229 št. r 4. leto. Poštnina pavšalirana. V Današnja številka veija z-— k V Ljubljani, sobota 24. septembra 1921' Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. kaMniCa tr. '*nk. Ljubih Jun*. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 330 Uprava: irijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo prašanjem je priložiti znamko za odgovor. ' Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se je zopet poslabšalo. Pašft odide v Pariz. Aretiran komun, atentator. Beograd, 23. sept. (Izv.) Iz zdravstvenih razlogov kralj Aleksander ne bo mogel še takoj odpotovati iz Pariza v domovino, kakor je bilo prvotno nameravano. Ministrski predsednik Nikola Pašič odpotuje prihodnje dni ▼ sPariz in obišče kralja Aleksandra. . Beograd, 23. sept.^ Po vesti iz Pariza od 22. t. mi, ki jo prinaša »Politika«, se je zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Aleksandra ponovno poslabšalo. V Versailles, kjer se kralj nahaja, *0 bili pozvani trije zdravniki, da ga pregledajo. Beograd, 23. sept. Ministrski predsednik Nikola Pašič bo v kratkem od- potoval na oddih v inozemstvo. Najprej bo posetil Nj. Vel. kralja Aleksandra v Versaillesu, nakar bo odpotoval v neko francosko kopališče. Za njegove odsotnosti ga bo zastopal minister Marko Trifkovič. Beograd, 23. sept. Tukajšnji listi poročajo iz Subotice, da so v Velikem Bečkereku aretirali dijaka Spasoja Stojanoviča, ki je došel iz Moskve, da ubije našega kralja in ministrskega predsednika Pašiča. Aretirani je vse priznal. Z njim sta došla tudi dva pomagača, ki ju je poslal Sima Markovič. Za to dvojico se še ne ve, ali sta že aretirana. Preiskava je v teku. Zakon o izvozu in izvozni carinski ' politiki. •L Beograd, 23. sept. Danes dopoldne je bila seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se je generalna debata o poročilu prvega odseka izpre-membe In popolnitve Carinskih tari-fov. Finančni minister dr. Kumanudi Je pojasnil potrebo o izpremembi izvozne carinske tarife In o tem, da se mora dati vladi pooblastilo, da sme odrediti prepoved izvoza tudi brez sodelovanja finančnega odbora. Doktor Voja Veljkovič je zastopal poročilo sekcije, da vlada mora prepovedati izvoz v sporazumu s finančnim odborom. Finančni minister je v celoti zahteval, da se to sprejme, ker se s popuščanjem carine favorizira izvoz In se bo s tem popravila valuta. V posameznih točkah se je hladni predlog v sekciji Izpremenil v tem smislu, da se prepoved izvoza vladi oteži in da se mora odlok o prepo- vedi izdati v sporazumu s finančnim odborom. Prepoved izvoza se je do-sedaj odredila iz več razlogov, na primer ker se gotove pokrajine bile pasivne in se je s prepovedjo hotelo vplivati na cene, da bi te pokrajine prišle do cenejših živil, ali ker so izvoz izkoriščali špekulanti. Izvoz se je prepovedal tudi radi suše, kar ni bilo upravičeno in je treba pri tem postopati oprezno. Zato more biti sodelovanje finančnega odbora samo koristno. V istem smislu so govorili tudi poslanci Dulibič, Ljuba Jovanovič in Gjonovič. Z večino glasov je bilo v načelu sprejeto poročilo sekcije. Nato je odbor prešel na specialno debato. Stari naslov uredbe se je izpremenil takole: Zakon o izvozu in izvozni carinski tarifi. Ves zakon se je sprejel z malimi izpremembami. Seja se je zaključila ob 13.30. Nova stanovanjska uredba. Beograd, 23. sept. G. Kurbcgovič, predsednik tretje sekcije zakonodajnega odbora in obenem poročevalec iste sekcije za stanovanjsko vprašanje je izdal poročilo o stanovanjskem vprašanju, ki bo prišlo na pretres na eni prihodnjih sej. V tem poročilu je najvažnejše to, da se bosta obe stanovanjski uredbi (za Srbijo in Crno goro ter za nove kraje) spojili v eno in midificirali tako, da bo stanovanjsko vprašanje v vsej kraljevini urejeno po enem principu. Uredba bo precej izpremenjena ter bo šla posebno na roko zakupnikom in najemnikom, in sicer kar se tiče stalnosti najemnikov, kakor tudi glede najemnin. Po tem poročilu gre tudi za to, da se tudi lastnikom novih zgradb ne da prevelik razmah v izkoriščanju zakupnikov in najemnikov, dočim se ozira tudi na pravice lastnikov v toliko, da se ne bi onemogočilo zidanje novih zgradb. Vrednost izprememb te uredbe je v tem, da se pri reguliranju pravic najemodajalcev ozira posebno na siromašne najeimnike. Zahteve Jugoslovanske vlade glede Intervencije na Zapadnem Ogrskem. ♦ v Dunaj, 23. sept. (Izv.) Od strani male antante Je bila stavljena Nemški Avstriji ponovno ponudba, tičoča sc nastopa proti Ogrski. Tozadevni koraki male antante so bili doslej vedno brezuspešni radi protesta Italije. Kakcr do-snava vaš korespondent iz diplomati-čnlh virov, je Jugoslavija stavila za svojo intervencijo napram Madžarski zahtevo, da se jugoslovanske čete ne ustavijo pred Budimpešto. Nameravalo se Je za krajši čas zasesti Budimpešto. , Glavni namen pa, ki ste ga imeli Jugoslavija in Češkoslovaška pri tem, pa je bU doseženje koridora med obem^ državama. Ta koridor naj bi po prvot-'nlh načrtih šel po spornem ozemlju, kasneje pa se ga je nameravalo potegniti |Vzhodneje po ogrskem svetu. Proti obema načrtoma (zasedenju Budimpešte in yzpost.avitvi koridora) pa se je odločno jprotivila Italija. — V zadnjih dneh so |ise vršili med Češkoslovaško, Jugosla-jjViJo in Italijo tozadevno Živahni pregovori, ki so baje dovedli do sporazuma. Italija je z ozirom na nastop Jugoslavije in Češkoslovaške proti Ogrski popustila. Na današnjem sestanku med Schoberjem in dr. Benešom se je o tem tf^anju ponovno razpravljalo. Jugovi* In Češkoslovaška sta odstopili iy«k?V°le Zahteve po koridorju, za kar ■ prva kot odškodnino ozemlje okoli Mohača, slednja pa Izboljšanje meje v Karpatorusiji. Dalje se nam poroča od diplomatičnih krogov, da v slučaju, ako bi Madžarska v zadnjem trenutku ne popustila, nastopijo skupno Češkoslovaška, Italija in Jugoslavija proti njL V tem slučaju je krvoprelitje neizbežno. Avstrijska zvezna vojska bi tedaj dobila nalogo, da v ozemlju, zasedenem od čet imenovanih treh držav, vzdržuje mir in red. Beograd, 23. sept. Italijanski poslanik na našem dvoru grof Manzoni je posetil zunanjega ministra Nikolo Pašiča ter ga obvestil o sklepu zaveznikov v Parizu, da se proti Madžarski podvzame v prvi vrsti gospodarska blokada, ako pa bi to ne dovedlo do evakuacije Burške, se bo podvzela oborožena intervencija, Beograd, 23. sept. Presbiro poroča iz Rima, da je imel ministrski svet sejo, na kateri je zunanji minister poročal o položaju, ki je nastal radi postopanja Madžarske v vprašanju za-padno-madžarskih županij. Minister je svojemu poročilu dodal, da zahteva Italija absolutno spoštovanje trianonske pogodbe, obenem pa je naglašal, da ne bodo v nobenemu slučaju poslane italijanske čete v te županije, da bi igrale tamkaj vlogo evropskih orožnikov. PRINC GJORGJE ZAPUSTIL' PRAGO. ■ 23\, septembra. (Izv.) (Princ Gjorgje, ki se je par dni mudil v Pragi- ]e včeraj mesto zapustil. nova SESTAVA ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 23. sept. (Izv.) Zastopniki čeških večinskih partij so komerirali včeraj in predvčerajšnjem o sestavi .kabineta Svehla. Dosedaj je gotovo, vda bo Svehla min. predsednik, dr. Beneš ostane minister zunanjih del, Černy minister za notranje posle. — Program novo vlade Se bo v prvi vrsti tikal agrarne reforme, socijal-nega zavarovanja, ločitve cerkve od države potom medsebojnega sporazuma, ter raznih uvedb varčevanja. P*®1**, kabinet se razpusti najbrže prihodnjo sredo in bo za ta dan že ime-novan novi kabinet. NOVO DRŽAVNO POSOJILO SE OBRESTUJE PO SEDEM OD STO. PRISEGA MINISTROV. . Beograd, 23. sept. Danes dopoldne so v ministrskem predsedništvu položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Aleksandru ministri Uzunovič, Milo-je Jovanovič, dr. Kukovec in dr. Spaho ki so bili odsotni, ko so bili ostali ministri v Beogradu zapriseženi na zvestobo kralju. MINISTRSKI SVET. Beograd, 23. sept. Ministrski svet je imel nocoj sejo, na kateri se je pretresal pravilnik, izdelan v sporazurAu s pridobitnimi krogi, s katerim se ima omejiti promet z valutami in devizami. Ta pravilnik je bil v glavnih obrisih sprejet. Samo v nekaterih postranskih stvareh se je izpremenil. Nato so razpravljali o proračunu za leto 1922 ter tudi o ureditvi proračuna za letošnje leto od meseca maja do konca decembra, ki se mora urediti z dvanajstinami, da se tako popolni ta vakuum. Polem se je razpravljalo o dveh čistilcih za čiščenje Save in Donave, ki nam ju mora izročiti Madžarska kot vojno odškodnino. Podpisali so se tudi ukazi za ministrstvo agrarne reforme, za vojno in’ prosveto ter je bilo odobrenih več manjših .kreditov. