljene eksponate, je bil naš nastop sodoben in ustrezen renomeju naše- ga podjetja. Raztavljenih eksponatov sicer ni bilo veliko, v celoti morda nekaj nad 200, vendar je bil prikazan prerez našega proizvodnega programa s posebnim poudarkom na grupacijo proizvodov s področja energetike. Poudarek prav na energetiki je bil zelo posrečeno izbran zaradi bližnjih velikih del energetskih objektov po eni strani, po drugi pa smo tako prikazali naš delež proizvodov in naše možnosti v tej grupaciji, ki jo sestavljajo: zaščitna tehnika, instrumenti, signalizacija, prenos in obdelava podatkov, telekomunikacije in napajalni sistemi. Nastop na sejmu je uspešno dopolnjeval obsežen komercialni prostor, kjer so naši strokovnjaki posredovali interesentom vse tehniške in komercialne podatke o naših izdelkih ter vodili razgovore o morebitni prodaji. Čeprav ne moremo govoriti o določenih, že sklenjenih komercialnih zaključkih, po vsej verjetnosti poslovni uspeh našega nastopa ne bo izostal. Naši integrirani podjetji EMO iz Celja in Zmaj iz Ljubljane sta nastopili posamično v hali 6. Prva z obsežnim programom v glavnem gospodinjskih izdelkov, druga pa samo z baterijami in baterijskimi svetilkami. Tudi ti stojnici sta bili lepo oblikovani in skladno urejeni glede na specifičnost proizvodnje. Ob obisku v Zagrebu sem izkoristil priliko in zaprosil nekaj naših vodilnih sodelavcev naj povedo, kaj menijo o nastopu Iskre na letošnjem jesenskem velesejmu. Povedali so: Generalni direktor Vladimir Logar: Cilj letošnjega nastopa je bil prikazati javnosti oz. posebej strokovnjakom elektrogospodarstva našo kompleksno opremo za avtomatizacijo energetskih objektov. Na splošno sem z letošnjim prikazom zelo zadovoljen, morda bi pripomnil, da bi bil potreben malo boljši poudarek Iskre ravno pri vhodu stojnice in pa bolj dinamičen prikaz vseh televizorjev z vključenim programom. (Dalje na zadnji strani) KABINET PREDSEDNIKA REPUBLIKE Btograd, 21. avgusta 1973. Br. 863/73. PREDSEDNIŠTVO SINDIKALNE KONFERENCI JE ZDRUŽB NO G PRE DU ZE ČA' 'ISKRA' 'KRANJ LJUBLJANA Potvrdjujemo da je Predsednik Republike upoznat sa vašim pismom od 6. jula o. g., u kojem iznosite problem cena nekih vaših proizvoda. U cilju potpunijeg informisanja druga Predsednika, pribavili smo informaciju od Saveznog sekretarijata za tržište i cene i drug Predsednik je upoznat sa njenom sadržinom. Želimo da vam prenesemo jedan stav iz te informacije, ko ji nago-veštava pozitivno rešenje vaše g zahteva: "U najskorije vreme biče upučeni predloži za rešenje ovih zahteva republikama,radi uvida i osvajanja novih dogovora oko promene zatečenih cena onih proizvoda, za koje je ocenjeno da su zahtevi hitnog karaktera i da postoječi dispariteti cena mogu po-remetiti obim ponude i usporiti 'kontinuitet proizvodnje" . Sa drugarskim pozdravom. Kopija: Drug Andrej Marinc, predsednik IV SR Slovenije ŠEF KABINETA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Aleksander Šokorac ISKRA-EMO in cene O cenah nekaterih izdelkov EMO, zlasti kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov ter radiatorjev smo že mnogo pisali. Po neštetih potovanjih, urgencah, intervencijah itd., ki so trajale celi dve leti, so se cene za radiatorje in kopalne kadi vendarle vsaj deloma uredile. Zvezni zavod za- cene je dal soglasje k samoupravnemu sporazumu za povišanje cen sanitarnih proizvodov (kopalne kadi, pomivalne omarice, WC izplakovalnike) in radiatorjev v višini 80 % od zahtevanega, to je pri kopalnih kadeh nekaj nad 70 %, pri radiatorjih v povprečju med 65 % in 70 % in pri pomivalnih omaricah in WC izplakovalnikih med 15 % in 35 %. Nove cene veljavne po objavi v Uradnem listu 14. septembra 1973. Cene naših kopalnih kadi so bile nespremenjene od 1. 1966, cene radiatorjev pa od 1. 1971. Zaradi porasta proizvodnih stroškov, kjer je glavna postavka pločevina in neiz-premenjenih prodajnih cen, se je dobiček pri proizvodnji teh proizvodov iz dneva v dan manjšal, dokler ni bila zaradi izgube delno ustavljena proizvodnja. Tako je bil npr. pri kopalnih kadeh strošek surove kadi 160 cm v letu 1966 153,52 din, v 1. 1973 pa že 344,45 din, ob nespremenjeni prodajni ceni 269,00 din. Torej nas je samo surovec stal več, kot pa je znašala prodajna cena. Podobno se je dogajalo pri radiatorjih. V času formiranja prodajne cene radiatorjev smo plačevali za kg pločevine 3,14 v juliju 1973 pa že 6,73 din kg. V členu radiatorja TRIKA 604/6 je 2,9 kg pločevine, torej znaša le strošek pločevine 19,52 din, prodajna cena pa je 16,20 din. EMO je že v 1. 