90. številka. V Trstu, v soboto 9. novembra 1889. Tečaj XI „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in lofcoto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. H.--; izven Avst. 9.— gl. za polu lera , 8.—; „ „ 4.50 * za četrt leta „ 1.50; „ „ 3.25 „ Posamična Številk« ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po nov.. v Gorisi in v AJdovićini po « nov. Na naročlse brez priložen« naročnine ae npravniitvo ne o*ir». EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Pri mor Vsi dopisi h h poAiljajo uredništvu Tarintia st. 28. Vsako pinmo mora frankovano, ker nefrankovana »6 ne sprejemajo. Kokopiai su ne vračajo. Oglati in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črk arni ho plačujt« prostor, kolikor bi ((a olme^lo navadnih vrstic. PoBlana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račun« po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravntštvo v ulici Carintia 'JS. Odprte reklamaciji* ho proste poštnino. • V tdinoit J« inofli. Okoličanom! L Volitve v mestni in deželni zbor »o pred vratmi. V nedeljo dne 17. t. m. poklicani bodo vsi okoličani, da oddajo svoje glasove za narodne kandidate, katere jim bode nasvetovalo politično družtvo „Edinost". Okolica voli kakor znano samo šestero deželnih poslancev. Kolike važnosti so za nas volitve v deželni zbor, to kaže nam žalostna preteklost in sedanjost. V volitve v mostu se mi nočemo vtikati, niti se bratiti z mestnimi konservativci, ki sov nasprotovanju proti na-šernu narodu enaki rudečim Progressovcem. Skušnja prejšnjih let je očito pokazala kako malo se nam je ozirati na mlačne konservativce. Istim je spodletelo 1. 1886. o priliki zadnjih volitev radi njih mlačnosti v IV skupini v mestu in celo v III skupini, kjer voli okolo 900 c. kr uradnikov in do 300 duhovnikov. Pričakovalo se je tedaj, da atopi vmes vtada ter stori konec nenadnemu uspehu; govorilo se je tudi o nekem vladinem komisarju mesto dež. zbora itd. Ali vsega tega ni bilo. Lahoni, ki so se tedaj razšopirili, jeli so se vesti bolj potuhnjeno ter neso izlivali na se vladine jeze. Škandali so bo sicer vršili ali bili so mirnejše nravi nego nekdaj. Progressovci so se nekoliko prilagodili avstrijskim postavam ter delovali nekoliko zmernejše ter s tem jeli zvabljati isto vlado, da ae je zadnjič toliko ponižala ter skusila napraviti z njimi nekak kompromis. V vsem so se zatajevali ali v sovraštvu do n n s Slovanov ostali so vedno i s t i - h 1 o v a n o ž r c i. D&, z njimi tekmujejo v pobijanju slovanstva isti potrijotjo — konservativci, ki z njimi glasujejo, kadar gre za polaščevanje slov. okolice in kratenje pravic slovenskim okoličanom ! Da se ne bi našej stranki očitalo, da je zakrivila poraz vladine stranke pri volitvah, kakor se je to godilo pri PODLISTEK Slonova kost. Slonova kost bila je uže v starodavnih časih jako cenjena. Zaradi trgovine z belo elastično kostjo dolgih čekanov afriškega slona slovelo je v južnem Egiptu veliko trgovsko mesto Elefantine uže za časa Faraonov. Iz iste snovi sestoje pa tudi čekani nilskega konja in mroža, spodnječeljustno zobovje, glavača in rog morskega samoroga ali na rvala. Se ve da prišlo se je na to še le pozneje, ko so sloni postajali redkejši, cena kosti je pa rasla v istej meri. Mnogo atotov slonove kosti se izkopava sedaj ob peščenem obrežju sibirskih rek. To so namreč čekani zamrlega sibirskega mamuta, bližnjega sorodnika današnjemu slonu. Zanimalo bode gotovo marsikoga čuti kaj o pridobivanju slonove kosti in drugih, z njo glede vrednosti in porabe v istej vrati stoječih zob, o njenej trgovini in porabi. Povedati hočem najznamenitejše stvari ter dodati nekatere opazke o razširjenju teh živali v preteklem in sedanjem času. zadnjih volitvah, odločilo je družtvo „Edinost" pustiti popolno prostost slovenskim volilcem v mestu pri tecn pa obrniti svojo pozornost na okolico. Okoličani ! žalostna preteklost vam je živa priča, kako se je z vami postopalo V magistratne službe se sprejemajo volilni b«J za deželni in državni zbor. Po zgolj ljudje, v katerih jo zamorjena čut zvršenem posvetovanji je „nemško družtvo" do naroda, neznačajneži in lenuhi: od njih napravilo zbranim na čast banket, kate- se pa pred vsem tirja zatajenje- lastnega rerau je predsedoval dr. Sturrn. Ta jo jezika in naroda. j izustil prvo napitnico. Omenil je sestanka Skromno je sicer število poslancev, vladarjev v Frankobrodu, kjer je cesar do sedaj od strani mestnega magistrata. katere natu j« voliti v okolici aU ™ider, | Fran Josip I. ponosno izjavil, da je nem- Nekdaj volili ste si sami svoje župane, ka- ako* B,°*no volitto mo?e i,! naie B,edo> na' ,ški vladar- Na to izjftVO dr' SturID nR' terim sto zaupali ter se v potrebi donjih k^ere nam nasvet ujo naše^druž-, dovezal nemško-avstrijsko zvezo, govorilo obračali. To pravico vam je lahonski ma- gistrat odvzel ter nekdanje hvalevredno možo izbrane iz vaše srede zameni) s svojimi „betici" — ljudmi, ki so zatajili svoj narod in jezik, zadušili svojo vest ter se prodali kot slepo sredstvo lahonskim gospodarjem. Ničesar ne morete učiniti ne da bi vas te kukavice prijavile lahonskej oblasti ter vaB pred njo očrnile; ti beriči služijo magistratu kot uradniki in kot „špijoni" ; uradujejo z vami v laščini ter se z istim jezikom šopirijo mej nami kakor mogotci! Nekdanje šole po okolici bile so povsem slovenske ; v njih so se naši otroci j učili v svojem materinem jeziku apozna-1 vati Boga in so si pridobivali koristnega uka. Isto šole se Bedaj očitno polaščujejo ; v | njih ae slovenski otroci kvarijo in sprijajo; ne