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 23. sept. Ministrska konferenca za pretres invalidskega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo za so-cijalno politiko, je začela svoje delo. Na konferenci so zastopane invalidske organizacije in •zainteresirana ministrstva. Upati je, da se bo dosegel sporazum med invalidskimi organizacijami in ministrstvom za socijalno politiko, tako da se bo ta zakonski načrt že začetkom prihodnjega meseca predložil vladi in potem parlamentu. URADNIŠKI ZAKON. Beograd, 23. sept. V ministrstvu za konstituanto in izenačenje zakonov se je pospešilo delo za dovršitev uradniškega zakona. G. Petrovič, kasacijski sodnik, ki ga je vlada dodelila za do- ! tično delo v zakonodajnem odboru, j mora ves zakonski načrt dogotoviti še | v tekočem mesecu, prve dni meseca j oktobra pa se bo sklfcala enketa urad- j niških udruženj. Ko bo ta enketa oddala svoje mnenje, bo vlada sklepala o tem zakonskem načrtu in ga predložila zakonodajnemu ddboru. UKAZ O NAMEŠCENJU PROFESORJEV. Beograd, 23, sept V prosvetnem ministrstvu Je podpisan ukaz o naniešče-nju profesorjev ln supientov za vso kraljevino. ALBANSKO VPRAŠANJE. Zagreb, 23. sept. »Večer« poroča iz Beograda, da se smatra, da se bo gosp. Manzoni na sestanku z ministrskim predsednikom Pašlčem dotaknil tudi vprašanja glede sestanka g. Pašiča z italijanskim ministrom za zunanje stvari Della Torretto, ker se v Rimu o tem sestanku govori odkrito. Italija ima potrebo, da se o albanskem vprašanju sporazume z Jugoslavijo, ker je v zadnjem času naletela na Angleškem na odpor, kel so veliki angleški kapitalisti internirani na albanskem ■ vprašanju. GOSPODARSKA POGAJANJA . MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. Dunaj, 23. sept. (Izv.) Včeraj so se začela posvetovanja med jugoslovansko in avstrijsko gospodarsko delegacijo. V prvi plenarni seji se je komisija razdelila v tri sekcije. Prva sekcija bo reševala vprašanje sek-vestrov bivših avstro-ogrskih podanikov. Druga sekcija bo obravnavala vprašanje onih produkcijskih in transportnih podjetij, ki imajo sedež v eni, a delokrog v drugi državi. Tretja sekcija se bo bavila s terjatvami do bivšega erarja. Jugoslovanski delegatje so:'’ pomočnik ministrstva financ dr. Kostrenčič, dr. Aran-gjelovič, dr. Vučkovič in dr. Hacin. Pogajanjem prisostvuje tudi naš generalni konzul na Dunaju. VELIKI SEMENJ V GRADCU. Ljubljana, 23. sept. V Gradcu se vrši od 24. sept. do z. okt. t. 1. veliki semenj. Vsem našim in tujim državljanom, ki želijo posetiti ta semenj, se bodo po nalogu ministrstva za notranje posle izdajali potni listi za tja in nazaj brez velikih formalnosti ako bodo interesenti podvzeli pravočasno potrebne korake, da dobe potne liste. Razpišite volitve I Del radikalcev vehementno navada demokratskega notranjega ministra Pribičeviča. V napadih Srlji niso izbirčni. Kakor čitamo v »Beogradskem Dnevnika« so mu očitali celo, da je onečaščal mlade deklice. Višek pa so dosegli napadi v najnovejšem času. ko vale na Pribičeviča krivdo na umoru ministra Draškoviča, češ Pribičevič je organiziral atentat, da bi lahko zavzel Draškovičevo mesto. Ni nam treba poudarjati, da se nam zdijo take trditve nemogoče, da celo smešne. Čeprav je nedavno radikalni list »Balkan« karakteriziral Pribičeviča na ta način, da je dejal, da je Pribičevič celo v stanu z mirno vestjo obesiti na T erozijah v Beogradu svojega lastnega očeta in bi bilo iz tega sklepati, da je mož vsega zmožen, mu mi zgornjih dejanj nikakor ne moremo pripisovati, dasi je v vprašanju ljubljanskega župana igral jako čudno vlogo. S tem, da smo navedli nekaj slučajev iz borbe radikalov zoper Pribi-čeviča, smo hoteli pokazati javnosti, da je Pribičeviču dobro znaho, s kakimi sredstvi operirajo'izvestni politiki proti svojemu političnemu nasprotniku, ki jim je nevaren konkurent. Kot tak bi moral nastop slovenskih demokratov proti ljubljanskemu županu A. Pesku previdneje presojati. Predno je izrekel težko besedo v ministrskem svetu, da A. Peska ne more predložiti kralju v potrditev iz razloga, ker šo neke priče izpovedale nejasne obdolžitve, bi se moral o stvari natančno informirati. Tega Pribičevič ni storil, ampak je krat-komalo verjel dr. Žerjavu. S tem svojim postopanjem je, kakor bomo kmalu videli, kompromitiral celo notranje ministrstvo in še večr kompromitiral je celi ministrski svet, ki je prevzel odgovornost za Pribičevičev korak. Pribičevič, ki je na slepo verjel Žerjavu, je v tem pogledu jako lahkomiseln politik. Saj je prišel nedavno od istega Žerjava v zelo neprijeten položaj v zadevi poslanca Brandnerja, tako da je moral naposled pošiljali popravke v časopise. Tudi takrat se ni natančneje informiral, marveč je izrekel težko obdolžitev zgolj na podlagi poročila dr. Žerjava in ni niti čakal uradnega poročila. Kakor je videti gre mož po tej poti naprej. Pri tem gre tako daleč, da se ne ozira niti na predloge kr. pokrajinskega namestnika. Predlogu pokr. namestnika Iv. Hribarja, da naj se občinski svet v Ljubljani takoj razpusti in razpišejo nove volitve in sicer na podlagi novih imenikov, mož ni ugodil, pač pa dr. Žerjavu, ki bi mu bile sedaj splošne volitve jako neprijetne, ker bi izšla iz njih JDS popolnoma decimirapa, da se ima ponovno voliti župana. Vsi ukrepi, ki so bili v zadnjem času izdani in zopet preklicani kažejo, da vlada v našem notranjem ministrstvu in to baš po krivdi strankarjev, ki hočejo vsak ukrep prilagoditi strankarskim koristim, velika zmeda, da naravnost anarhija. Take stvari se pri nas še niso godile. Tembolj obsodbe vredno je tako postopanje sedaj, ko je razpisano državno posojilo in bi bilo treba boli kot kedaj prej z dobro administracijo pridobivati si zaupanje državljanov. Ako bi vedeli, da kaj pomaga, bi mi rotili naše državnike, da naj končno vendar že nehajo svojo pogubno politiko. Druzega nam ne preosiaja, kakor da čakamo na igpremembo režima in zahtevamo nove volitve, ki morajo popolnoma pomesti s sedanjim strankarskim režimom.. Volilci, ki nam je pri srcu procvit Jugoslavije, nočemo več nositi križev, ki nam jih dan za dnem nalaga radlkalno-demokratska strankarska koalicija. Zato zahtevamo volitve! Do tega imamo tem večjo pravico, ker je konštituanta končala svoje delo, za kar je bila poklicana, in sprejela ustavo. Zakonodajna skupščina pa mora biti ponovno voljena. Zato: volitve! POTNI LISTI ZA INOZEMSTVO. Beograd, 23. sept. Vse trgovske in obrtne zbornice so se obrnile na ministra za trgovino in industrijo, da bi se ukinila naredba vojnega ministra, s katero se prepoveduje izdajanje potnih listov za inozemstvo za vse one osebe, ki v tekočem in prošlem letu niso vstopile v vojsko. S tem je najbolj prizadet trgovski svet, ki mora radi svojih poslov potovati v inozemstvo. — Smatra se, da bo vojni minister storil vse, da se trgovcem olajša potovanje v inozemstvo. OSEBNI PROMET Z NEMŠKO-AVSTRIJO. Ljubljana, 23. sept. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Železničarska stavka na progi Dunaj-Miirzzusghlag je končana. Od danes dne 23. septembra dalje bosta na progi Maribor gl. k.