1971 začel postopek za spremembo cen sanitarij, spomladi 1972 pa še za spremembo cen radiatorjev. Kljub vsem urejenim formalnostim (podpisani samoupravni sporazumi), pa je zavod zavlačeval odobritev cen. Podobno kot EMO se je godilo tudi ostalim proizvajalcem, ki proizvajajo radiatorje. Zaradi omejitve proizvodnje za domači trg in kasneje popolnega prenehanja prodaje navedenih proizvodov so prišli potrošniki (predvsem montažerji) v težak položaj. Tako je samo v Sloveniji še vedno odprto vprašanje vselitve 6.500 stanovanj, ki nimajo montiranih radiatorjev in kopalnih kadi. Zaradi tega so tudi potrošniki organizirano (preko svojih združenj) pritiskali na Zavod za cene, da dovoli povišanje. Omejitev in kasnejša ustavitev proizvodnje je nudila uvoznikom Dalje na drugi strani Za boljšo orientacijo udeležencev proslave objavljamo zgornjo skico f------------------------------------------------------------------v Program proslave v Starih žagah V našem listu smo že pisali, da bo 22. septembra v Starih žagah na Dolenjskem proslava 30 letnice ustanovitve partizanskih radiodelavnic pod imenom 99d in odkritje spominske prlošče. V ta namen tudi po tej poti prireditveni odbor ZB Iskre vabi vse nekdanje borce, posebej pa vse, ki so sodelovali v radiodelavnicah 99d, da se proslave polno številno udeležijo. Prireditveni odbor je pripravil naslednji PROGRAM PROSLAVE 1. otvoritev proslave — nagovor Franca Križnarja, predsednika ZB Iskra 2. govor Rudija Jančarja o pomenu radiodelavnic 99d za NOV in PO S med vojno in za razvoj slovenske elektronike 3. govor predstavnika republiškega odbora ZZB Slovenije 4. odkritje spominske plošče 99d — Franc Košir, direktor tovarne Iskra-Kondenzatorji, Semič. Na proslavi bo sodeloval' pevski zbor Iskre-Elektromehanike, po slavnostnem delu pa je preskrbljeno za zabavo in ples, v paviljonih pa bodo udeležencem postregli z jestvinami in pijačo. Proslava bo ob desni strani ceste, ki vodi od Podturna prek Občič in Starih žag v Črmošnjice, pred vstopom v sotesko Starih žag. Proslava bo ob vsakem vremenu 1 Vabimo vse nekdanje borce radiodelavnic 99d, borce in člane kolektivov Iskre! Pojasnila k razpravam o samoupravnem sporazumu ZP Iskra Akcijski odbor ZP je 27. 12. 1972 sprejel Teze o osnovnih izhodiščih za sklenitev samoupravnih sporazumov TOZD o samoupravnih odnosih in integracijskih oblikah združenega dela v ZP Iskra. S tem tezami, ki so bile verificirane v javnih razpravah v organizacijah ZP, so delavci Iskre sprejeli družbeno-politična izhodišča za uveljavitev ustavnih amandmajev v ISKRI. Akcijski odbor je ob sprejetju TEZ imenoval tudi komisijo z nalogo, da izdela na osnovi sprejetih izhodišč konkreten predlog samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v ZP ISKRA in urejanju medsebojnih odnosov. Komisija je izdelala več predlogov in sproti seznanjala s svojim delom akcijski odbor, družbeno-poli-tične organizacije v Iskri in izven nje ter upoštevala kritične pripombe, sugestije in nasvete, ki jih je prejela. Predlog samoupravnega sporazuma je torej rezultat prizadevanj ne samo komisije akcijskega odbora, temveč tudi širokega kroga družbe-no-političnih delavcev v Iskri in izven nje. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP Iskra oblikuje Iskro kot sestavljeno organizacijo združenega dela, to je kot eno izmed integracijskih oblik združevanja dela in sredstev delavcev TOZD Iskre. Predlog samoupravnega sporazuma daje združenemu podjetju novo vsebino in nove razsežnosti, ki jih pogojujejo tako stopnja razvoja ZP kot celote in njenih posameznih delov, predvsem pa družbeno-politična spoznanja naše širše družbeno-poli-tične skupnosti, vsebovane v ustavnih dopolnilih ter v osnutkih ustave SFRJ in SRS. Delavci v TOZD se združujejo prek svojih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela — združeno podjetje Iskra zaradi doseganja skupnih poslovnih ciljev, ki naj omogočajo in zagotavljajo nenehno rast vsake TOZD posebej in vseh skupaj, zagotavljajo njihovo medsebojno povezovanje in s tem večjo socialno varnost, večji porast osebnega in družbenega standarda ter na višjih osnovah nenehno reprodukcijo medsebojnih samoupravnih socialističnih odnosov v ZP, kot tudi v širši samoupravni družbeni skupnosti. Predlog samoupravnega sporazuma določa take integracijske oblike ZP Iskra, ki omogočajo družbeno delitev dela — specializacijo, pri kateri vsaka od njih za svoje delovanje omogoča uporabo in doseganje vrhunskih dosežkov z njenega delovnega področja in ki hkrati zagotavlja kljub družbeni delitvi dela celovitost delovnega procesa, v katerem na osnovi svobodnih odločitev in enakopravno sodelujejo vsi udeleženci v delovnem procesu, pri prevzemanju rizika in pri udeležbi na rezultatih dela, v odvisnosti od svojega vloženega dela in sredstev. Predlog samoupravnega sporazuma realizira s svojimi določili ta osnovna izhodišča, tako da: 1. uveljavlja načela branžnega povezovanja proizvodnih