da bi se čemu koristnemu priučili, pita ; se je z nepotrebno laščino tako, da slednjič, po dovršenej četrtej ali petej ljudskoj šoli, ne vedo niti laščino niti slovenščine ter še ono malo, kar so se naučili, kmalu pozabijo ker podučevalo se jih je na sla-bej podlagi. Mesto dobrih slovenskih učiteljskih moči, ki poznavajo korenito jezik in običaje vaše. nastavljajo se po okolici večinoma taki učitelji, od katerih se ma- tvo „Edinost" — isti možje stali bodo tr- narodni in politični zvezi teh dveh držav dno na našej strani, upirali so, ako se nam' ter trdil, da je naš cesar kanil, obnoviti bode krivica godila, ako se bodo nesramno zopet nekdanjo nemško zvezo. Nemci v v blato teptale naše pravice— ti m o ž j o ' Avstriji morajo zložno delati v to svrho, bodo priča, da smo tu v bližini postaviti se morajo na njegovo tedanje Trsta predani sovražniko-; stališče, ter si prizadevati, da izvedejo vemu prevladanju vender pa — nj«ga gori omenjene namene. „Pojmo k še trdni in značajni? našemu cesarju" vskliknil je Sturui ter Prihodnjič objavimo imena teh mož napil Franu Josepu I. kot nemškemu vla-ter se nadejamo, da bode vsakdo oddal darju. Za njim jo govoril Chlumecki ter svojo glasovnico za nje. 1 na široko razpravljal sedanji notranji po- | ložaj Avstrije, katere notranja politika j stoji neki popolnoma pod slovanskim upli-j vom. Prešel je potem ua razmere v češkem taboru ter kazal na slabe posledice j razpora mej Staro in MladeČehi, Zaklinjal i je Nemce, naj bodo zložni, naj zataje Notranja delale. j svoje osobne koristi in želje ter naj ne- V češkem deželnem zboru je bil stav- sebično in požrtvovalno dolajo vsi v eno Ijen predlog, naj se naposled izvede Šolski svrho, v okrepljenje nemškega naroda in zakon, po katerem bi bile v okrajih, kier nemškega upliva v Avstriji. Z živimi bar-živite namešani obe narodnosti tudi manj-1 vami je naslikal, kakšna nevarnost preti šini zagotovljene narodne šole. Šolski Nemcem, ako Čehi d obe državno pravo referenti so se izjavili, da je namestnik ter zjedinijo Češko, Moravsko in Šlezijo uže govoril o tem z naučnim ministrom v eno samo upravno celoto. To morajo GauČem, kateri je izjavil, da bode podpiral | Nemci zaprečiti, sicer bodo povsod v izvedbo tega zakona. Namestnik jo tudi | manjtiiii in njih upliv je za večno uničen, zavzet za tak šolski zakon, ker bi bilo,' Iz teh govorov se Slovani lahko uiursi-ako se izvede potem konec narodnim pro- čemu učimo. Prvič, za čem moramo težiti, pirom in pravdam zaradi šol. Nemški listi v čem pobijati nemško politiko in kako !!^tmtin ?ja, ! Sirili ,lafČin° !fr 0str0 Pišpj° proti, češ, da hoče vlada s moramo delati v dosego našo svrho. Pred tem podpirati počoševanje nemških okrajev, vsem so pa moramo učiti od njih organi-Na shodu nemških zaupnih mož, žu- zacije; ako bi bili Slovani v Avstriji or- Politični pregled. vuemali vaše otroke za ta nepotreben jezik. V novejše narejenih šolah v okolici pa o slovenščini ni skoraj duha ne sluha, panov in poslancev v Urnu jo izjavil vodja ganizovani, bili bi nepremagljivi. Stari slovenski razredi se odpravljajo in nameščajo z novejšimi, v katerih se celo prepotrebon veronauk podučuje v laščini ! Nn shodu so Nemci užo določili načrt za zahtevalo, da nakupi vse, kar jo za njene moravskih Nemcev dr. Sturm, da se kani V guliskem deželnem zboru predlagal v kratkem umakniti v privatno življenje, je poslanec Michalski, naj bi so od vlado ! .Tedna vrst slonov živi sedaj v Afriki in druga v Indiji. Ostanke slonov nahajamo na Giberaltaru, na Siciliji in Malti, in ti so iz onih časov, ko še ni bilo Giberaltaruke morske ožine, ko se je tudi iz Italije po kopnem prišlo v sedanjo Saharo. Sedaj je njegova domovina srednja Afrika, notranji deli Indij? in otok Ceylon. Sploh ljubi slon obrastone, nekoliko močvirnate gorkejše kraje. Prebrodi pa tudi mrzle reke in prekorači čez 8000 m. visoka gorovja. Samo zaradi njegovih dragocenih čekanov ga tri človeška plemena silno preganjajo. Povprečno se je izvozilo v zadnjem času po 130.000 čekanov na leto v vrednosti od 7—8 milijonov goldinarjev, in to le iz Afrike, ker Indija ne izvaža nič. Ozirati se imamo gledo trgovine le na Afriko. Jedna tretina pripada zapad-nemu obrežju in dve vzhodnemu. Glavna tržišča s slonovo kostjo so sedaj Kartum in Obeid v Kordofanu za srednjo Afriko, Masaua ob Rudečem Morji za Abesinijo in Barko, začasno, ko namreč dospejo karavane, tudi Berbara nasproti Adenu. Prvo stopinjo pa zavzema v sedanjem času Zanzibar. Ne le zaradi tega, da se v obližju tega meBta nahajajo najštevilnejše Črede, ker lo malo Angležev uganja tukaj krvoločni sport ter se raduje nad množino pokončanih velikanov, ampak osobito zaradi kupcev iz Evrope in Indije, ki dandanes najraje sem prihajajo. Pa kaj hoče Indija s slonovo kostjo, saj ima sama svojo vrsto? Za svojo potrebo ali bolje razvado ima Indija premalo svojih živali. Indijanke brez slonovih koščenih obročkov na rokah! iti nogah si ne moremo misliti. Vsaka nevesta jih dobi v dar od svojega ženina, bogatejše se ve, z zlatom okrašene. Pregnali so pa indijskega slona, ki ima manjša' čekana od afriškega, uže silno, in ker so nakit ali lišp no opušča, pomagati mora s svojimi zobmi afriška vrst. Oe računamo po številu iz Afrike izvoženih Čekanov na število pobitih slonov, pogine vsako leto najmanj 65.000 živali, llačun so pa no vjema z istino. Ylovi se jili mnogo manj, ker najdaljši in najlepši zobovi se dobivajo kot „mrtva slonova kost" po gozdih, goščah in jarkih kot ostanki poginolih slonov. Vse je izginilo, zginilo in strohnelo, le čekani