—Rakek in Maribor—Zagreb j. k. zopet vozila D-brzovlaka štev. 3 in štev. 7/507 ln od jutri 24. septembra dalje na isti progi D-brzovlaka štev. 4 in štev. 508/8 kakor pred ukinjenjem. MASARYK BRATISLAVSKIM ?v}' NEMCEM. ’• Praga, 23. sept. Pri svečanem sprejemu predsednika dr. Masaryka v Bratislavi je imel zastopnik tamošnjih Nemcev pozdravni govor, na katerega je predsednik Masaryk v svojem odgovoru izjavil, da je bil vedno najodloč-nejši nasprotnik vojaškega imperijaliz-ma. V času vojne je stal na strani svobodoumnosti in se je boril za svobodo češkoslovaškega naroda. Sedanji mir je kakor vsako človeško delo nepopoln. Kar se tiče narodnostnih manjšin, ni v vsej Evropi države, ki bi jih ne imela in kjer bi se etnografske meje strinjale s političnimi. Kar se njega tiče, bi takoj sprejel čisto etnografske meje, toda radi gospodarskih razlogov je to nemogoče. KONFERENCA DR. BENESA Z KANCLERJEM DR, SCHOBROM. Dunaj, »3. sept, »Politische Korre-sponden*« piše: Sestanek češkoslova- škega ministra za zunanje posle dr. Beneša in zveznega kancelarja dr. Schobra se je vršil danes dopoldne v Hainburgu. Češkoslovaški minister je dospel iz Bratislave v Hainburg. Konferenca se je začela ob 9.45. V poraz-govOrih obeh ministrov so se podrobno razpravljala vprašanja splošne politike pa tudi zapadno-ogrsko vprašanje in možnosti hitre rešitve teh vprašanj, ki bi tudi zajamčila pravico in mir v Srednji Evropi. Konferenca je trajala skoraj do 13. Potem se je odpeljal češkoslovaški zunapji minister v Prago. Borzna poročila. Zagreb, 23. sept Devize: Berlin 201— 205, Italija Izplačilo 880—885, ček 860—865, London 790—800, Newyork 209—211, Pariz 1500—1545. Praga 250-255, Dunaj 12.30— 12.70, Budimpešta 28.50—29.50, Bukarešta 202—208. Valute: Dolarji 205—208, avstrijski krone 14.50—15.50, carski rublji 16—18, na-poleondorl 610—630, nemške marke 198— 204, italijanske lire 870-880. Beograd, 23. sept Valute: Ameriški dolarji 52.325, bolgarski levi 37.50. romunski leji 52.375, nemške marke 50.75, češkoslovaške krone 52.62, avstrijske krone 3.60. Devize: Pariz 375, London 199.25, Newyork 52.10, Dunaj 3.19, Praga 53.40, Rim-Mjlan 244.575, Sofija 37.375, Bukarešta 52, Solun 330.50, Berlin 50375. Praga, 23. sept. Valute: marke 82.50, švicarski franki 1590, lire 358, francoski franki 623.50. šterlingl 328, dolarji 87.50, dinarji 159.25, leji 77, levi 57.50, avstrijske krone 4JS7, ppljske marke 0,90, ogrske krone 11.60. Dunaj, 28. -sept Devize: Amsterdam 58.150—58.250, Zagreb • 873—877, Be-lin 1697—1703, Budimpešta 266.50—269.50, Bukarešta 1635—1645, London 6855—6875, Milan 560—7580. Newyork 1825—1829, Pariz 13.055—13.095. Praga 2117—2123, Sofija 1270—1280, Varšava 30—32, Curih 31.475— 31.525. — Valute: Dolarji 1805-1809, bolgarski levi 1225—1235, nemške marke 1694— 1700, angleški funti 6830—6850, hol. goldinarji 58.020—58.150. Ital. lire 7515—7535, dinarji tisočaki 3480—3500, stotaki 3470—3490, poljske marke 31.25—33.25, leji 1630—1640, švlc. franki 31.425—31.475, češkoslovaške krone 2112—2113. 1 ,9UI^h, 23. sept. Devize: Berlin 5.37, Holandija 184, Newyork 579, London 21.68, Pariz 41.30, Milan 24, Praga 6.80, Varšava 0.10, Zagreb 2.60, Budimpešta 0.77, Buka- , Stran 2. *■».— ...... .Franc Suklje. ilia rmiMa. iv. Slovenci smo žalibog presneto slabi politiki. Pred vsem nas tepe huda raz* vada, da se le preradi udajamo posameznim besedam natolcnicam, ne da bi poskušali prodreti njih jedra, ne da bi jih »konkretirali«. Tako tudi dandanes z geslom: avtonomija! Vsakdo ga rabi, koliko pa jih je, da bi si kaj konkretnoga mislili pod to besedo? Odtod izvira, da v nas čestokrat in 'pelo iz ust strankarskih voditeljev odmeva glas: »Mi zastopamo centralizacijo v ustavi, avtonomijo v upravi.« In vendar 6ta ustava in uprava tako ozko spojeni med seboj in zveriženi, da je dejansko v političnem življenju povsem nemogoče jih strogo ločiti. O tem se uverite takoj, kakor hitro poskusite, speljati svojo misel do polne realnosti. Umerjena avtonomija v ustavi, Umerjena avtonomija v upravi] Počasi moramo vendarle privaditi svoj narod, da si sam uredi svoje posle. To delo je porebno tembolj, ker smo Slovenci Vzrastli v morečem ozračju avstrijskega upravnega močvirja, kjer se samouprava ni mogla nikoli ukoreniniti. Y krvi nam je, da drage volje pn-puščamo, da za nas misli gospod okr. glavar ter nas z modro, dasi malokdaj rahlo roko vodi oblastni žandar. In Vendar je avstrijska uprava, po kateri ie sedaj vzdihuje marsikateri zaslepljenec v Sloveniji po pravici bila razvpita po celem svetu, zbog svoji počasnosti, brezdušnosti in neokretnosti 1 2e nad tri leta je tega, odkar sem (ta« poziv bivšega narodnega sveta še pred razpadom, priobčil serijo člankov o reformi naše uprave pod naslovom: »V zaželjeni deželi«. Dokaj se fje takrat pisalo o nji, še $eč govorilo. Vendar sem mogel udejstviti, da izmed vseh, ki so bili reagirali na mojo razpravo, niti eden ni bil popolnoma po-gčdil jedra in vodilne misli mojega umovanja. Se smo takrat stali pod »vstrijsko vlado in pisati sem moral previdno; čestokrat nisem smel svojim mislim dati one krepke oblike, odgovarjajoče mojemu temperamentu. Ali le tedaj sem jasno zahteval: »Dajte mesta lajiškemu življu v upravi, ne prepuščajte je izključno birokratskemu gospodarstvu!« To načelo veljaj v prvi vrsti za pokrajinsko oblast. Po mojem mnenju, ne bi smel namestnik, pzir. veliki župan biti zgolj zaupnik 'osrednje vlade, temveč spravil bi ga ob enem v ožji stik z javnim mnenjem, z ljudsko voljo, izraženo v pokrajin* skem zboru. Vsaj za izvršitev deželnih zakonov moral bi biti odgovoren domačemu parlamentu, pokrajinski zakonodajni skupščini. V tej zahtevi tiči mnogo več smisla, nego se na prvi pogled vidi. Podobna določba 'se nahaja tudi v najrazsodnejšem ustavnem načrtu, kar smo jih imeli v stari Avstriji: v kromeriški ustavi. In ne pozabimo Slovenci, da so na teiji I imenitnem operatu sodelovali najboljši ‘možje, kateri sedanje parlamentarne pritlikovce nadkriljujejo, kakor n»d-kriljujejo veličastne Kamniške planine nizka brda Uranšin, politiki kakor dr. Kavčič, dr. Ambrož in sloveči profesor pravoslovja dr. Kranjci Dalje bi privolil deželni avtonomiji še drugo koncesijo:, en del najviijih . uradnikov v pokrajinski vladi moral bi biti sestavljen iz pokrajinskega Zbora, iz prosto izvoljenih prisednikov. Izbere naj jih deželni zbor iz svoje srede ali zunaj nje: zastopajo naj narodno mnenje v pokrajinski vladi. Na-giašam danes golo načelo; o njegovem vdejstvovanju se da razno ugibati, na primer, ali naj bodo vladni svetniki, Iz- voljeni od Vokalne fiarodne skupščine enakovrstni referenti, kakor njih imenovani uradniški tovariši ali pa le koreferenti — z *golj posvetovalnim glasom, glavna stvar si;'mi vidi, da je prebita ledena skorja, da je lajiški element prodrl v birokratsko domeno, da se je vez napravila med uradniško tradjcijo in svežim dejanskim življenjem. Pokrajinska vlada dandanes združuje posle državne'1 in avtonomne uprave, naj se ta združitev zrcali tudi v njehi sestavi, naj spaja deželno in nekdanji deželni odbor pod šefom, imenovanim pač od dsrednje vlade, odgovornem pa v gotovih, v ustavi jasno opisanih zadevah tudi deželnemu zboru. Isto sodelovanje lajikov pri državni upravi zahtevam tudi pri prvi instanci.. Vem, da treba v tem pogledu previdnosti. Navadni naš človek bode pri uradni pisalni mizi čestokrat neroden, oni strogi formalizem, ki ga urejena uprava vendar težko pogreša, ga bode motil in razburjal, torej bode vsaj v prvih početkih morda trebalo, da se od naroda izbranemu zastopniku pri okr. glavarstvu privošči le posvetovalni glas, vsaj za poskušnjo, — ali uverjen sem, tedaj bo mnenje njegovo jasno, beseda točna, nasvet pameten- Odprite na stežaj okna naših pisarn, da zamore v njene zaduhle prostore prodirati duh istinitega, pestrega življenja! To je avtonomija, kakor si jo jaz predstavljam. Na Slovenskem za obe pokrajinski oblasti skupen deželni zbor, z omejeno zakonodajno kompetenco in voljenim deželnozborskim predsednikom. Na čelu uprave, dr- žavne in avtonomne, imenovan veliki župan, za pravilno vrševanje deželnih zakonov, odgovoren deželnemu zboru, okoli njega pa v deželni vladi gotovo število od deželnega zbora, po proporcu za deželnožborsko dobo izvoljenih svetnikov, zastopajočih ladijski živelj v upravi. Tudi v prvi instanci primeren delež prebivalstvu na javni upravi, vse to s tendenco, da se stopnjuje in pomnoži ta delež z -razvojem samoupravnosti in politične zrelosti med narodom. Z eno besedo: avtonomija, katera nima na sebi nič separatističnega, razdirajočega, temveč obratno, le ojači in posveži državno misel. To je moje mnenje o perečem dnevnem vprašanju. Uverenje je izkušenega politika, ki je ob enem imel dovolj prilike, se seznaniti v skrivnosti avstrijske državne in avtonomne uprave. — Tudi o izpeljivosti svojih načrtov ne dvomim. Nekaj podobnega sem razpravljal v oni veliki štiridnevni debati, katera se je bila vršila v strokovnem društvu »Juristische Gesellschaft« na Dunaju na spomlad 1. 