TOZD v branžna podjetja, oz. industrije, ki so delovne organizacije (člen 19, 21 in priloga L); 2. ugotavlja smiselnost in določa tiste dejavnosti v ZP, ki so skupnega pomena za vse TOZD in za katere obstaja resnični interes in nujnost, da jih delavci TOZD združijo in upravljajo skupno. To so dejavnosti za razvojno-raziskovalno funkcijo, tržno funkcijo, bančno-finančno funkcijo in za katere določa, da se organizirajo v organizacijah skupnega pomena z določenim obsegom poslovanja. Te organizacije skupnega pomena imajo status delovnih organizacij; 3. ugotavlja in določa potrebno strokovno dejavnost in to po vrsti in obsegu, ki sta pot.ebna za koordiniranje skupnih interesov, načrtovanje razvoja in za usmerjanje ZP kot celote. Te strokovne dejavnosti so organizirane v Strokovnih službah ZP Iskra; 4. določa pomen avtomatske obdelave podatkov v vsem ZP.in obseg te dejavnosti na ravni ZP ter status delovne organizacije Centra za avtomatsko obdelavo podatkov; 5. določa mefto rekreacijske in kulturne dejavnosti in njen obseg na ravni ZP ter status Počitniške skupnosti Iskre; 6. določa, da se v vseh organizacijah skupnega pomena, vključno s strokovnimi službami ZP, glede njihove notranje organizacije in sistema poslovanja uveljavi načelo branžne organiziranosti, kjerkoli je to smiselno in potrebno. Ta določila o organizacijah in dejavnostih skup- Štev. 33 — 15. septembra 1973 nega pomena so zajeta v členih 22 do 70; 7. zavezuje vse podpisnice sporazuma, da v medsebojnih poslovnih odnosih uveljavljajo načelo medsebojne odvisnosti med proizvodnimi organizacijami in organizacijami skupnega pomena ter konkretizira ta načela pri vsaki od njih posebej. Tako obširno in podrobno določa osnove in oblike te medsebojne odvisnosti predvsem za proizvodne organizacije in ISKRA-Commerce ter Zavod za avtomatizacijo. Ta določila obsegajo pri ISKRA-Commerce člene 37 in 99—103, pri Zavodu za avtomatizacijo pa člen 32 ter člene 94—98; 8. določa oblike združevanja sredstev za s sporazumom dogovorjene namene in za financiranje izvajanja skupnih funkcij, pri čemer določa načelo, da mora biti za dogovorjeno združeno funkcijo ali nalogo izdelan konkreten program, ki določa obseg in cilje te dejavnosti in ki ga sprejema DS ZP. Za tako dogovorjeno združeno funkcijo ali nalogo, kjer so za delovanje le-te potrebna sredstva, predlog samoupravnega sporazuma predvideva namenske sklade ali združena sredstva, s katerimi upravlja za to pristojen kolektivni izvršilni organ, ki tudi skrbi za izvajanje te dejavnosti s pomočjo ustrezne strokovne službe (člena 84 in 93); 9. vzpostavlja tak sistem samoupravljanja ZP, pri katerem ne gre za naj višji samoupravni organ v ZP v smislu hierarhične nadrejenosti, temveč za sodelovanje delavcev TOZD v skupnem samoupravnem organu, kjer urejajo in odločajo o svojih skupnih združenih funkcijah in skupnih interesih. Posebej je poudarjeno načelo, da o neodtujljivih pravicah delavcev, za katere so se dogovorili, da jih bodo skupno upravljali v ZP, predhodno odločijo v svojih TOZD ter je potrebno soglasje vseh, kadar sprejemajo tak sklep na DS ZP, ki naj velja za ZP kot celoto. Za posamezne skupne funkcije so predvideni kolektivni izvršilni organi, med katerim je tudi odbor za samoupravni nadzor, ki opravlja funkcije delavskega nadzora. Kot poseben organ ZP je predvideno predsedstvo, ki združuje predsednika DS, predsednika kolektivnih izvršilnih organov in pri katerem delu sodelujejo tudi predsedniki družbeno-političnih organizacij ZP. Gre za obliko koordiniranja in usmerjanja delovanja vseh organov upravljanja ob sodelovanju družbeno-političnih organizacij. Ta določila so obravnavana v členih 120 do 158; 10. posebno poglavje je določeno za družbeno-politične organizacije ZP Iskra, kjer so konkretizirane tudi pravice in dolžnosti le-teh in to v členih 166—178. Vse predloge, pripombe in sugestije za čim doslednejšo uveljavitev ustavnih dopolnil v ZP Iskra, ki jih bodo tako posamezniki kot zbori delavcev in družbeno-politične organizacije posredovale akcijskemu odboru, bo le-ta pri končni korekciji besedila samoupravnega sporazuma obravnaval in do njih zavzel ustrezno stališče. -MB- Iskra-baterije Zmaj, Ljubljana. — Posnetek kaže delavki pri finalizaciji baterij z oznako K 6, potem ko so le te prestale natančno končno kontrolo, s katero elektronsko ugotavljajo kakovost tovrstnih baterij. Elementi 1 2 Ig 3 « | S s: „-2 4 , L—VI. 1973 Indeksi 5:3 5:4 6 7 1 CELOTNI DOHODEK 12.925 30.375 23.811 184,22 78,39 Od tega: — doma 9.050 8.776 12.206 135,76 140,00 — izvoz 3.875 21.599 11.525 297,42 53,36 2 Porabljena sredstva 8.637 20.980 15.254 176,61 72,71 3 DOHODEK 4.288 9.395 8.557 199,56 91,C i 4 VKALKULIRANI DEL DOHODKA 5.285 7.680 8.292 