so kljubovali vsem razdirajoČim silam. Plinij omenja v svojem prirodopisju, da razumni slon dobro ve, da ga človek preganja tako ne- usmiljeno le zaradi njegovih čekanov. Pred poginom svojim jih odlomi sam ter zagrebe v zemljo, da jih njegov najhujši sovražnik no dobi. Najbrže se naslanja ta čudna opazka prvega rimskega prirodo-pisca na to, da so se uže takrat dobivali zobovi zakopani v zemljo ali pokriti s hosto. Pokonča se jih pa kljubu temu silno veliko. Navadno so nahajajo Še črede od 30 do 50 glav, redkokedaj do 100 skupaj. Akoravno jih brojimo dandanes še na ato-tisoče, preganja se žival tako silno, da se je jelo misliti uže na postavno varstvo. Nemška država je tudi v južnozapadnih afriških pokrajinah, katere ima v svojem varstvu, postavno določila, kako in kedaj se sme žival loviti. Dobičkaželjnost pa tera Evropejce vedno dalje proti sredini Afrike, ker slonova kost je jako podražela v zadnjih desetletjih. Srcdnjotežka zdrava afričanska slonova kost je stala pred 50 leti k Ig. 5 i/s gld., sedaj 12 gld. Ne da bi se je manj izvažalo, poprašuje se vedno bolj po njej. Angležka satua je potrebuje sedaj še enkrat toliko ko prej : okolo 50.000 klg. na leto. (Dalje prili.) poštna in brzojavne, železniške in druge »ftvode potreba v deželi. Sploh naj gleda ▼lada na to, da vse potrebe v vojski in drugod pokrije v prvi vrBti z onimi sredstvi, katere dobiva v deželi sami. Samo tako, bode pomagala domačim poljedelcem, obrtnikom in trgovcem. Ako si pa vse, kar jej treba naroča z Dunaja, nemajo Gali-čani od vsega nobene koristi; nasprotno so pa z davki preobloženi. Tak predlog bi bil umesten v vsakem deželnem zboru. V hrvatskem saboru je bila na dnevnem redu motivacija posebnega odbora, v katerej večina sabora zahteva, da se preide prek predloga Barčičevega o zjedinjenju Dalmacije s kraljevino Hrvatsko in Slavonijo na dnevni red. Madja-ronska večina povdarja, da je bila kraljevina Dalmacija nekdaj spojena s kraljevino Ogrsko ter da se ne more govoriti o zedinenji s Hrvatsko brez privoljenja Ogrske. Ilarčič je v krasnem govoru razkladal zgodovinsko prošlost Dalmacije ter njene odnošaje s Hrvatsko in Slavonijo. Rekel je, da mu ni bilo nikdar na podala so se mnoga družtva in posamični rodoljubi slavit spomin 3. novembra 1SG7 I. pri Mentani palih garibaldincev. Govorili so mladiči, strasni radikalci ter navduševali mladino, naj hrani idejale in prostosti za one čase, ko se bodo bili onstran Alp zadnji boji za sjedinjeno domovino. Poslednji je govoril znani poslanec Imbriani v imenu „nerešenih" zeraelj. Omeni vsemu Trst, segne mu vladni komisar v besedo. Imbriani ga zavrne : „Pomirite se in dajte, da izrazim željo, da bi tudi Vas, kot starega Garibaldinca ne manjkalo, ko se vname boj za osvobojenje Julskih Alp". Komisar one, vlade, ki vedno trdi, da zatira in preganja irredentizem, bil je s tem zadovoljen. To vam jasno priča, kako italijanska vlada preganja irredento. DOPISI. Iz V. Volilnega okraja v okolici dne : 8. novembra. (Izv. dop.) Mnogo se govori i o volitvah v našem okraju ; nekateri mi- pameti tako zedineme, kakersnega bi ve- ,..,.„,. . ,. 41 .. .. , , smo, da ie nas okrai v nevarnosti, a upamo cina želi. Ako bi večina to zahtevala, br J . , , . , , ,. . . , ¥ ! vendar, da temu ni tako. Od narodno nase on prvi glasoval proti zedinieniu, ker neče,! . , , j ,» . j. ~ , ... , , i strani se ie nasvetovalo vec mož doma- da bi tudi v Dalmaciji goopodovah Mad- L. , . . ,, ... j • • tt x i , činov, katere bi se lahko volilo za poslance Jan, kakor gospodujejo na Hrvatskem, da I , „ , ■ . j. . ^ .... , , 'v našem okraiu. Mislimo torai gotovo, da bi tudi tam v blato tlačili sveto narodno' , , , . , . , , . i . , . . . ... nam bode možno izbrati za našega poslanca zastavo hrvatsko, napojeno s krvjo naših; , , , . . . ^ . . . . , . moža iz nase srede, katerega bode pripo- ocetov. O stran je govoril tudi dr. Ante , x_ ,,i.Jt_ t,,j: Starčević ter po svoje vse tajil. On priznava krono sv. Štefana in madjarske države ter neče čuti, o razpravljanji z; njo. Starčević pravi, da zjedinjenju Dalmacije s češkem državnem pravu, dve politični zvi- ročalo tudi naše politično družtvo „Edi-Govorilo se je od nekoje strani, nost da meni kandidovati v našem okraju — sti vprašanji o vsemogočni poznani lord ; z druge strani se pa sliši, da se nam vsili on za kandidata samo tedaj ako v mestu propad .1 To bi bilo Dač Icdo za nas! Mi da bi Slovane od glavne njih svrhe, zaplesti je Hrvatsko >•• v data samo tedaj ako v mestu propade. . x: * * i i. u * i. j ... To bi bilo pač lepo za nas! Mi da jači Avstri]e, katera hoče s tem odvrniti, v r , pobirali mestne ostanke, potem smo pa j • . xt . , , .vendar res pravi sužnji — ščavi!" Sliši v razpore, da je potem Nemci ložje ovla- r J j • cj. » . # , .. | se tudi, ako propade ta gospod v mestu, dajo. Starcevic glasuje proti predlogu. , . , ,. , ,, v , , , , . . 1 poskusi na vsak način, da zmaga ▼ V. V ogrskem državnem zboru je opozi-ir, , . . , . ...... , ¥t'i i i • okraiu v okolici, nai ga stane to bodisi cija izvila iz vprašanja o troških kralje-i J ^ rintov ! Ta os od ne bi vega dvora državno vprašanje. Gospod U 1 Par 1800 orin ® ' a 808P° ne 1 rr . , . . ... '' . , ..smel vendar pozabiti »častne nezaupnice" Lgron in drugi po vsej sili hočejo, da bi!, , \ ■, »., ... ... , . i katero ie dobu pred nekai leti od volueev mora krali osnovati v resnici poseben kra-1 , . ... , . ,, ,. . j j. . . . , . . . , ! našega okraia; prisiljena slava je puhla, Ijevi dvor, z madjarskimi dvorjani in mad-1 . . J . . . j , ™ j jarsko družbo, ki bi nanj uplivala. posIfl. i to naj s. zapomni omenjen, gospod ! Z druge " 4 ftf Mn ni u /i >\n alioi ri n nnnn Irnnilinnnnfi nec Iranvi je utemeljeval svoj predlog, da strani se pa sliSi, da hoče kandidovati ... , , . . . . r, . nek .duhovni gospod". Mi ne bodemo go- se postavi honvedski minister Feiervarv ... , .