1918 in mnogo-brojno občinstvo, sestavljeno iz prvih veščakov na juridično-pravnem polju, iz teoretikov in praktikov , je glasno pritrjevalo mojim nazorom navzlic te mu, da sem v svojem govoru dvakrat podiral narodno prepričanje ter od-ločrfo branil jugoslovansko misel zlasti proti znanemu dr. Pattacu. Na koncu obširne debate je stopil k m^ni stan grof Kielmannseg, mnogoletni cesarski namestnik na Nižje Avstrijskem in bivši minister ter mi je naravnost dejal, da je »bil rrtoj govor'najboljši v celi štiridnevni debati«. Staremu priznanemu praktiku v javni upravi, se je tedaj dozdevalo, da se dado uresničiti moji nazori. Ali bodo tako ugodno sodili tudi moji ožji rojaki? Tudi danes sem pripravljen na odklonitev in sicer z obeh strani, od pripadnikov centralizma in od oznanjevalcev avtonomije Eni me utegnejo ožigosati kot nevarnega pre ..., drugi mi bodo očitali strahopetno malodušnost. Nič za to, saj nisem razvajen po nezaslužnem priznanju in dokaj sem neobčutljiv tudi proti nezasluženi graji. Povsem Zadovoljen šem, ako moja »Politična razmišljevanja« vsaj nekoliko pripomorejo k temu, da se boj za centralizem ali avtonomijo iz meglenih višav praznega besedovanja premesti na trdna tla politične realnosti! Na Kamnu, sredi septembra 1921. Citalo se bo kakor roman iz srednjeveških inkvizitoričnih Časov, pa vendar je to gola, bridka resnica in ža-ostna stika samovoljnosti in nevzdrž-nosti, katerima je izpostavljena usoda naših neodrešenih bratov.* onkraj Snežnika. Pa naj govore dejstva sama zase. Na hribu Čappucciu po!e<* Tržiča v italijanskem delu Goriške so zasačile oblasti nekega Ivana Bon, ki je izkopaval grobove v vojni padlih italijanskih vojakov, da bi jih oropal, odnosno cakor gre. tudi verzija, da bi izkopal Kosti zakopanih in jih prodajal v tovarno za lim ali milo. — Kričeči plakati v vseh barvah so bili nalepljeni na mah, ne da bi se prej stvar natančneje preiskala, po tržaških vogalih in hišah o oskrunjenju, ki so ga izvršili Slovenci — proglasili so namreč Bona za Slovenca — nad grobovi slavnih ital. vojakov. Fašistovsko glas. »Il Popolo di Trieste« je v svojih kolonah spremljal to brezvestno gonjo proti Slovencem, kričal je krvno maščevanje nad njimi. Italijanskim fašistom dobrodošla pretveza, odnoso umetno izkovan povod: Zažgali so v mirni noči Narodni dom pri Sv. Ivanu, razbili so opremo hotela Evropa in natepli število slučajno tam se nahajajočih Slovencev. Zažgali so par dni kasneje Narodni dom V Rojanu. — Ve(s italijansko-šovini-stični Trst in ostala ital. javnost v kraljestvu je razkričala barbarstvo Slovencev, ki skrunijo grobove slavnih ital. vojakov. , Kaj pa je le par dni za tem dokazala neovržno .zmagujoča resnica? Oče Ivana Eona se je rodil v Ru-tarsu (pri Krniinu), mali vasici na Furlanskem in ne pozna drugega jezika nego italijanski, odnosno furlanski. — Zadnjih 14 let je Bonova družina, — poleg imenovanega Ivana Bona je še sedem otrok — v Zdravščini. V družini govorijo le furlanščino. Dopisujejo .si vsi člani družine izključno v italijanščini. O skrunjev^lcu grobov, Ivanu Bonu, je izrekla sama njegova mati, da naravnost prezira Slovence, da noče niti slišati tega jezika. Še lepše! Kot ujetnik na Ruskem je med vojno prišel v Italijo in je tam vstopil v italijansko legijo, ko se je imela bojevati na strani Italije proti Avstriji. V Italiji je ostal do meseca marca tega leta. Nastaniti se je hotel v Turinu kjer ima svojo zaročenko. Torej taka je prava resnica. Zaveden Italijan, še več, italijanski legijo-nar, je skrunil grobove svojih robojev-nikov. Zato pa so morali in m-.rajo primorski Slovenci tako ogromno trpeti. ,A ni se našla v italijanski javnosti poštena oseba, ki bi imeia pogum, tako zlikovstvo javno žigosati. Ko je »Edinost« v ostrem članku obsodila tako brezvestnost v članku »Vitezom ognja«, kakor imenuje fašiste, in pozvala »Popolo di Trieste«, naj pre kliče svoje nesramno klevetanje Slovencev sta poslala glavni urednik lista »Popolo di Trieste« in tajnik fašistov-ske organizacije v Trstu svoje priče 70 letnemu ravnatelju »Edinosti«, go-podu Maksu Cotiču ter zahtevala zadoščenje za — žalitve 11 Obojestranske priče so sicer dognale sporazumno, da ravnatelj »Edinosti« g. Cotič, ni oseb*-no nikogar žalil. S tem je bila osebna stran te zadeve rešena, a stvar sama je ostala ntizpremenjena: Ivan Bon, ki ... ; 1 - 1 f je izkopaval mrliče na hribu Čappucciu je Italijan. »Čast našega ljudstva,« je nagla-šala »Edinost«, nam nalaga dolžnost, da gremo tej stvari do dna. Radi dogodka na Čappucciu je prišla namreč na naš narod ena največjih nesreč, ki je vzela tržaškemu Slovenstvu njegovo zadnje kulturno središče. Dobro ime našega ljudstva je bilo v najširši italijanski javnosti omadeževano. Na podlagi neresnične vesti so skalili pošteni sloves Slovencev in jih izročili občnemu zaničevanju.« Opito je torej italijansko bandit-stvo, ki deluje na Primorskem z ognjem, z bombami, s klevetami, s za-vratnostjo za svoje »idealne« cilje. A privsem tem mora italijansko viteštvo nositi pred evropsko javnostjo sramotni žig, da je oskrunjevalec grobov ialijanskih vojakov, radi česar so se tako kruto in brezvestno maščevali nad Slovenci — Italijan. Dogodek, ki naj bi služil v zasramovanje in ponižanje našega ljudstva, se spreminja v najtežjo obsodbo političnih razmer, v katerih morajo naši bratje živeti v neodrešenih krajih. Naravno, da bi hoteli sedaj ti vitezi na vse kriplje dokazati, da je Bon vendar Slovenec. In tu začenja drugo še bolj gnjusno poglavje, ki spominja na srednji vek in njegovo inkvizicijo. Dogodki, ki sledijo, jih objavlja glavni urednik »Edinosti«, dr. E. Besednjak; v svojem listu od srede 21. t. m.,-to je znak, da se popolnoma zaveda svoje odgovornosti. Naj sledijo ti prizori tudi za čitatelje v svobodni domovini, kakor so natisnjeni v tržaškem listu. — Skoda bi bilo za, vsako besedo in vsako črto, ki bi jo spremenili: »Dognali smo namreč, da je dva dni po požigu Narodnega doma« pri Sv. Ivanu prišel ob 5. uri pop. k staremu Bonu orožnik in ga pozval, naj se poda nemudoma na civilni ko-misatijat v Gradisco. Starec se je takoj predstavil komisarju in ta je začel nemudoma svoje izpraševanje: »Kako se imenujete?« — — Anton Bon, sin Ivana Bona. Zares oče lepe mrlie ste! »Vaš sin bo ustreljen!« Starec se je začel od strahu tresti in je gledal preplašeno po sobi. »Anton Bon, vi ste Slovenec-«---------------Go- spod jaz sem Furlan. — »Ne! Vi ste Slovenec. Vi imat? obraz Slovenca ali Nemca.« — — — Gospod, jaz sem Furlan. —- — >—«Bon, povejte, kje ste rojeni.« — V Ru- tarsu, gospod. — — — »Kje je to P.utars?« — — — Rutars leži nad Krminom, gospod, gospod. — — — »Boni Ali ne govorijo ljudje v Ru- tarsu slovensko?«------------Ne, gospod, tam govorijo furlansko. —-----------,.»Ne, vam rečem. Tam govorijo slovensko, slovensko, slovensko Vam rečem!« — Gospod, oprostite, tam so Fur-” lani doma. Govprijo furlansko.------------ «Bon, jaz Vas nemudoma ustrelim s samokresom. Ce najdem samokres pri sebi, Vas na mest.u počim 1« Komisar je postal besen. Začel je iskati po mizi orožje. Starcu je postalo tesno v grlu, odrevenel po vsem telesu. Mož ima težko srčno hibo, je bolan na želodcu in v nogah. Ko se je vrnil iz ljegunstva v Zdravščino, se je vlačil po dveh palicah. Bolnemu starcu so se zameglile oči, ko je gledal togotnega komisarja. »Bon, poslušajteI Prej bomo dali postreliti Vašega sina pred vrati Vaše hiše. Javno pred ljudstvom, da ga boste vsi videli. To vam bo služilo v zgled. Potem bomo pa dali postreliti vso družino!