156,90 107,07 Od tega: — vkalku tirane pogodbene in zakonske obveznosti 1.268 1.454 1.805 142,35 124,14 — vkalkulirani osebni dohodki 4.017 6.226 6.487 161,49 104,19 5 OSTANEK DOHODKA 997 1.715 265 — 15,45 6 Poprečno število zaposlenih po stanju konec meseca 309 507 428 138,51 84,42 Pred proslavo v Starih žagah Obdobje od septembra 1941 do marca 1943 V današnji številki »Iskre« začenjamo objavljati zapis o nastanku, delu in pomembnosti partizanske radiodelavnice 99d v Starih žagah, ki bo izšel v posebni spominski brošuri, natisnjeni ob proslavi 30-letnice radiodelavnice 99d v Starih žagah. Septembra 1943 sta bila poslana iz Ljubljane na Dolenjsko inž. Dušan Lasič in ing. Pavle Tepina z nalogo, da osnujeta radio-tehnično delavnico. V Podturnu sta se sestala z Rudijem Jančarjem-Turkom, ki je bil že poldrugo leto partizan in je vzdrževal radiotelegrafsko zvezo z Moskvo. Tiste dni je bil ves zavzet z zbiranjem in prevažanjem materiala, zaplenjenega ob kapitulaciji Ptalije S Karlom Grahkom sta navozila že nekaj kamionov tehničnega materiala iz Novega mesta ter ga vskladiščila v Opčicah. Turk je bil že obveščen o njunem delu in jima je povedal, da je za partizanske delavnice določena dolina ob Divjem potoku, nekako med Opčicami in Črmošnjicami. Tu so prej živeli Kočevarji, ki pa so se skoraj vsi izselili. Zapustili so vrsto mlinov, žag. hič; gospodarskih poslopij, zidanic in vse je bilo prazno. Kraj je bil zaradi neobljudenosti in precejšnje oddaljenosti od naseljenih področij zares primeren za delavnice, ki so tudi na osvobojenem ozemlju želele ostati skrite. Poleg tega so imeli na voljo še vodno moč, kar je bilo za delo izredno pomembno. Na spodnjem koncu, pri Opčicah, je bila dolina še precej odprta, pri Starih žagah pa se je močno zožila. Struga Divjega potoka je izginjala v globoki grapi, ob vodi pa so se vrstili mlini in žage. I^a levi strani — če gremo iz Opčic proti Črmošnjicam — se je nad globeljo dvigalo precej strmo pobočje Nove gore s travniki in vinogradi. Sredi pobočja, kakšnih petdeset metrov nad dolino, je peljala pot, ob kateri so bile na gosto nanizane zidanice in hiše, posamezne pa so samevale tudi pod potjo in nad njo. Tukaj, sredi grape, sta se Dušan in Pavle ustavila in izbrala za delavnico prostoren mlin z mnogimi stranskimi poslopji. Ostale mline in žage nad njenim so že zasedli usnjarji, mehaniki in puškarji, niže ob vodi pa peki in bolničarji. Glavna hiša je bila še kar dobro ohranjena, bilo ISKRA-EMO in cene (Nadaljevanje s 1. strani) idealne možnosti za zaslužke. Kmalu so se pojavile uvožene kopalne kadi in radiatorji, vendar po izredno visoki ceni. Uvožena kopalna kad 160 cm povsem enaka kopalni kadi EMO (stara cena v maloprodaji med 423.00 do 465,00) je na voljo potrošnikom v trgovini po ceni med 924,00 do 1.360,00 din torej celo preko 300 % več od domače. Tudi zahtevana nova cena kopalne kadi je še vedno bistveno nižja od uvožene. Kljub temu pa je Zavod za cene še nadalje vztrajal na neizpre-menjenih cenah. Ko so nekateri že obupali in je kazalo, da bomo morali proizvodnjo kadi in radiatorjev popolnoma opustiti in se preusmeriti na druge proizvode, je direktor Zavoda za cene Lackovič 31. avg. le podpisal soglasje k samoupravnemu sporazumu za spremembo cen sanitarij in proizvodov. (Po objavi v Urad. listu 13. septembra bomo 14. septembra lahko začeli prodajati te proizvode po novi ceni. Nerazumljivo zavlačevanje ureditve cen za radiatorje in kopalne kadi, je spravilo Iskra-EMO v zelo negotov gospodarski položaj. Kot je že v začetku omenjeno so bile cene zvišane le 80 % zahtevka, vendar so kljub temu dani delni pogoji za rentabilno proizvodnjo radiatorjev in kopalnih kadi ter drugih sanitarij. Močno zmanjšana proizvodnja radiatorjev je povzročila odhod delavcev iz obrata radiatorjev v druga podjetja, tisti pa, ki so bili razporejeni na druga delovna mesta, se sicer vračajo, vendar jim je tako stanje vtisnilo občutek negotovosti. Nastaja vprašanje kako popraviti veliko škodo, ki je bila prizadejana Iskra-EMO ne le v tem, da je nastala zaradi takega stanja izguba, temveč tudi v tem, da je sedaj težavno zbrati specializirane delavce, da bi bil zagon obrata popoln. Emil Jejčič ISKRA-Polprevodniki Trbovlje Polletni poslovni rezultati V tovarni polprevodnikov v Trbovljah smo v minulih letih preboleli krizo, katere posledica je bila zlasti v zadnjih dveh poslovnih letih tudi izguba. Težave, ki so spremljale proizvodnjo, smo sicer v dobršni meri že odpravili, ne pa še v celoti. Kopica objektivnih razlogov je že v začetku tekočega poslovnega leta nujno narekovala znižanje prvotnega, dokaj optimistično načrtovanega obsega proizvodnje, osnovanega na pričakovanjih, da bo vsa oprema nared pravočasno, prav