\ .. ,, , . , i j i vonli o zmožnostih dotičnoga -gospoda", na zatožno klop, ker je zaukazal, da se . .. , . , . . ° r . . j.. ..mislimo pa, da nt dostoino, du se enak vajah ogerskega domobranstva rabi v J pri črnožolta signalna zastava. Ta naredba je neki proti zakonom izza 1848. 1., kateri jasno določujo v to svrho madjarsko tro-bojnico. Govornik ni povedal nič novega, to je opozicija uže davno trdila. Glasovalo se je po imenih. Za Iranvjev predlog je glasovalo 70 poslance? proti 243 nad 140 je bilo pa odsotnih. Vnanje deielo. Ruski car pojde, kakor poroča ofi-cjozna „Morgenpost" prihodnje pomladi v Carigrad k sultanu v pohode. O tej priliki uči oficjozni modrijan, da hoće car s tem nekako uničiti upliv sedanjega pohoda nemškega cesarja v turški prestolnici. Bolgarsko sobranje je odprl knez Ko-burg s prestolnim govorom, v katerem kakor navadno vsi vladarji povdarja, da živi s sosedi v dobrem prijateljstvu. V posebno zaslugo si šteje da se je pod njegovo vlado sobranje odprlo uže tretjič. To se do sedaj ni še pripetilo pod nobeno drugo vlado. Koburg v svojem govoru povdarja, da si vlada pošteno prizadeva povzdigniti ma-terjalne koristi, da zida železnice, da je dežela dobila posojilo 30 milijonov frankov. Posebno povdarja prestolni govor, da jo sedanje stanje na Bolgarskem bilo pohvalno priznano po avstrijskem cesarji v delegacijah. Nemški cesar je že odpotoval iz Carjegagrada. Domov se povrne čez Be-notke in Monzo, kjer bode gost italijanskega kralja. Govore, da sa cesar Viljem sestane z našim cesarjem v Inomostu. To trde nemški listi, bode trojno zvezo še bolj utrdilo. V Italiji so bile 3. t. m. zopet ir-redentovHke demonstracije. Omenjenega dne „gospod" meša v politiko, osobito pa še, ker imamo dovolj domačih mož sposobnejših za enako mesto. Dosedaj se ni menda še slišalo, da bi v okolici kandidoval kak duhovnik ; saj duhovniki imajo svoje posle v cerkvi in ni jim menda treba posvetnih časti. Vrh tega je pa imenovani „duhovni gospod" po nekakem magiBtratni uradnik in kot tak nema niti prava biti voljen. Mi svetujemo dotičneinu „gospodu", da opusti vsako misel o kandidaturi za naš in vsak okraj v okolici; pridružil naj bi se rajši domačini volilcem, kateri bodo glasovati za kandidata „Edinosti" vedeč se po našem narodnem geslu: „Vse za vero, dom in cesarja". Mi volilci V. okraja Bi na tem mestu želimo moža sposobnega, našega rodu, koji bode sk"bel za blagor svojih volilcev in jih ne bode pošiljal „na raboto". „Rabota" je v spominu še iz prejšnjih vekov in prijatelji rabote neso gotovo primerni za kandidate v volilnih okrajih okolice! Torej volilci V. okraja: Glasujte za svojega poslanca, katerega bode priporočalo politično družtvo „Edinost" v Bporazumljenju z prvaki našega okraja; pokažite svetu, da možje, koji se ne vstrašijo i pretenja od etraui naših ste zavedni prigovarjanja nasprotnikov. V Rojanu dne 4. oktobra. [Izv. dop.] (Občni zbor pevskega družtva „Zarja" in še kaj druzega). Zora puca, bit če dana — vsklikam jaz videvši, da se jo tudi v Rojanu začelo avitati ; nenadjano oživeli sti tukaj dve narodni trdnjavici namreč : slovensko pevsko družtvo „Zarja" in kmalu so odpre slovenski otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda. Včeraj je imelo pevsko družtvo „Zarja" svoj prvi občni 7.bor. Zbralo se je nenadjano dosti občinstva iz domačo va3i, iz mesta in drugih krajev okolico v krasno odičeni dvorani, v gostilni g. M. Bole-ta. Dvorana bila je polna. Začasni predsednik otvori zborovanje ter predstavi zbranemu občinstvu vladinegn zastopnika g. pol. sovetnika Vidica, na to povabi zbrane, da vstanejo raz sedežev ter zakličejo trikratni „živio" Njeg. Vel. presv. cesarju Francu Josipu I. Zbrani se odzovejo povabilu ter po dvorani zaori gromoviti živio modremu vladarju. Na to razklada v kratkih besedah pomen pevskih družtev in petja sploh. Petje so gojili od nekdaj s posebno ljubeznijo vsi narodi; pesen je priljubljena prostaku in veščaku, pastirju in delalcu, veselej družbi in vsem sploh. Lepo, ubrano petje dobrodejno upliva na človeško nrav, ono blaži um in srce ter ogreva človeka za vse, kar je vzvišeno in plemenito. Petje je nekak temelj naobrazbe. Ali, da petje donaša željenih uspehov, isto mora se gojiti ▼ j materinem, slovenskem jeziku. Posnemajmo 'Lahe, koji se nočejo učiti slovanskim ' pesnim, ter gojimo pred vsem domače J petje; delujmo kakor je dejal prvi naš pesnik Vodnik : Kar mat' me učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet'. Osnujmo ei tu v predmestju narodno trdnjavico, ki bode kljubovala tujim navalom. Pri tem pa delujmo vsi vkupe ter vedimo se po reku našega pesnika-prvaka : Dolžan ni samo, kar veleva mu stan Kar more, to mož je storiti dolžan ! Vsakdo naj deluje po svojej moči v koriet družtva. V kar Bog pomozi in sreča junačka! Na to pročita tajnik svoje poročilo, iz katerega posnemamo, da je družtvo koj iz začetka lepo napredovalo. Obljubilo mu je podporo več gospodov iz mesta in okolice in dosedaj se je vpisalo uže okolo sto udov. Iz poročila blagajnikovoga posnemamo, da ima družtvo po prebitih troških precejšnjo svotico v blagajnici. Na to je sledilo vpisovanje udov. Pristopilo je k družtvu več podpornikov iz mesta in okolice tako, da če mu udje