« — — O, dober Bog! »Nič Bog. Sedaj ne govorimo o Bogu.«--------- Komisar se je vzdignil in izginil iz sobe. Sel je najbrž poizvedovat, če je Rutars res furlanska vas. Ko se je vrnil k Bonu, je bil tih’. Korakal je gori in doli po sobi. »Povejte mi,« je povzel, »kje je vaša hči V službi!« Stari Bon ima 16 letno hčer, ki služi v Gradišči v ljudski kuhinji. — — Povejte mi, kako se imenujejo njeni gospodarji!« Starec je bil ves zmešan. Vedel ni več ničesar. Spominjal se ni niti rojstnega leta žene in svojih hčera. »Glejte, je vzkliknil komisar, kako me vleče za nos! Treba ga je takoj ustreliti.« Stopil je k telefonu in zaukazal: »Pošljite orožnika! Naj prinese s sabo puško, kajti treba je ustreliti moža na licu mesta!« V tem času so bili šli po 16 letno Bonovo hčer v Gradisco. In res stopita v sobo orožnik in Bonova liči. Oče in njegov otrok si stojita nasproti. »Ali poznaš, dekle, tega starca?« Moj oče je! »Dobro. Povej, kje si rojena!« Stari Bon hoče pomagati prestrašeni hčerki in odgovori: »Me* dani!« »Proč z njim — zavpije komisar — vtaknite ga nemudoma v zapor!« Orožnik pele iz sobe trepetajočega starca. Šestnajstletno dekle ostane samo v izbi. Komisar jo sprašuje o nje-nin starših, bratih in sestrah. »Vi ste Slovenci, ni res!« Ne, gospod, mi smo Furlani. — — »Tebe bomo tudi ustrelili. Vso družino bomo postrelili 1« Vsi napori so bili zaman. Ko je komisar to uvidel, je izpustil očeta in hčer na Svobodo. Polna strahu in trepetajoča od nog do glave sta bežala domov. Tam sta pripovedovala preplašeni družini, kar se jima je pripetilo, Bonova družina je tudi nam pripovedovala o teh strašnih dogodkih. Stari Bon je pripravljen potrditi resničnost svojih izjav s prisego. Dejstva sama na sebi govorijo ■ tako močjo, da bi vsaka naša beseda le oslabila njih mogočen vtis. Dr. E. Besednjak glavni urednik Edinosti.* Ali naj mi kaj dodamo k tem golim dejstvom? Biln bi odveč! Saj bi tudi čitatelj, ki je prečiial vrste teh grozodejtev in nasilstev. ne bi bil v stanu, premišljevati komehtarje. Naj le dodamo še eno,suho dejstvo, da se vsa ta fašlstovska in šovinistična nasilja nad našim življem v neodrešenih krajih, vsa ta grozodejstva, vse te klevete godijo ne samo ob pasivnosti italijanskih državnih oblasti, nego javna je tajnost, da se vse to godi z vednostjo ital. oblasti in da one to početje, nevredne moderne pravne države, odobravajo in podpirajo. O tem zadnjem dejstvu bomo še imeli prilike govoriti na podlagi nadaljnih qepobitnih dejstev. II 1. Kakor je podoba, se potrjujelo vesti, da so Turki ustavili Grke na njihovem prodiranju proti Angori. Tuč-nejših poročil o obsegu grškega poraza, še ni, ker ni mogoče presoditi koliko je verjeti uradnim poročilom iz Angore, grška pa so postala preveč redkobesedna. Kot bojišče se navala . reka Saka* rija. To Je reka, ki teče v srednjem delu od juga proti severu, pozneje pa zavije proti zapadu in se izliva v Črno morje. Na poti Iz Eski-šehra, Kljutahlje in Afiun-Karahlsarja v Angoro Je treba iti Čez njo; z masivnimi pogorji, ki se dvigajo ob njej nudi branilcu pripravno bazo, da poskusi ustaviti. Mnoge vojske so že prodirale po tej poti v notranjost Male Azije, premnoge Izmed njih z neuspehom. Ta le Vodila zna- Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Kralj francoski!« Je Izpregovorll Loyola s svojim suhim, rezkim glasom, »vaše veličanstvo, ]e Izmed najlepših biserov krščanskega sveta. Boste 11 trpeli, da ga *loda rja krivoverstva? Le malo časa ml še ostane za to solzno dolino, veličanstvo, zakaj Bog me kliče; govoril bom tedaj kratko In Jasno. Vprašam vas: kadar stopim pred svojega božjega gospodarja in me On povpraša, kaj sem storil za Cerkev Jezusovo, ali naj mu odgovorim, da se ml Je Sicer posrečilo oteti Španijo In obvarovati Italijo, ne pa tudi iztrgati Franclje zmaju, ki streže nanjo s 'svojimi otrovaniml kremplji?...« »Kaj naj storimo?« je vprašal Henri ves začuden. »Iztrebimo protestante l« Je za-renčal Gulse. »Kaj naj'storimo, sire?« Je zamrmral kardinal Lorenskl. »Ta sveti mož vam pove. Poslušajte ga, zakaj Bog sam vam govori ž njegovimi usti.« »Dejstvo je, da vlada V.kraljestvu čudna zmešnjava,« Je rekel Montmorency. »Eh, sire,« je Šepnil Salnt-Andre kralju na uho. »nrepustlte vsa težka dela uam In pridržite si zgolj prijetno breme vladanja. Zaupajte meni skrb,, da bo ta prijetnost vsako jutro nova.« Salnt-Andre, ki Je dobro po \ kraljevo nrav, je bil ubral dovze.no struno. Kralj se mu Je nasmehnil. Njegov smehljaj je preskočil na bledo maršalovo lice. Saint-Andre se je obrnil k Loy611 ter mu dal znamenje, da lehko govori. »Treba je otetl Francijo,« Je povzel Loyola z nekakšno grobostjo, ki pa ni bila brez divje veličine. »In kaj je rešilo Španijo, sire? Inkvizicija!... Kaj Je otelo Italijo? Inkvl-zaclja!... Kaj more tedaj rešiti Francijo, ako ne inkvizicija?... Kralj! Ml zahtevamo, jaz zahtevam, Bo* sam zahteva, da uvedete Inkvizicijo na Francoskem!.'..« Strašni starec se Jer vzravnal v svoji ogoljeni halji; njegovo čelo je zažarelo. Osebe, ki so stale okrog kralja In prisostvovale temu prizoru, so poslušale z zasoplo napetostjo. In v tej dvorani, kjer je načelnik Družbe Jezusove Izkušal skovati blisk zoper krivo vero, le malo koranov od mož* ki so pretresali grozno vprašanje, v tem kraju, klor 10 padale’ krvave besede liki daljnji odmev bližajočih se pokoljev Jernejeve noči, je razlivala godba lutenj In viol svoje sladke, otožne melodije, so plesale lepe ženske, šo se smejali mladi gospodje —r v tem ozračju, polnem parfumov vonjav, v lesketu veselosti, v čaru louvrskega slavja, kamor ni segal niti zlovešči šum kraljestva, ne tožbe ljudstva, ne jok, ne stok, ne škripanje z zobmi . Henri II. Je pogledal okoli sebe. Videl je same spačene obraze. Le Katarina de Medlcls. Diana Poltler-ska In Marija Stuartova so ostale mirne sredi neurja, prva Iz politike, druga, da bi prikrila . svojo pravo misel, a tretja, ker ni mogla verjeti, da bi bil strašni predlog sprejet. »Nu, končno,« je zamrmral kralj, »kdo ve, ali se ne bi res marsikaj uredilo tem potem? ...« 26 Je hotel reči »da« In dati usodno povelje... »Gospod Nostradamusi« Je zaklical glasnik v tistem odločilnem trenutku. Vsa dvorana Je vztrepetala ob nepričakovanem klicu tega imena; Igralci so odložili .karte, ples je prenehal, neodoljiva radovednost je pometla vsa raznolika čuvstva te množice kakor tajinstven vihar, lil vsi, ou kralja do Loyclc, od Diane do Marije Sthartove, gospodične, gospodje in vojnikl telesne straže, so uprli oči proti vratom in so videli vstopiti moža, obhče^^^a v vijoličast bar-šun, ogrnjenega s satinastlm plaščem, z roko oprto na ročnik dragocenega meča. Nostradamus se Je napotil naravnost proti kralju. Toda v hipu, ko je ^stopil skozi vrata, je objel njegov pogled vso množico, kakor je vsa množica zrla nanj: ženske so ocenjevale njegovo obleko, ki se jim je zdela popolna v svoji sijajni, a enostavni skladnosti, moški pa so iskali napake v njerovem nastopu in so si morali priznati, da niti rojen princ ne bi mogel pokazati več plemenite vedre mirnosti sredi te bliskavice list berili pogledov. . Nostradamus Je na prvi mah opazil Roncherollcsa; srce se mu je skrčilo v prsih. Zagledal je maršala de Saint-Andreja, in trepalnice so mu Jedva vidno vzdrgetale. Videl je kralja, In bledo lice mu je pokrila rahla’ rdečica. Strašne kletve so mu zavrele v duši, ko se Je priklonil Henriju II.. . • »Sire,« je dejal z rahlim, mirnim glasom, »vaše vellčanslvo ml je sporočilo da naj se zglasim ob desetih. Evo me, na vašo kraljevsko razpolago.« »Sire,« je kriknil menih t rezkim glasoiu, »oproctlte ogorčenju, ki se ne da. premagovati! Sire, v Imenu zaupanja, *kl ml ~a izkazujete, ln v Imenu presvetega Očeta vsega kr: lva, ki mu celo kralji dolgu- jejo pokorščino, zahtevam od vas aiV-cijo +r"a sleparja!...