tako pa tudi potrebni reprodukcijski material. Glavni razlog za znižanje proizvodnega načrta je bil, da letos še ne bo stekla proizvodnja močnostnih diod, delno pa tudi zakasnitev pri dobavi in justiranju opreme in materiala za proizvodnjo varikap diod. Toda, kljub temu si prizadevamo, da bi v letošnjem poslovnem letu dosegli boljše rezultate in, da bi se vsaj približali znižanemu obsegu proizvodnje, če ga iz navedenih objektivnih razlogov ne bi v celoti izpolnili. Kot protiutež izpadli proizvodnji načrtujemo povečanje proizvodnje silicijevega monokristala za lastne potrebe in za izvoz. Odločili smo se tudi za specializacijo proizvodnje, na račun katere bomo proizvodni asortiment zožili, da bi pri ostalih izdelkih lahko prešli na večje serije in s tem povečali prodajni program. V smeri specializacije proizvodnje smo lani v novembru sami izdelali oziroma formirali proizvodno linijo enoamperskih aksialnih diod, ki so po obliki in električnih značilnostih povsem enakovredne najboljšim tovrstnim izdelkom slovečih tujih proizvajalcev. V začetku proizvodnje aksialnih diod so šle vse izdelane količine na poljsko tržišče, sedaj pa jih del dobavljamo že tudi poslovnemu partnerju — firmi KNAPIC — za ameriški trg. Povečalo pa se je zanimanje zanje tudi na drugih tržiščih tako, da so sedanje količine za zadovoljitev vseh potreb že premajhne. V želji, da bi bili bodoči poslovni rezultati boljši, smo začeli tudi s proizvodnjo podsestavov — selen-skih in silicijevih usmerniških stavkov. Nadalje izdelujemo elektronske vžigalnike za vgradnjo v plinske štedilnike (zlasti za »Gorenje«, Velenje). Ob sodelovanju strokovnjakov ISKRINEGA Zavoda za avtomatizacijo pa razvijamo usmern iški stavek za alternator (za ISKRO Avtoelektriko, Nova Gorica). Novost pa so končno tudi triplerji za barvne televizorje. Če bomo, kljub zmanjšanemu proizvodnemu načrtu, sproti premagovali še vse preostale težave in ovire pri dokončnem justiranju proizvodnih naprav, dokončni klimatizaciji proizvodnih prostorov za planarne postopke in drugod, da bi čimprej omogočili začetek težko pričakovane proizvodnje varikap diod, računamo, da bomo takšen načrt uspeli izpolniti in poslovanje v letu 1973 zaključiti z boljšimi rezultati. Splošni gospodarski položaj, stabilizacijski ukrepi in padec kupne moči prebivalstva kot zunanji, težave in ovire v proizvodnji kot notranji činitelji pa so se močneje odrazili v poslovanju kot je bilo to predvideno v letnem, prav zaradi teh činiteljev zmanjšanem proizvodnem načrtu. Temu ustrezni so bili tudi poslovni rezultati, doseženi v tem letu v primerjavi z lanskimi, in načrtovanimi, in sicer: V obdobju letošnjih šestih mesecev smo dosegli za 84,22 % večji celotni dohodek kot v istem obdobju lani, vendar le 78,39 % načrtovanega za I. polletje 1973. Še slabše je pri izvozu, ki je bil za 197,42 % večji kot lani, od načrtovanega za I. polletje 1973 pa smo dosegli le 53,36 %. Struktura celotnega dohodka in njegove razdelitve pa kaže, da smo v obravnavanem obdobju zmanjšali porabljena sredstva in povečali dohodek v primerjavi z lanskim, načrtovanega pa smo dosegli več kot celotnega dohodka, in sicer 91,08 %. Vendar so povečani dohodek — lani na zaposlenega okrog 14 tisoč, letos okrog 20 tisoč dinarjev — absorbirale večje pogodbene in zakonske obveznosti, predvsem pa osebni dohodki, povečani zaradi večjega števila zaposlenih in zvišani zato, da bi se približali regionalnemu, ISKRINEMU in republiškemu poprečju, in sicer v obravnavanem obdobju od 13 tisoč lani na 15 tisoč dinarjev letos na zaposlenega. Nedoseganje planiranih rezultatov v obravnavanem obdobju je zato pripisovati tako zunanjim vplivom kot težavam in oviram v proizvodnji, ki ji bomo morali sproti premagovati, če hočemo v letu 1973 doseči boljše rezultate. —M. Č.— pa je treba še marsikaj urediti za delavnico. Tako predvsem električno centralo in instalacije za razsvetljavo. Uporabila sta najprej kar generator, ki je že bil v mlinu; kmalu sta ga zamenjala z močnejšim, ki jima je dajal dovolj moči ne le za razsvetljavo, temveč tudi za druge potrebe. V veliki pritlični sobi sta postavila mize in police za material in za aparate ter preskrbela stole in namizne svetilke. V podstrešnih sobah sta pripravila pograde za ležišča in popravila okna. V začetku sta jima pri delu pomagala dva tesarja, ki so ju posodili puškarji, pozneje pa sta delala sama. Les, žeblje in podobno sta dobivala pri gospodarski komisiji v Opčicah, kjer sta tudi prejela orožje, odeje in hrano. Za nabavljanje in pomoč jima je bil dodeljen Karel Grahek; bil je iznajdljiv in prizadeven intendant. Kmalu je navozil cel kup najrazličnejšega tehničnega materiala. Lepega dne pa je Dušana in Pavleta presenetil še z nečim boljšim. Iz