ostanejo zvesti, bode družtvo lepo napredovalo. Ker se na točko dnevnega reda „posamezni nasveti" nikdo ni oglasil, preide se na volitev novega odbora. Izbrani so bili : predsednikom g. J. Piščanec, tajnikom g. Josip Kata lan, blagajnikom g. Ivan Marija Bole, odbornikom gg.: J. M. F e r 1 u g a I., Anton P i š č a n c I., J. M. F e r 1 u g a II. in Anton Piščanec II. Pregledovaloem računov gg.: J. F e r 1 u g a, J. Piščanec in Anton F e r 1 u g a. Po končanem zborovanju bila je prosta zabava; vrli pevski zbor zapel je par krasnih slovanskih komadov, koje je občinstvo živo odobravalo. G. Mandić pozdravi zbrano občinstvo, ki so je danes tako mnogobrojno vdeležilo tega zborovanja, omenja važnosti pevskih družtev za probujo narodne zavednosti ter povdarja njihovo znamenitost osobito tu v bližini Trsta. Opozarja zbrane na bližajoče se volitve ter jim priporoča, naj si od nikogar ne puste vplivati ampak naj bodo zavedni ter se pokažejo neodvisne. Tržaški okoličan je tukaj domačinec ; od prastarili časov biva tu slovanski rod in mi smo njega potomci. Hraniti in gojiti moramo, kar so nam naši pradedje ostavili. Okoličan ni odvisen od mesta; on dobiva sicer zaslužka v mestu ali svoj kruh mora si pridobivati z veliko težavo iu trudom ; pogleda naj svoje žuljave roke, te mu kažejo, da on dela za mesto. Napije slednjič novemu družtvu čigar slovesen zuČetek naj ne bodo zajedno pogreb. Oglasi se tudi g. dr. Trinajstić ter v lepem hrvatskem govoru omenja važnost pevskih družtev, radostno pozdravlja novo „Zarjo", omenja znamenitost slovanskega rodu na Primorskem ter poziva brate Slovence, da se združijo v složno, vzajemno delovanje v prospeh slovanske narodnosti in zavračanje slovanskih nasprotnikov. Zbor zapoje „Živila Hrvatska" in gromoviti živio-klici razlegajo se po sobani. Oglasi se tudi družtveni predsednik ter priporoča novemu pevskemu zboru slogo in vstrajnost v započetem delu. Omenja neznačajnost nekaterih malovrednežev ki, zatajivši svoj jezik in domovino, so se prodali tujcem ter sramotijo ves svoj rod. Nikdo naj bo ne straši, temveč vsakdo delaj krepko v korist nove „Zarje" ; ne-značajnežev in omahljivcev no smemo trpeti v svojej Bredi ampak gledati moramo, da ločimo ljuliko od pšenice. Upa, da se mu željo spolne ter da družtvo „Zarja" postane prava narodna trdnjava tu pred vratmi tržaškega mesta! Kmalu na to se je družtvo razšlo z nadejo, da se v kratkem zopet vidimo. * * * Dne 2. t. m. popoludne počastili sa nas RojanČane kraški renegati iz Grete, namreč pevski zbor rudeče „Pro patrie" na Greti. Menda so zgrešili pot kajti, ne da bi šli k našemu kapovili ki ima tudi „osmico" ter tam pevali: Šiaino duti una šola fameja Di Taljani, Kraševci-renegati, prišli so v gostilno g. Boleta ter tukaj skušali kako golčć lahonske pesni iz njih „pristno laških" — boljše lahonskih ust. Zaganjali so se kakor psi po noči na mirnega potnika. S seboj so pripeljali tudi kopico polaščenih mestjanov, ki so jim kaj burno ploskali in ropotali z nogami. Človeku se ti ljudje kar gnjuse. Ne da bi se poskrili ali vsaj šli poskušat svoje hripave glasove mej laško gospodo — katera bi si izvestno mašila uha — pridejo se skazovat mej svoje brate ter jim kazat svojo nesramno renegatstvo. TJže na nosih jih poznaš, da jim je slovenska mati pela pri zibelki, a isto mat.cr bezsramno zaničujejo, da se mora v grobu obračati. Naj bi šli ti narodni odpadniki razobešat svoje lahonske cunje v lačno Italijo ne pa tukaj nadlego delat mirnemu slovenskemu občinstvu. Ako jim uže več ni prirojen najmanjši čut sramežljivosti, če uže hočejo biti odpadniki iu kavke, če so uže prodali dušo in vett za lahonski goldinar — naj no kalijo miru mirnim prebivalcem. Sicer pa ne moremo pozdraviti te nepoklicane goste drugači nego se znanim Greutherjevim — pfui! Mi se čudimo, da to odpaduištvo od svojega naroda iu sramoto za vso rojansko župnijo podpirajo celo nekatere „uplivne" osebe. Iz okolice Ljubljanske 1. novembra. (Izv. dop.) Redki 90 dopisi od tu v Vašem listu, gospod urednik. Kaj pa naj bi jaz danes poročal, da bi ugajalo Vam in zanimalo častite bralce „Edinosti". Gradiva dovolj, ali ako hočem pisati iz sredine Kranjsko iz bele Ljubljane, segel si bode marsikateri bralec v lase ter godrnjal za se ali pa še celo očitno „že zopet prepir". Zatoraj izognem se za danes rajši večjim ali manjšim prepirom ljubljanskim in poročam nekaj navadnega. VTremo imamo silno slabo; vedne po-vodnji napravile so na ljubljanskem močvirju letos neizmerne škode. Bog ve kedaj so začne v resnici in ne samo na papirju osuševati ljubljansko močvirjo. Pač bi bilo pametnejše — *saj jaz in večina nas tako misli — da bi se lepi tisočaki, kateri se nameravajo izdati za novo ljubljansko gledišče, porabili za osušenjo močvirja. Mi kmetje upamo, da so skažejo naši gg. poslanci edino s tem mož-beseda, ako spol-nijo dane nam obljube in se potegnejo sem ter tja tudi za ubozega davkoplačevalca. Za gledišče naj bi Be vporabil drugi ugodnejši čas. Letine so aedaj slabo, davki rasejo in ubogi kmet trpi in prenaša. Skrbelo naj bi so prej za zboljšanje nje- gevega gmotnega stanja in potem še-Ie za mi smo tuui prouzročili sodnijsko preiskavo njegovo zabavo. v Podragi; — take luži in nesramno obre- Ker smo uprav sedaj obhajali praznik kovanje odlučno zavračamo, vseh svetnikov, obiskal sem ljubljansko Ta gospod je gotovo zelo vnet katu- pokopališče pri sv. Krištofu, katero je bilo ličan in se kakor kuže boji, da bi naša ta dan podobno krasnemu vrtu. Ozaljšane vera propala. Biti more tudi velik resnico- videl sem gomile in