« T&Iua groze jc legla na množico dvorjanov. Slišalo se je malone utripanje src ln dviganje stisnjenih prsi. Nostradamrs je počasi vzravnal svojo vir.'■'••n nnstavo. »Gospod menih,« Je dejal mirno, »pozna se vam, da ste tujec; drugače bi morali vedeti, da francoski kralji niso vajeni aretirati svojih povablje- ' nih gostov.« Pohvalno mrmranje je sprejelo te besede, ''^stradamus pa je nadaljeval z glasom, ki je zazvenel mahoma kakor bron: »Sicer pa, če bi tudi krplj hotel pozabiti viteški navade francoskega dvora, r.e bi našel nikogar, ki bi se drznil položiti name rokol« Vsa množica se Je zgenila od strmenja in vztrepetala spričo tolike smelosti. ■ »Sire,« je zagrmel metulj, »slepar vas Izziva!« menita kraljevska cesta perzijskih vladarjev od Egejskega morja čez Angoro v Perzijo. Ob njej, ravno na Sahariji Je stalo nekdaj imenitno mesto Oor-dion, ki je postalo po Aleksandru Velikem, ki je tudi vodil svojo zmagovito vojno po tej poti, svetovnoslavno. Bojišče ob Sahariji, ležeče le še kakih 80 do 90 km pred Angoro, Je postalo torej usodno za grško vojsko. Vendar moramo biti o obsegu vojnih odločitev v Mali Aziji zelo skeptični. Današnji poraz se lahko v nekaj tednih spremeni z zmago In obratno. Terčn Je skrajno neugoden, svet pust, neobdelan In redkoposeljen in kar Je glavno po velikem delu — brez vode. Tako ozemlje Je neugoejno za operiranje z večjimi, silami, toda kakor nalašč ustvarjeno za vojno v malem, za gibanje malih čet, ki se lažje prehranijo, zlasti če poznajo terčn. Prednosti so tedaj v tem oziru vse na turški strani, In nedvomno so turške sile zares pov-»cm pri kraju, ko vidimo, da se 3rkom pri vsem tem ne godi tako slabo, če bi bila turška moč še količkaj vpoštevanja vredna, bi morala uspeh Ob Sahariji temeljito Izkoristiti, tako Pa nam je bržkone pričakovati le, da so se Orkl kvečjemu umaknili za nekaj tednov nazaj in nato začno znova. Sicer pa viiva grško-turška voj.ia splošno nezanimanje, ki Je v tem večje, čimbolj se oddaljujejo bojni dogodki iz bližine Evrope. M n' »Jutro« 18. septembra: »Pooblaščeni smo od g. dr. Žerjava, da s tem ponudimo g. Bračunu ta ček ali enak znesek, ako je tak Ček sploh kedaj eksistiral. Q. Bračun lahko porabi vseh 100.000 K za volilni fond NSS.« Podpisani: »Si taculssesl« Protiponudba: »Pooblaščeni smo od g. Bračuna, da s tem ponudimo gospodom: »Si tacuisses« ček za 10.000 kron, ako dokažejo, da begunec Sokrat iz Aten, (Glej Avtonomist od 19. septembra!) sploh ni eksistiral. Gospodi »Sl tacuisses« lahko porabijo vseh 10.000 K za volilni fond JDSI« Oblateno učiteljstvo Ptujskega okraja. — »Pondeijek« 19. septembra: »Na strehi skuša pet’ kapun in Peska skuša branit’ Bračun.« Prispe v: »V »Pondeljeku« milo toži Plut, da JDS bo skor kaputl« Opomba: Dokler se bodo zlobni politični otroci smešili v lastnem CaSopIsu na zgorajšnjl način, ni upati Izboljšanja našega časnikarstva. Se le, ko se bodo odvadili takih »umotvoror« ter resno In pošteno kritlkovall stvar In metodo, ne pa osebe, se bodo tudi »Kranjcem vremena tjasnlla«. Bračun. Dnevne vesti. •“* Cremij trgovcev poživlja svoje Hane, da imajo danes 24. t. m. zaradi parastosa za N leg. Vel. kraljem Petrom od 10. zjutraj dopoldni svoje trgovine zaprte. Načelnik. —* R. U. R. Drama, ki jo bo pričel Izdajati naši list kot podlistek, je delo češkega avtorja Karla Capka, sedal dramaturga Vlnogradskega gledališča v Pragi. — Po poročilih »Gledališkega Usta« je spreleta v repertorij Narodnega gledališča v Ljubljani In bo zato bralcem »Jugoslavije• tem bolj dobrodošla. — O. pokrajinski namestnik minister Ivan Firlbar danes dne 24. septembra ne bo zaradi cerkvenih svečanosti za blazopoknj-neza kralja Petra I. sprejemal strank. .. — Parastos za pokojnim kraljem Petrom. V aoboto dne 24. t. m. se vrši ob desetih dopoldne na trgu Tabor, oh enajstih pa v evangeljski cerkvi svečana Stlrldesetdnev-nlca za N). Vel. blagopokojnega kralja Petra I. Službe božje se udeleže vojaška In civilna oblastva. Tudi občinstvo se vabi k tnnogobrolnl udeležbi. Oospod minister notranjih del je naročil, da ostanejo ta dan vse delavnice zaprte. Državni uradi poslujejo samo dopoldne. — Porazna obsodba mlado-tiberalne politike. Včerajšnji »Slovenski Narod« v polnem obsegu potrjuje našo včerajšnjo vest Is Beograda glede predloga pokrajinske uprave, da se razpusti občinski svet ljubljanski In razpišejo volitve na podlagi novih Imenikov. Samo to Je »Slov. Narod« pozabil vprašati svojega Izvestltelja, kaj Je v tozadevnem predlogu pokrajinska vlada pisala ministrstvu notranjih zadev o mlado-llberalnl politiki v Sloveniji. Sicer Je pa »Slov. Narod« to zaenkrat skoral gotovo namenoma zamolčal, ker — radikalna stranka V Sloveniji ie ne funkcljonlra. — Uradne poizvedbo In dr. Plrkmater. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja, da le pokrajinska uprava o očitkih, naperjenih v dnevniku »Jugoslavija« proti vodil okrajnega glavarstva v Ptuju, vladnemu tajniku dr, Otonu Plrkmalerju, odredila poizvedbe. Kedar bodo zaključene, bo odločila o korakih, ki naj se ukrenejo zoper Imenovanega uradnika, ako bi bil kriv, odnosno zoper njegove obdolževalce, če bi bil nedolžen. Dosedanji poizvedbe niso dale konkretnega povoda za kateroslkotl disciplinarno odredbo. — K tej uradni objavi prlpomlnjanio: »Jugoslavija« Je v ponovnih objavah prinesla ogromno obtežllnega ma-terljala proti Plrkmalerju. Pokrajinski npravl-Je podanih toliko konkretnih podatkov, da preiskava ne bo brezuspešna. Zaslišijo se nal priče, pokrallnska uprava dobro ve, kje Jih Ima Iskati, In prepričani smo, da dr. Pirkmaler niti trenutek ne bo mogel vztrajati na svojem mestu. Ne samo disciplinarne odredbe, ampak tudi sodišče bo Imelo dovoli posla a dr. Plrkmalerjevlmi de-llkU. . Zdravstveni odsek za Slovenijo In * Ljubljani rasplsuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Maren-bert. Interesent)« se opozarjajo na razpis (v Uradnem listu. Zdravstveni odsek za Slovenilo in Istro v Ljubljani razpisuje službo (krožnega zdravnika za zdravstveno okrož- i Sevnica, lnteresentle se opoaarjajo na razpis v Uradnem lista — Svoje prihranke naloži vsakdo najbolje v državnem Investicijskem posojilu, ker nosi 7 odstotkov. Pri nobenem denarnem zavodu se vloge ne obrestujejo tako vi soko, temveč kvečjemu po 4 ali 4 In pol od Stotkov. Finančni minister Je razpisal to dr- {avno posojilo v znesku 500 milijonov dlnar-sv ail dveh milijard kron, da se s podpisanim denarjem Izboljša naš promet, kar Je '♦■ko zelo potrebno. Naše železnice zelo slabo lunkcljonlrajo; naše ceste niso ravno J najboljšem stanju in naša rečna plovba »udi ni na višku. Vsled teh hib zastaja naš promet vedno bolj in bolj, In posledice so vsa* dan bolj občutljive. Manjka lokomotiv Jn vozov, manjka nam lpdlj. Blago zastaja, ker s« ne more prevažati v kraj, kamor je namenjeno, In se kvari in leži, namembnlk pa čaka na blago in ga ne more razpftčatl. To vse ustvarja vedno večjo draginjo, pod katero Ječe vsl slojl prebivalstva. Ker pa država Iz tekočih dohodkov ne more kriti stroškov za izboljšanje našega prometa, zato se obrača do prebivalstva s pozivom, naj podpiše državno Investicijsko posojilo, k! je namenjeno Izključno le za izboljšanje n,- Sv! iSl tasVrn SaSTffi Uvlt nelšl In'redncjil Promet. bd tega Uristl vsi sloji naše države ln prva blagodejni posledica bo, da se bo . tata, ki Ju ravno sedaj doseg’« tak* nizek tečaj na Inozemskih borzah, hitro opomogla in dobila ono kupno svilo, ki II gre po našem naravnem bogastvu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prilike in naj svoje prihranke naloži edinole v 7 odstotnem državnem Investicijskem posojilu, ker Ima na eni strani to prednost, da mu naloženi kapital nese najmanj 3 odstotke več kot drugod, na drugi strani pa s podpisovanjem posojila pomaga Izboljšati naš promet In s tem tudi našo valuto ln pripomore k blagostanju In konsolidaciji naše mlnde države. Kdor namerava podpisati posojilo, naj se podviza, ker Ima ie ie par dni ča$a. — Iz