Novega mesta je pripeljal Ljubo Lenček in Nado Vidmar, da bi ju razbremenili zoprnih vsakdanjih »ženskih« opravil kot so kuhanje, pranje, čiščenje prostorov in podobno. Tako sta se lahko bolj posvetila svojemu delu. Trenutno je bila njuna glavna skrb posvečena pregledovanju in spravljanju kopice materiala in vseh mogočih vojaških aparatov. Vmes je bilo seveda tudi precej ničvredne šare. Hotela sta ugotoviti, kaj bi se moralo predelati, kaj razdreti, da bi dobili dragocene sestavne dele za lastne izdelke. Vedeti moramo namreč, da je bila italijanska vojska motorizirana ali vsaj »mulizi-rana;< in so bile zato njihove postaje težke in so trošile mnogo enerr ‘ partizani pa so morali večino prenašati na svojih hrbtih. Največ je bilo italijanskih radijskih postaj, bencinskih agregatov, polnilcev, akumulatorjev, baterij, telefonov, slušalk, zvočnikov in podobnega. Prostori v mlinu in sosednjih poslopjih so bili kmalu polni. < .. Tedaj ko sta pripravljala delavnico, se, je oglasil pri njima tudi tovariš iz odseka za zveze pri Glavnem štabu, ki mu je bila delavnica podrejena. Seznanil ju je s potrebami in zahtevami Glavnega štaba in z nalogami, ki čakajo delavnico. Te naloge so bile: — na novo naj bi izdelali močne radiotele-grafske sprejemno-oddajne postaje za zveze med večjimi vojaškimi enotami; — predelali naj bi italijanske postaje RF 2 in jim povečali domet; — izdelali naj bi serijo preprostih audionskih sprejemnikov na baterije, predvsem za bolnice; — poleg teh novih del pa bi morali vzdrževati in popravljati še najrazličnejše oddajnike, sprejemnike, polnilce in druge električne aparate iz vojaških enot, bolnišnic, političnih ustanov, zavezniških misij in podobno. Torej kar obširen program za delavnico, ki je šele nastajala iz nič. Medtem sta tudi zvedela, da se jima bodo kmalu pridružili še tovariši iz Ljubljane, kjer je postalo delo radijskega sektorja po nemški okupaciji zelo težko. Zato je bilo sklenjeno, da se preseli na osvobojeno ozemlje. Oktobra so res prišli in pripeljali s seboj 60 zabojčkov orodja in radiotehničnega materiala ter nekaj knjig. Skupina je štela zdaj 12 oseb in je dobila oznako 99 d. Podrejena je bila odseku za zveze pri Glavnem Štabu NOV in PO Slovenije. Njen Iskra-Elektromehanika Kranj Iskra-Elektromotorji Železniki V osmih mesecih 67°lo letnega načrta Poslovanje v prvem polletju PROIZVODNJA V AVGUSTU Vrednost proizvodnje za mesec avgust je bila postavljena precej višje, kakor za mesec julij, vendar postavljena vrednost ne dosega mesečnega povprečja letne vrednosti. Planirano proizvodnjo smo v tem mesecu presegli za 1,9 %, kar znaša 1,108.077 dinarjev. Zadolžitve pa nista izpolnila obrat telefonije in obrat števcev, vendar so izpad uspeli pokriti ostali obrati. Kumulativno presegamo plan za 7,2 %, oziroma skupno z metaconto in Perles-Ko-operacijo za 4,4 % in to predstavlja 12-dnevno rezervo pri povprečni dnevni proizvodnji. V osmih mesecih smo proizvedli za 495,777.768 dinarjev izdelkov, to je 67,0 % od celotnega letnega plana. Mesec % Januar 110,2 107,4 Februar 106,4 108,5 Marec 109,1 96,1 April 108,2 106,3 Maj 102,9 97,1 Junij 108,3 108,5 Julij 113,1 110,1 Avgust 101,9 105,3 SKUPAJ 107,2 VSE SKUPAJ 104,4 Povprečna dnevna proizvodnja se je v avgustu nekoliko dvignila, toda še vedno je nižja kot v prejšnjih me- secih. V primerjavi z lanskoletno povprečno dnevno proizvodnjo je le- tosnja — do sedaj — za 33,0 % višja. PROIZVODNJA V AVGUSTU Obrati % Električno ročno orodje 111,5 Števci 97,9 Stikala 102,1 Telefonija 96,5 Mehanizmi 153,3 Ostale storitve — Proizvodne storitve 69,7 SKUPAJ 101,9 Perles- Kooperacij a 148,8 Metaconta — SKUPAJ 105,3 Obrat električnega ročnega orodja je planirano vrednost presegel za 11,5%. Iz asortimana so izpadli nekateri izdelki, vendar so izpadle pozicije nadomestili z izdelavo rezervnih delov in ostalih izdelkov. Obrat števcev je ostal v avgustu pod planom. Vzrok za izpad je v tem, ker se je v juliju skoraj popolnoma izpraznila umerjevalnica zaradi ureditve klimatizacije prostorov. Pri enofaznem števcu v dvota-rifni izvedbi je plan dosežen, pri eno-tarifni pa so ostali pod planom za ca. 10 %. Razlog za izpad je nepravočasna dobava materiala (ležaji, osi) in slaba kvaliteta številčnikov. Trifazni števec v dvotarifni izvedbi je ostal pod planom zaradi premajhne dobave številčnikov iz strani obrata mehanizmi. Plan stikalnih ur je bil malenkostno presežen. Pri sinhronem motorju s predležajem je bilo doseženo ca. 65 % planiranega obsega, ker SPD ni uspel pravočasno dobaviti rotorjev. Obrat stikal je v mesecu avgustu dosegel plansko zadolžitev s 102,1 %, nad 5 % vrednosti plana je izpadlo zaradi nepravočasno preskrbljene robe iz carinskega skladišča, oz. pomanjkanja