spominke vmrlih ljub, da tako laži za resnico svetu prodaja, naših zaslužnih mož namreč Vodnikovo, Izjaviti moramo, da nesruo tako nizki, Bleiweisovo, Jurčičevo in druzih. Spominjal da bi rabili gostoljubnost takih gospodov sem se, g. urednik, tudi Vašega prednika v take podle namene z čemer bi no kori- vrlega pok. Viktorja Dolenca. Radoveden stili sebi, škodovali pa našemu visokorod- sera je li zapisano uže na spomeniku na nemu vabilcu. Ne bojimo se toruj gospoda njegovem grobu, kdo počiva pod njim. dopisnika, ker dobro vemo kam pes taco Blagi Viktore, celo ko je nehalo biti Tvoje moli in ga lepo prosimo, da nam naznani za narod vneto serce, neso te nehali so- njegovo plemenito ime, kakor tudi se ne vražiti Tvoji nasprotniki. Upam pa, da je bojimo nobene sodnijske preiskave. — vsakdo izmed tržaških Slovencev, ki je obiskal vernih duš dan pokopališče, ozrl se sočutno na spomenik brez napisa ter molče izdihnil: Počivaj v miru ! J. M. Krivčev. I Domače vesti. se bode tudi b-tos obudilo tu pri nas na- Za podružnico sv. Cirila lil Metoda v vuJrio volilno gibnnje. Ali temu ni tako. Trstu nabralo se je v pušici v Slovanskej Vse ae vrši nekako mirno in „dostojno*; Čitalnici v Trstu 5 gold. volilci odJajejo pridno svoje glasove za Za podružnico sv. Cirila in Metoda „Progressove" kandidate in mestna uprava na Greti se je nabralo v pušici dotično ostane menda iudi v prihodnje v rokah podružnice v krčmi gosp. Josipa Pertota rudečih gospodarjev, ki bodo občinski v Bojanu 2 gold. 4 kr. denar „hvalevredno* trosili za ničevne : Za Svetoivunsko podružnico družbe namene ter ga pošiljali Čez mejo v pod- sv. Cirilu i Metoda nabrali so Svetoivan-poro lačnim odrešencem. Ali to nas ne čani v veseli družbi v Isoli v krČiui g. sme motiti v našem delovanju v okolici: Pugliese 60 kr. — V isti namen daroval Okolica naj glasuje o d 1 o č n o je g. H. Godina 1 gold. in složno za narodno kandidate' Dijaškej kuhinji blagovolil je darovati ter atom pokaže, da je s I o v e n- veletržec gospod M. Truden 18 gold. za s k a i n z a v e d n a ! . kar so mu izreka topla zahvala. Občni zbor .delavskega podpornega Odbor ženske podružnice sv. Cirila družtva" v Trstu, bode jutri 10. t. m. ob In Metoda v Trstu, začne prihodnji teden 4. uri popoludne v diužtvenih prostorih nabirati radodarne doneske za Božičnico, (Via Moliti piecolo št. 1). Vabijo se dru- katero napravi kakor vsako leto otrokom žabniki in družabnice, da se mnogoštevilno otroškega vrta pri sv, Jukobn in lotos še toga zbora udeleže, ker je na dnevnem iz novega otroškega vrla iz Rojana. redu važna točka, namreč sprememba Ob tej priliki prosi omenjeni odbor slo-pravil. .venske rodoljube, da bi kaj darovali, bo- Istrski deželni zbor. V 9. seji dne ("». disi dwnar ali Pft obloke- I)arove »prejema 1 t. m. interpeluje dr. Scarapicchio glede tudi ",l lk,m 8- Kulister Ivanka (Via Co-' šole v Labinju, dr. Costantlni glede ime- ro,,eo Ar- lT- 1 nad')' v RoJanu Kdć- Per" novanj učiteljev v pazinskem okraju, Mandič tot in ua °reti 8dč- M»rtelanc. Nadeja se glede ustanovljenja hrvatske gimnazijo v podpisani odbor, de bode vsak rad kaj Pazinu. Dr. Costantini prečita splošno poro-1da,oval v ta blaS namen ! Dr. Anton Gregorčič se je odpovedal Z Rifenberga, dne 30. oktobra [Izv. 9V°jeJ ća8ti kot poslanec v goriškem dežel- dop.j. Cenjeni gospod urednik, blagovolite nem zboru. Kaj je k temu koraku prisi- sprejeti naš dopis v Vaše predale. - Mi ^ "lega rodoljuba in neutrudljivega bi se tudi radi poslužili Vašega gesla „bodi delalca za narodno stvar na Goriškem jasno« __tega ne vemo, a lehko si mislimo. Vitez Blagorodni gospod grof Lanthieri sta- ^r. Tonkli ostane slednjič vendar le samo- noval je letos v svojej grajščini rifen- *l««tni gospodar na Goriškem ali to le _____________________^_______^_____ berski nenavadno dolgo časa. V teku tega začasno. Hodie milii, eras sine dubio tibi. čib 0 gtftnju ]judBkih šol vl8tri; poudarja! „Ženska podružnica družbe SV. Cirila časa povabil je bil dne 6. vinotoka več Volilni shod za II. Okraj v okolici bode l poroanjkanje iflžkih učiteljev in se izraža ,n Metoda V Gorici" vabi vso svoje p. n. veteranov iz okolice, njih predsednika etc. Jutri popoludne ob 4. uri v gostilni prijjftko nep0voljno o učnih jezikovnih pred-'6&- družbenice, častite goste, prijatelje in in tudi drugih gospodov na „diner", pri Lovcu. Ker so volitve veliko važnosti za metjh na užlte|jjSl*;h v Kopru in v Gorici' pokrovitelje nežne mladine k veliki besedi, kojem so se izvrstno zabavali. — Pri ko- nas, kakor tudi, dasi izberemo zmožne in. oaobito giedć neraščino kot obligatnomu!katero Priredi v nfide|jo dne 10. novem- zarcu ruj ne ga vinca iz njegovih slapenskih dobre možč, vabijo se vsi volilci tega' predinotu v viSjih rftzre(Jih; poudarja me-1bra 1881)- v prostorih goriške čitalnice na vinogradov razgovarjali so se gospodje o okraja, da polnoštevilno pridejo k temu 6anje &0|8kjh nadzornikov in učiteljev v, ko«8t otroškim vrtom po nastopnem uspo- raznih predmetih kakor tudi o kmetijstvu, shodu. Čujrao, da nas sovražnik v spanju politi6nH agitacije v škodo učenju. Na to|redu L Domovina, petje za mešan zbor; trtoreji in slednjič tudi o peronospori. ne napade in premaga! — ! 8e ra7,prede burna razprava, katere so se j be8ede Razlaga, napev F. S. Vilharja. Posledica tem razgovorom je bila, da Volitve V okolici. Mestni magistrat vdeležili Stanger, Taraaro, Lnginja in Ba- Govor. 