mestnega Šolskega sveta. O zadnll redni seli mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 7. septembra 1921. smo prejeli sledeče obvestilo: Poročilo o personalljah Izza zadnje dobe In pa o daljših dopustih se vzame na znanje. Poročilo mestnega šolskega zdravnika dr. Mavrlclja Rusa za šolsko leto 1920/1921 se vzame na znanje In se sklene, mu za trudaljublvo In vsoešno prizadevanje v korist šolski hluljenl zahvalno priznanje mestnega šolskega sveta. Prošnjo vodstva šllrlrazrcdnlce na Barju za razširjenje v petrazrednlco Je višjemu šolskemu svetu priporočilno predložiti v ugodno rešitev. Prošnjo za otvoritev nastavnega razreda na II. mestni deški meščanski šoli na) se ugodi pod tem pogojem, če ostane s tem število razredov, oziroma oddelkov s tem v primeri s preteklim šolskim letom nelzprcmenjeno. Izvrše se Imenovanja začasnega učiteljstva na Javnih mestnih ljudskih šolah pro 1921/1922. In sicer: Za I. mestno ljudsko šolo: Alojzij Škrinjar, Franc Belin. Marija Jegličeva, Franc Trost. Mattja TrobeJ In Ljudmila Rapctova: za II. mestno deško ljudsko šolo: Viljem Deržaj, Ignacij Petje, Alojzij Mlekuž. Emilija Dolinarjeva. Angela 2orieva ln Danica Tav. čerjeva; za III. mestno deško ljudsko šolo: Štefanija Čeh-Kljunova In Amalija Kallševa; za IV. mestno deško ljudsko šolo: Ivnn Ropovi: za V. mestno deško ljudsko šolo: Stanko Rap6: za šišensko deško lludsko šolo: Pavel Herbst, Amalija Ccpudrova, Rada Lukanova lu Milena Pehanljcva; za I. HUB LURlliiuva Ih isiiivii« I viiesnižv v a, aa mestno dekjlško ljudsko šolo: Ana Liko-zarjeva: za 'lil. mestno dekliško ljudsko Solo: Karla ŠInkovČeva, Zollja Peterlinova In Berta Valentova: za mestno pomožno šolo: Angela Vodetova In Marlla Pirčeva; za mestno dneVno zavetišče na Pnilah: Cirila Ootševa In Viktorija Bratina: za dnevno zavetišče na II. mestni deški ljudski šoli, oziroma v Sv. Florjana ulici: Slavica Ven. cajzova In Marija Neronova. Za razpisana učna mesta trole .Stalnih učiteljev srbohrvaščine na mestnih ljudskih ln meičnnsklh šolah se stavijo terno-nnsvetl. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o okrajnih učiteljskih konferencah za osnovne šole ljubljanske in za meščanske šole v bivši Kranjski,pro 1920/1921, se vznme na znanje In predložita višjemu šolskemu svetu v odo-brente. Ceciliji Skubičevi, stalni učiteljici na II. mestni dekliški meščanski šoli. Izreči le na lepo uspeli In z marljivim trudom prirejeni razstavi ženskih ročnih del ob zaključku šolskega leta 1920/1921 pohvalno prlznahle mestnega šolskega sveta. Prol. Fr. Jerana, ki Je obdržaval ob koncu šolskega leta peda-goško-dldaktlčne tečaje o metodiki računskega pouka, v osnovnih šolah, ki se Jih Je udeležilo skoro vse učiteljstvo osnovnih Jn meščanskih šol ljubljanskih na državni realki In pri ss. uršullnkah v Ljubljani In Sk&fJI Loki. v prlpoznanle Izvanredne požrtvovalnosti In selo usbešnega truda priporočiti višjemu šolskemu svetu za pohvalno priznanle. Potem, ko se reši še več Internih vprašani pedagoške ali administrativne vsebine In sklepa o nekem disciplinarnem slučaja zaključi predsednik sejo. — Iz seje višjega šolskega sveta. Zadnja dva dni je Imel višji šolski svet seje pod predsedstvom dr. Staneta Bevka. Prvi dan so se sprejeli med drugimi sledeči sklepi: Na meščanski šoli v Ribnici se za letos ne otvorl 1. razred zaradi pomanlkanja prostora. Ker se vsled sklepa ministrstva bivša nemška gimnazija v Ljubljani sukceslvno posloveni (letos je I. razred že slovenski), se bo ta zavod Imenoval »11. državna gimnazija«. Srbohrvaščina se začne že letos poučevati v vseh razredih po eno uro na teden namesto slovenščine. — Na realnih gimnazijah se uvede grščina kot prost itredmet od 4. razreda naprej, ako h pri-avl najmanj 15 dijakov. — Za ravnatelja na meščanski šoli na Jesenicah Je Imenovan Ivan Magerl, v Dol. Lendavi Jos. Oo-Ulek< v Slovenigradcu Ferdo šcntlurc, v Hribernik;** J‘nko Ko|p<0’ v 'Šoštanju Fr. — Zgradba železnic Rozatec—Krapina bo zajamčena z državnim posojilom ter se za''ne giaHltl ie nrlhodnlo pomlad. — Tečaj za lončarja In pečarje. Urad za pospeševanje obrti otVori l. novembra t. 1. na tehniški srednji šoli v Ljubljani dVanajst-' tedenski tečaj za lončarje ln pečarje. Namen tega tečaja Je, dati mojstrom In pomočnikom priliko, da svoje praktično In teoretično znanje spopoinijo. Pouk bo celodnevni in bo obsegal naslednje predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemično prelz-kuševanje surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo ln delavnico. Interesenti, ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, morajo prijaviti svojo udeležbo nalkasneje do 15. oktobra t L pri uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana. Dunajska cesta 22. — Otvoritev telefonske centrale v Cerkljah. Pri poštnem In brzojavnem uradu v Cerkljah se Je dne 12. septembta 1921 olvorlla telefonska centrala s Javno govorilnico za kralevnl In medkrajevni promet. — Pobegli kaznenkL Iz ženske kaznilnice v Begunlah na Gorenjskem Je pobegnila kaznenka Frančiška Mraz Iz Brežic. Obsojena je bila v Celju na dve leti Ječe zaradi tatvine. Begunka Je 24 let stara, srednjevellka in Ima rdeč nos. — vred Je pobegnila tudi 34 letna Marija Sva-gelj iz vremskega Britofa pri Postojni. Dognati so, da sta pobegnili obe kaznenkl dogovorno med seboj. — Roparji. V Rlhenbergu In bližnji okolici gospodarijo že delj časa nepoznani roparji In tatovi. Ta družba Je silno predrzna In Je Izvršila že nebroj raznih vlomov ln tatvin. na vesti pa Imajo tl zločinci tudi že par rbpov ln roparskih umorov. Po opisu, ki so ga dale razne priče o roparjih, zasledujejo oblasti nekatere jako sumljive osebe, ki so kazenskim sodiščem že poznate. Do sedaj so se tl roparji še vedno srečno Izmuznili. — Obsojeni pretepači. Posestnik Jože In njegov sin tudi Jože Srnjak pri Sv. Križu sta napadla soseda Anzelca, s katerim sta se sprla zaradi neke poti. Oče Srnlak Je pretepel Anzelca z gorjačo, sin pa Je priletel nadenj enkrat s kamnom, drugič s srpom. Anzelc je dobil lahke poškodbe, katere Je tudi zdravnik ugotovil. Srnjak, Jako trmast mož, prisega pri bogu In vseh svetnikih s visoko povzdignjenimi rokami, da Je udaril po vsiljivem Anzeljcu samo z malo nedolžno šlblco, ki ne more napraviti nobene škode. Sin pa sploh vse taji. Sodnik: Kje pa ta dobil Anzelc v zdravniškem spričevalu navedene poškodhe? Ja, gospod sodnik, pravi Srnjak, sa) se sam lahko popraska Ker se sodnik ni mogel uverltl, da bi se Anzelc sam tako popraskal In tudi Kristus, dasl ga Je Srnjak tako rotil, da naj se prikaže,, n! hotel pričati za njega, sta bila oče Srnlak In njegov sin obsojena. Oče Je dobil 500 kron denarne kazni ali 5 dni zapora, njegov sin pa 300 kron ali 3 dni zapora. Oba pa morata plačati Anzelcu 100 kron za spričevalo In 200 kron za bolečine. — Senat vzkllcnega sodišča Je zavrnil vzkllc pri okralnem sodišču obsojenega posestnika Ivana Crnčlča Iz Iške Loke. Obsojen Je bil namreč na 10 dni zapora, ker le pretepel s palico in precej poškodoval ženo Frančiško Mlkoličevo. Obsodba ostane nespremenjena In Crnčlč mora plačati še stroške prizivnega postopanja. — Pretresljiva nesreča. Jakob Potlsek, 17 letni posestnikov sin v Clrkovclh na Pragerskem, Je splezal na drevo, da bi obiral sadje. Naenkrat se vlomi pod njim šibka veja in Je padel na neki špicastl kol, ki se mu Je globoko zapičil v trebuh. Nesrečnega mladeniča so odpeljali v mariborsko bolnico. — Smrt vsled zastrupljanja Preteklo sredo Je g. Milan pl. Tompa uradnik deželne vlade v Zagrebu, vzel v svrho pomlr-JenJa prenapetih živcev večjo množino vero-nala. Oddali so ga v bolnico, toda zdravniki so se trudili zaman, da bi mu oteli življenje. Umrl Je še tisti dan. — Rusi v službi naše država Te dni se mudi v Zagrebu par sto ruskih beguncev, ki so bili svoj čas WranglovI vojaki Sedaj bodo vstopili v našo žandarmorljsko službo in šli na Italijansko me|o. kjer bodo vršili službo kot obmejni orožnlkL Rusom pove-llujejo naši orožnlkL — Hajduk v Jugoslaviji. Pretekle dni so aretirali v Velikem Dečkereku hajduka Ra-dojlco, ki Je bil nastavljen kot finančni stražnik v velikem Bečkercku. Radojlco, na katerega le bila razpisana nagrada 30 tisoč dinarjev, so sedaj srečno spravili pod kijuč. ROK ZA PODPISOVANJE 7 % DR; 2AVNEGA INVESTICIJSKEGA PO-SOJILA POTEČE 30. SEPTEMBRA. Ljubljana. UJo tudi Nemci, zatorej se Je sestavila skupna lista vseh treh narodnih strank, da «t ni ta način omogoči Izvolitev slovenskih odbornikov. — Vsak nal voli narodno Usto. Tudi v Ptuju tašlsti. Na dan slovesa« prisege rez. častnikov so se prikazali v slov. kavarni »Balkan« fašisti v osebah rea častnikov ter odločno zahtevali, da m Interna-cljonalnlh komadov, kakor so na pr. »H«r-kules« etc. ne sme pri kavarniškem koncerta Igrati. Med njim! Je bi! baje tudi neki profesor, U se Je še zvečer produciral po lokalih s svojo Castn. uniformo, ki Je zahteval od kavarnarja g. Vučaka sledeče: »Dokler sem laz tu, se bodo Igrali urno slovenski komadi, če ne vam vržemo godbo na cesto. — Ce vi nočete tega storiti, bomo pa mL ker ml smo lašlstl!