finančnih sredstev za plačilo delov za kontaktorje KO in stikal, R-V. Obrat telefonije je proizvodni plan v avgustu dosegel s 96,5 %. Izpadlo je precej zasebnega sistema 20/200, zaradi težav pri izdelavi sestavnih delov, vendar je izpad obrat delno nadoknadil z večjo proizvodnjo telefonov in relejev. V splošnem je še vedno problem pomanjkanja delovne sile, kar je potegnilo za seboj povečanje števila nadur. Obrat mehanizmov je v avgustu močno presegel plan in to za 53,3. Presežek je bil ustvarjen predvsem na račun izdelave večjega števila števcev pogovorov in električne ure, ki je izpadla v juliju in so jo v avgustu nadoknadili. PRIMERJAVA Z LANSKOLETNO PROIZVODNJO Obrati % Električno ročno orodje 126,3 števci 112,7 Stikala 118,4 Telefonija 133,0 Mehanizmi 130,4 Ostale storitve 98,4 Proizvodne storitve 57,3 SKUPAJ 123,0 Fizični obseg proizvodnje v letošnjih osmih mesecih se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, s stalnimi planskimi cenami, povečal za 23 %. - V okviru nedavnega sporazuma med vladama jugoslovanske in sovjetske države je bil med drugim sprejet sklep, da se nacionalni industriji s področja avtomatizacije v industriji seznanita in hkrati preučita morebitne možnosti za sodelovanje, zlasti na področju znanstve-notehniškega sodelovanja, kooperacij in blagovne izmenjave. Glede na ta sklep se je mudila te dni v Iskra Commerce delegacija ministrstva za avtomatizacijo in za sisteme upravljanja ZSSR, v kateri so bili tudi predstavniki raznih industrijskih združenj s področja avtomatizacije industrijskih procesov, merilne tehnike in procesnih računalnikov. Delegacijo je vodil načelnik ministrstva Viktor Vasiljevič Kerbunov. V razgovorih so predstavniki obeh strani ugotovili stične točke, vrzeli znanstvenega razvoja in s tem velike možnosti sodelovanja na omenjenih specializiranih področjih, zlasti pri proizvodnji, znanstvenotehniškem sodelovanju in izmenjavi informacij. Kot prvi program so nakazali programiranje strojev in kompleksnih PROIZVODNJA Podatki o dinamiki proizvodnje, obračunane po stalnih planskopro-dajnih cenah, kažejo, da sta bila plan in realizacija proizvodnje v količinskem in vrednostnem obsegu v preteklem polletju takole dosežena: Indeks Mesec Količinski Vrednostni Januar 91,3 87,5 Februar • 90,2 83,6 Marec 90,3 77,8 April 88,1 80,8 Maj 99,2 100,0 Junij 100,0 78,3 Polletje 93,1 84,2 Plan za preteklo šestmesečno ob- dobje je predvideval, da bo proizvod- nja v analiziranem obdobju dala 1,623.000 1 kosov izdelkov v skupni vrednosti 84,243.000 din. Zaradi več- jega izpada gospodinjskih aparatov (pomanjkanje sestavnih delov) in kompresorskih motorjev predvideni obseg ni bil v celoti dosežen; iz podatkov je namreč razvidno, da je bil polletni količinski indeks 93,1, vrednostni pa 84,2, kar pomeni, da v fizičnem obsegu realizacija zaostaja za planom 6,9 %, po vrednosti pa za 15,8 %. Po stalnih plansko prodajnih cenah predstavlja obseg izpadle proizvodnje 13,313.000 din. Specifikacija realizirane polletne proizvodnje je po skupinah izdelkov v količinskem in vrednostnem obsegu sledeča: Vrste izdelkov Vrednost Mali motorji 32,679.907 Kompres motorji 18,866.440 Gospod, aparati 18,127.827 Usluge 1,256.323 Skupaj 70,930.497 V notranji delitveni strukturi se udeležba posameznih skupin med količino in vrednostjo zelo razlikuje; tako v fizičnem obsegu mali motorji naprav glede na avtomatizacijo in področje avtomatizacije naprav s procesnimi računalniki. Obe plati sta pripravili tudi okvirni predlog za bližnjo blagovno menjavo v vrednosti pet milijonov dolarjev. —M. K.— Delež glasil delovnih organizacij v razpravah o novih ustavah Sestanek vseh urednikov glasil delovnih kolektivov, ki ga je sklical za 5/9-1973 predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič, je obravnaval aktivno vključitev glasil delovnih kolektivov v javno razpravo o novih ustavah SFRJ in SRS. Začetek celotne akcije vseh družbenopolitičnih sil na kranjskem območju se je pričel v četrtek, 6. 9. z zborom političnega aktiva in se bo zaključil 10. oktobra. zavzemajo 74,2 % vse proizvodnje, medtem ko le le-tem po vrednosti pripada samo 46,1 % dosežene mase. Nasp/otno od te skupine pa znatno večji vrednostni delež od fizičnega zavzemajo kompresorski motorji in gospodinjski aparati. Skupaj je bilo letos proizvedeno za 70,930.000 din izdelkov, kar je nasproti prvemu polletju 1972 več za 11,5 % oziroma za 7,311.000 din. Vse mesece, razen marca, je bila letošnja proizvodnja večja od lanske; največji presežek je bil dosežen v aprilu, ko je bil lanski rezultat presežen za 46,8 %. Po vrednosti se je masa izvozne proizvodnje letos povečala za 14,2%, proizvodnja za prodajo na domačem trgu pa je večja za 9,6 %. Plan proizvodnje za leto 1973 