3. „Sanje pomladanskega jutra" je lojalni gosp. grof povabil nekatere naše naznanja okoličanskim volilcem, da so vo- buder. Posl. Stanich predlaga, da se šolski i c*tre' ».Nuna in kanarček" besede posestnike, naj bi enkrat pripeljali se ogle- lilne listo razpostavljene v mestnoj hiši nadzornik premesti iz t'ulja radi političnih J Prefiirnove, dvogovor; govoriti dve deklici, dat si njegove vinograde na Slapu, koje je drugo nadstropje, kakor tudi pri pred- agitacij. Razprave o šolstvu se vdeležijO|&. Fantazija iz opere „Moso", Bossini, za letos njegov vinogradnik škropil z bakrenim stojnikih mestnih okrajev in okrajev v Cleva, Conti, Stanich, Amoroso, Volarič, K08'* in 6'llf,ov'r. 6. Rabeljsko jezero, si. vitrijolom. okolici, pri kapovilih, učiteljih, župnikih jn Spinčič. Vladni zastopnik vitez Eluscheg Gregorčič ; deklamacija. 7. Sarafan, dvo Kedo bi se odrekel takemu povabilu? in kuratih v raznih okoličauskih vaseh. Volilni Ug0varja proti sumničenju, da vlada ne! BPev- 8- Kaprica po čeških napevih od gospodje so dobro vedeli, da se bodo iz- dokumenti se oddajejo volilcem na dom ; pospešuje zboljšanja šolstva in osobito dr. Schulhova - za glasovir, i). „Svoji k svo- vrstno zabavali. Odločeni dan pripeljali so ker se pa lebko dogodi, da jih kdo izmed Tamaro, ki je izjavil, da je nemščina v se toraj uže predvečer v Vipavo, kjer so volilcev ne dobi o pravem času na I8tri tuj jezik. Protestira tudi proti pred- bili knj prijazno sprejeti od gosp. grofa, dom, naznanja se, da je volilci lahko dobe logu dr. Stanicha glede premeščenja šol- Pred odhodom na Slap želeli pa so vsi dne 16. t. m. od 9. uri predp. do 2. uri|Bkega nadzornika i/. Pulja, kar ne spada v jZ oz»rom na blagi namen priporoča se vi imeti med seboj tudi gospoda Ivana Božiča pop. pri dotičnih komisarjih v posameznih področje dež. zbora. Sklene se, da se občno i »okodušni radodarnosti. iz Podrage in, da bi ne trebalo omenjenemu okrajih namreč: a) volilci I. okraja v šol- poročilo predloži naučnomu ministru, gospodu hoditi, peljali so se v Podrago in 8kem poslopju v Skednju; b) volilci II.j v desetej seji dne 7. t. m. interpe- mej časom spili kupico vina v gostilni. 'okraja v šolskem poslopju pri Revolteli; ,ova] • Volarič vlado glede volilne agita-, Ko se jim pridruži gosp. Božič, odri- c) volilci III. okraja v šolskem poslopju - na otoku Lo6inj, Pri ailo vcrifi.! (Leoben). Prošnje se predlagao v c. nili so skupno na Slap, pregledovali tam na Vrdeli; d) volilci IV. okraja v šolskem kHci:Hkega 0(i8C!ka v izvolitvi viteza Contija ^vornej palač, na Dunaju do 2;,. t m J J Knjige družbe sv. Mohora za družab- ]im," veseloigra v enem dejanji, sp. dr. I. Vosnjak. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr. za družino 1 gl. Natečaj. Razpisana je ustanova „Franc Josip" letnih 300 gold. v zlatu za slušatelje c. kr. gorske akademije v Ljubnu kr. res umno vrejene vinograde in videli kake poslopju v Rojanu ; e) volilci V. okraja v vspehe ima prej omenjeno škropenje trt šolskem poslopju v Trebčah in f) volilci proti peronospori. VI. okraja v šolskem poslopju na Prošeku. Od tam vodil jih je gosp. grof v klet Kdor ni tedaj dobil še volilnih listkov, pokusit njegovo vinske pridelke kakor naj se omenjeni dan oglasi v rečenih krajih, rulandec, rizling nemški in laški, vrhpole, Volitve V mestni zbor. Pri včerajšnjih modro frankinjo, porlugalko, burguudec, volitvah v III. mestni skupini zmagala je ortliber, zelen, traminer etc., etc. o kojih lista k o n s e r v a t i v c e v. (P) Oddalo so je moremo reči, da so najboljši pridelki vipav- 1535 glasov in 34 belih glasovnic. Izvo-ske doline. Ijeni su: Biasoletto, Artelli, Ventura, dr. Pri obedu veljala jo prva napitnica Dompieri, Morpurgo, Vierthaler, Strudthoff, viaokorodnega gospoda grofa Njegovemu dr. Righetti, Schiavoni, Mestron, Nordio Veličanstvu presvitlemu cesarju, za tem in Mrak. zagrmeli so živio klici in družtvo zapelo Kompromis mej vladuimi konserva-je cesarsko himno. — Nadalje mo je druž- tivci in progressisti nam najbolj priča, da tvo zabavalo kakor navadno o takih pri- ni razlike mej obema strankama. Slavna likali, pogovori vrteli so se pa o navadnih vlada pač misli, da je s tem kompromisom dogodkih. : izvedla Bog ve kako težko diplomatično Čudili se nam bodete znabiti, gospod delo. In kaj je dosegla : Da so progres-urednik, da Vam kvantamo vsakdanje stvari sovci sprejeli pot „zmernih" kandidatov in te naj bi Vi sprejeli v Vaše predale? ter vladi obljubili glasovati za teh pet, ako Da, istina je in žalibog, tudi kaj tacega vladna stranka glasuje za pet progressistov; bo mo'-a javnosti naznanjati. za ostala dva poslanca postavili sti obe V to prisilil nas je nek dopisnik v stranki vsaka po dva kandidata ter napeli „Vaterland" kojega ta naš nedolžni izlot.obe vso svojo moči, da jima priborita ve-zelo zanima, da ga rabi v svoje hudobne: čino. Razsodni čitatelj naj sam odloči, je namene. - Borite „Vaterlanda" od 22. ok-J li to „kompromis" in je li tako postopa-tobra t. I. št. 293. Mi nesmo po njegovem | nje vladi na čast. Te volitve so pač naj. menenju prosti državljani, umpak morali bi jasnejši dokaz, da v rumeni hiši ne znajo delati to, kor bi on hotel, iti tja kamor on : najti ni potev ni sredstev, s katerimi bi hočo itd. ; si pri progressistih pridobili potrebni res- Sli smo v Podrago (pa bila nas jo pekt in pa večino v mostnem zboru ! velika množica t. j. kakih 200-300 ljudi j 0 priliki volitev so navadno povsod — pa vsi smo st! peljali na enem vozu —, vzbuja veliko hrupa in živenja. Tudi Trst in sicer goričani, dornberžani in Rihenber- ni v tem navadno zaostajal kajti tukaj čanje) ščuvat Podrožane in jim dajat po- bile so se bridke borb.! za zmago jedne