« Isti Je tudi vrgel m, cesto nekega civilista, zakaj najbrž« sam ne vel (To Je olika naše Inteligence ln celo v uniformi kot podporočnik.) Kavarna J* popolnoma slovenska, nje lastnik zavede« Slovenec skozi In skozi; prav lahko pa človek ob priliki koncerta na prste preštela naše Slovence, ki podpirajo našega kavgr-narjs. — 2alo$tno Ja ko človek gleda, d« morajo narodnjake podpirati Nemci, drugače bi mu ne prcostajnlo drugega kot prvi dan zapreti kaverno, nasprotno se p« naM »obmejni« Slovenci šopirijo vse večere po. nemških In nemčursklh kavarnah. — žalostno Je tol Držite se gesla, svo|! k svojim! Ne pa Javnosti Izzivati s podobnimi IzgreJlI V javno bolnico sta bila sprejeta Antrm Pintar Iz Ptuja, ker mu Je stroj tovarn« »Petovla« na Bregu zmečkal kazalec In palec leve roke, ter Ana Ceh iz Ločlča, ki si Je pri padcu Iz senika zlomila tnbtenico. t Sokolstvo.' Sokolstvu! Bratit Sokoli se pozivajo, da se udeleže današnjega parastosa sa kraljem Petrom na trgu Tabor v krola Parastos se vrši ob 10. url. Zbirališče ob t ričet rt na 10. na trga Tabor. Sokolstvo se poziva, da se v obilnem številu odzove lema vabilu ZdravoI Šport In turistika. Nogomet. '{Službena objava L N. Tj V nedeljo 25. septembra n vrše na prostor« S. 1C Sparta—Primorje sled;'o prvenstven« tekme: ob to. url dop. rezerv' Jadran : Svoboda Moste, sodnik g. Mlinar; ob M,to Je-dran : Svoboda Llubljana, sodnik g. Ke-pec. Takoj za tem I.ASK: Svoboda Most«, sodnik g. Hus. Sodmšk. poročil* moralo biti najkasneje v torsk i»opoldne v sobi Športne s vez«. Tajnik. B E T O N - Ž E L E Ž OB E TON V O D N E ZG «1 Službe VILA S 4 HA ZEMLJIŠČA (njiva, tiavnik, vrt. vinograd) z gospodarskim poslopjem in gostilniško koncesijo v zdravilišču Rogaška Slatina št. 32. Pred vilo salon. Cena dinarjev 96.000. 1949 POSESTVO z vso pritiklino, 28 oralov zemljišča, obstoječe iz vrta, njiv, travnikov, gozdov in pašnikov ter 10 minut od fare 5 min. od šole in želez, postaje oddaljeno, se takoj za 350.000 din. proda. Več povej posestnik sam. Franc Gode, Koblarji 28. Kočevje. 1945 KOMPLETNA, MODERNA JE-DILNA SOBA IN KOMPLETNA, MODERNA SOBA ZA GOSPODE se proda radi premestitve. Cena primerno nižja. Dopisi pod »Selitev št. 1954« na unravo. . 1954 Proda se: KAVARNIŠKO OPRAVO kompletno, zelo lepo, velikomestno, moderno proda »Tiskarna Sava d. d. — Kranj. Istotako je dobiti več oken in vrat za pode in hleve. . *942 KLAVIR (Stuzflugel) — dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove Upravnlštvo »Jugoslavije«. !953 2 ENONADSTROPNI HIŠI z lepim vrtom. Cena zmerna. Eno stanovanje kupcu na razpolago. Naslov v upravi lista. 15*41 KRTAČE za obleko in likanje, rlbarlce brez in z korenino, zobne, mazalke, konjrske. omela motvoz (špaga) čevljarsko prefo priporoča veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 1816_ njim. Rekel mu je čisto tovariško: »Glej stari, vozi za mano, pa boš dobro vozil!« Nato je odstopil in predpisano vojaško pozdravil kralja v vozu. Vsaj on je tako mislil. Toda nesrečen slučaj je hotel, da je ravno tisti čas kralj sam vozil avtomobil, v kraljevem vozu je pa sedel njegov šofer. — Koroško MIZARSKI POMOČNIKI izvežbani v fanirju se sprejmejo v trajno delo. Hrana in stanovanje V hiši, ali izven. Ivan Pretnar, strojno mi-arstvo Mlino, Bled, G niško. 1945 KROJAŠKEGA POMOČNIKA prvovrstno moč sprejmem takoj. Franc Rupnik, krojač, Dol. Logatec. 1946 Razno: LOUISE DE SCHLUDERMANN maitresse diplomee des langues francaise, angleise, italienne. Ljubljanska cesta 18. 1950 Strašna nesreča. V Pevnii pri Oorici Je zgorela baraka, v kateri sta stanovala zakonska 'Jo»ip in Marcela Fiegel z dvema otrokoma. Mož je bil na delu in žena mu le nesla kosilo. V tem je pa izbruhnil požar. Ko sc prihiteli skupaj sosedje, se je že sesula streha in pokopala oba otroka. 4 letnega Stankota in 2 letnega Josipa. Ogenl Sta bržkotne povzročila otroka. Drobil * Neprijetna zamena. Ko se je’ vozil nmumski kralj v "Pariz, je poslal načelnik pariške policije auto-pilota, ki naj vodi kraljev avto v določen hotel v mesto. Pilot pride do kraljevega avtomobila in pravi šoferju, da naj vozi za Naročajte „|ugoslavijo“! Obvestilo. imam v »logi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe sa člano In članice. Ceniki na raapo'agol PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. IVAN ZAKOTNIK Razprodala vinske posode, barelov, 3 aparatov za filtriranje dokler traja zaloga. I. Augustin Ljubljana, Dunajska c. 36. mestni tesarski mojster Telefon 379 LJfUBLrvlANA Dunajska c. 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; strtmi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. večjo množino bukovih drv (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov „DRVA" poštni predal štev. 21. Maribor. Prodaja surovega zlata In srebra v zobotehnlške in zlatarske .vrhe J. AUGUŠTIN, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Dospeli so najnovejši jesenski in zimski vzorci Vež lesn:h strokovnih delavcev jtolarjBV. Mm mizarjev in ptattp pi DAMSKIH KLOBUKOV Cenj. dame se vljudno vabijo na ogled brez prisilnega nakupa Cene konkurenčne, ker se preoblikuje v zraven nahajajoči se delavnici. Specijelna predelavnica starih žametastih in svilnatih klobukov po najnovejših vzorcih ter preoblikovalnica moških klobukov. Za obilen obisk se priporoča. lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6,' za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110*—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse iolske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družtnske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. ki je vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo za nov oddelek tovarne; podpisano podjetje. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. — Pismene in ustmene (prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na: Vedno velika izbira vseh vrat bombata. sukanca, kvačkanca, nogavic, za dame In gospode, ter galenterlje na debelo, Karol Trelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. prevzema zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetji v Sloveniji v svrho upeljave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji in Črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. Podpisana izjavljam, da nimam v moji trgovini nobenega družabnika, še manj pa družabnice. Tudi nima moja sestra Marica pravico v mojem imenu prodajati slabejše blago in po višji ceni, ter mi s tem kratiti .ugled moje trgovine. Opozarjflm vsacega, kateri bode zlorabljal moje ime da ga bodem sodnijsko zasledovala. M Imam na drobno v zalogi večjo množino prešitih odel, (kovtre) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg SL 12. ranjske klobase • “ prvovrstno blago, razpošilja od 5 kg naprej. K. JARC, Ljubljana, Hradeckega vas 34. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubllanL Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Odgovorni urednik: Dominik Cebln.