je nasproti realizaciji iz leta 1972 zelo visok; po stalnih primerljivih cenah je obseg letošnje celoletne proizvodnje 175,744.000 din, le-ta je s polletno realizacijo dosežen v višini 40,4 %. ZAPOSLENOST Naša delovna organizacija je ob zaključku meseca junija letos zaposlovala skupaj 968 ljudi. Mesečno povprečje v preteklem polletju je bilo 957 zaposlenih, kar je od povprečja iz enakega obdobja v 1972. letu več za 6 %. Po gospodarskem planu je predvideno povprečje za leto 1973 1000 ljudi; nasproti temu podatku je mesečno povprečje doseženo v višini 95,7 %. Podatki o fluktuaciji v letošnjem prvem polletju kažejo, da je tovarna na novo zaposlila 74 delavcev, da pa je v istem času z njo prekinilo redno delovno razmerje 35 dosedanjih članov kolektiva. Po stanju na dan 30. 6. 1973 je od skupno 968 v idrijskem obratu zaposlenih 265 delavcev, 703 pa v tovarni v Železnikih. IZVOZ V preteklih šestih mesecih letos je tovarna izvozila za 1,863.000 oziroma za 16,5 % več kot v enakem obdobju 1972. leta. Gospodarski plan za leto 1973 predvideva izvoz v višini 5,164.000 $; z doseženim polletnim rezultatom je navedeni znesek realiziran v višini 36 % in to predvsem zaradi delnega izpada kompresorskih motorjev. Procentualna struktura realizaci-ranega polletnega izvoza je z ozirom na valutna in zemljepisna področja sledeča: — Zahodna Nemčija 74,2 % — Italija 17,9% — ZDA 6,6 % — Švica 1,2 % Skupaj konvertibilno področje 99,9 % — Češka 0,1 % Skupaj vzhodno področje 0,1 % Kot Običajno, je bil tudi tokrat izvoz skoraj v celoti plasiran v države s konvertibilno valuto; iz prednjih podatkov je namreč razvidno, da je bilo v analiziranem času samo za 0,1 % izvoženih izdelkov prodanih na vzhod, vse ostalo pa v zahodne države. UVOZ V letošnjem prvem polletju je tovarna uvozila za 1,767.000 $ reprodukcijskega materiala, kar je nasproti letnemu planu 51 %. Z ozirom na valutna področja realizirani polletni uvoz kaže, da smo iz vzhodnih držav uvozili za samo 0,1 % materiala, vse ostalo pa je bilo kupljeno v zahodnih državah. OSEBNI DOHODKI Povprečni mesečni neto osebni dohodek, izračunan iz celotne mase izplačanih OD, je v preteklem polletju na povprečno zaposlenega člana kolektiva dosegel višino 1.768 din. Planirani neto osebni dohotek v letu 1973 je 1.865 din; ta znesek je realizirano povprečje doseglo v višini 94,8 %. Letošnji povprečni neto OD je nasproti lanskoletnemu večji za 22 %. Za razliko od skupnega povprečnega neto osebnega dohodka je doseženi 6-mesečni neto OD v rednem delovnem času visok samo 1.643 din. OBRATNA SREDSTVA Ob zaključku polletja je naša delovna organizacija razpolagala z 78,673.000 din virov, kar je od začel ka letošnjega, oziroma zaključka lanskega leta več za 9,8 %. Vezana sredstva so pri tem v istem času na rasla za 10,3 % in po vrednosti obsegajo 83,585.000 din. Redni viri so sc v celoti povečali za 32,6 %, drugi viri pa so ob polletju padli za 17,8 %. (Dalje na zadnji strani) Te dni je tudi sicer še mladi delovni kolektiv naše tovarne orodij dobil svojega prvega upokojenca. Po marljivem in vestnem nad petletnem delu je odšel v zasluženi pokoj Anton Razpet. Sodelavci in vodstvo tovarne so se od njega prisrčno poslovili, izročili pa so mu tudi lepa spominska darila in mu zaželeli zdravja in prijetnega počitka. Obisk sovjetske delegacije za avtomatizacijo v industriji prvi vodja je postal zdaj že pokojni Ivan Gruden-Peter po poklicu elektroinženir. Vzdrževal je zvezo med enoto in načelnikom odseka za zveze pri Glavnem štabu, sprejemal naročila za razna dela in naloge delavnic, razporejal delo posameznim skupinam, potem ko so se dalavni-ce razširile in podobno. Skrbel je za adaptacijo prostorov, za gradnjo skrivališč materiala (bunkerjev) in za splošne potrebe enote kot so hrana, obleka, orožje-, varnost. Za pomoč je imel administratorko Haniko Jančar-Petkovšek. Vodja radiodelavnice je bil že od prej Dušan Lasič, tudi elektroinženir. Razdeljeval in vodil je delo v delavnici, ki je štela poleg njega še pet članov in sicer: elektroinženirja Pavleta Tepina, dva študenta elektrotehnike (Grega Cerkvenik, Vida-Jelka Tom-Lasič), enega finomehanika (Rudi Petkovšek) in Viktorja Bradača. Njegovo glavno delo pa je bilo, projektiranje novih aparatov, predelava italijanskih postaj in iskanje tehnoloških prijemov, ki naj bi omogočili razne elemente tudi serijsko izdelovati, kljub najprimitivnejši opremi njihove delavnice. Vodja delavnice je bil vsaj takrat obenem tudi glavna delovna sila v delavnici, torej le prim us inter pares (prvi med enakimi), zato je moral svoje najvažnejše delo opraviti zunaj rednih delovnih ur, to se pravi ponoči, ko so drugi že oolegli in zaspali na pogradih. Kot dvanajsti član jim je bil dodeljen komisar, |