gum za borbo v njih verskem procesu; stranko nad drugo. Pričakovati je bilo, du vname ae huda razprava ki je trajnla tri ure ter so se je vdeležili poslanci Laginja, Cleva, Amoroso, Mandić, Wassermann in Stanich. Vladin zastopnik je v daljšem govoru dokazoval, da se je pri volitvah postopalo zakonito. Izvolitev Conti-ja se je uničila z 17 glasovi. V včerajšnje) jednajstej seji «e je uničila izvolitev dra. Stangera in potrdila po dolgej debati izvolitev Laginjo in Dukiča. Goriški deželni zbor. Razne prošnje se izroče dotičnim odsekom. Predlog dr. A. Gregorčiča, da se uvede veronauk v dež. kmetijske šole, se odbije. Prošnja učiteljskega osobja za zboljšanje plač se izroči deželnemu odboru v proučenje. Odobrijo se občinske pristojbine za Gorico za l. 1890. iu se podeli nekemu učitelju novčna podpora. Prošnje nekaterih občin za zgradbo mosta preko Sočo pri Ločniku se izroči deželnemu odboru. Za vrtnariCO na novem otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu je vodstvo te družbe poklicalo gospico Irmo F a b i j a n i, ki je prej službovala na družbenem otroškem vrtcu v Celju. Vrt se odpre kakor znano na imendan presv. cesarice dne 19. t. m. Sokolov večer. Kakor Čujemo, pripravljata se vrli dramatični odsek in tamburaški zbor, da spet enkrat razvesele članovo „Tržaškega Sokola", V nedeljo 17. t. m. bode namreč v dvorani hotela „Europa" Sokolov večer, pri katerem sodelujeta oba zgoraj omenjena odseka. Živili ! — nike v Trstu su prišle ter se dobivajo pri č. g. Varlu pri sv. Antonu novemu. Vreme. Po tolikem deževju se je slednjič vendar enkrat zjasnilo. Zrak je nekoliko mrzlejši radi česar upamo, da se lepo vreme ustanovi. Boljo mraz nego dež. Na Koroškem nastopile so radi nepre-nehnega dežja velike povodniji. Vrbsko jezero, Glina in Glinica so izstopile. V Vetrinje je mogoče priti le z čolnom preko otoškega barja ; od Žrelca do Grabštajna je vse pod vodo ki je učiuila kmetom veliko škode. Euako vesti dohajajo tudi iz Laškega, Tirolskega in od drugod. Bog nam daj suho vreme! — „Obrtnik", katerega jo izdajal in podpiral odbor „Kranjskega obrtnega družtva", je nehal izhajati radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Žalostno puč, da so ni mogel vzdržavati tako koristen list! „Novi Čas" imenuje bo nov časopis ki je začel izhajati po dvakrat na mesec v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani. Zagovarjal bode socijalno-demokiatična načela. Prvo številko obdržalo je državno pravd-ništvo za-se. „Bralno družtvo" v Kozani priredi 10. dne novembra t. 1. Veselico v dvorani g. J, pl. Reja po sledečem usporedu: 1. „Zvezna", možki zbor, II. Volarič. 2. „Domovini", mešani zbor, F. Vilhar. 3. Šaljivi govor. 4. „Molitev", možki zbor, A. Leban. 5. „Slovan na dan!", mešani zbor, H. Volarič. 6. Deklamacija. 7. Veneek za klavir in gosli. 8. „Bog vas sprimi!" 'vesela igra. 9. „Pevski stopaj-, možki zbor, J. Otto. /|[ed točkami svira godba. Po besedi* ^ledi domača zabava. Začetek ob 5. uri r ,^'čer. Vstopnina za osebo 20 kr., aeiež 10 kr. Mesec november. Matthieu de la Drome prorokuje za mesec november nastopno vreme: Mrzlo od 31. oktobra do 7. nov. Na severju led. V sredini mraz. Lepo vreme od 7. do 15. Prav mrzlo vreme od 15. do 23., sneg na Alpah ; morje burno. Skoraj enako vreme od 23. do 29. Led od 29—30 mraz in sneg. — Imenik I. Gontinijeve knjigotržnice v Ljubljani Mestni trg št. 17 izšel je ter obsega lepo zbirko slovenskih molitvenih knjig. Dobiva se brezplačno pri omenjeni kujigotržnici. Fotografijo Podrage izdelal je fotograf Dragotin Žagar v Vipavi. Komad stane 1 gld. 50 kr. Kdor pošlje naprej 1 gld. 50 kr. dobi sliko franko. Romantična zgodba. Iz Celovca poročajo o zaporu nekega grofa Vay, ki je pred polu letom prišel v neko imovito družino ter se poročil z neko gospodičino iz iste družine. Ta navidezni grof je bila pa — ženska, ki je vedela tako skrivati svoj spol ter je omenjeno družino oslepa-rila za znatno svoto. Solnograško vseučilišče in Slovenci. „Siidst. Post* poroča, da se vrše mej slovenskimi škofi dogovori z družtvom za ustanovo vseučilišča v Solnogradu z namenom preskrbeti stolico za slovenski jezik na tem vseučilišču kakor tudi, da se bodo vsi glavni predmeti predavali v slovenskem 1 in nemškem jeziku. To je sklenil družtveni odbor spolniti, ako se bode oglasilo za-' dostno število slovenskih slušateljem. V besedi in podobi obsega lično in z i mnogimi troški izdelani katalog z izvirnimi slikami tvrdke Rix na Dunaju, najname-! nitnejše v avstr.-ogerskej monarhiji, vse' kar se rabi za hišo, družino, darove, v igrah, galanterijskih in modnih stvareh, dalje vse na Dunaju izhajajoče novosti. Znamenita tvrdka, ki je nastanovljena v Prater-strasse v treh hišah pošilja to lično delo na zahtevanje vsakomur brezplačno in franko. Za božič, novo leto in pust je ta imenik zanesljiv svetovalec; dopisuje se vseh jezikih. Naslov: „Etablisseinent Rix Wien". Bratje „Sokoli" ! Plment Jara&ikn..... 40,- 41.— Petrolej ru»ki v ttodih . . 100 K. H.10 8.V. „ v zabojih . • 9.no — .— Ulj« bombažno amorik. . n .39.- 40.- Ltrce jeililnn j. f. »ar. n 44 - dalmat. * certifikat. . •» 41.- 42- namizno M.S.A. j.f. j^ar. n 5l.— 56,- Aix Vierge . . . . 156 — 68. - » fino..... n 61 - H2.— Božiči pulješki ..... 11 fi.50 6.75 dalmat. h oert. . . _ _ _ _ Smokve puljenke v sodih . H _._ , v vencih . 14.- _> _ Limoni Menina...... zaboj 5.— 5.50 Pomeranče Hicilijnunke . . 4*j0 5.- Mandlji »ari I.a..... IIK/K. 96.- 97.- ♦lalm F.a, h t-ert. 98.- 100.- Pignolli......... Rii italij. najtineji • • • • M n 7».— 19. - 74.-19.25 „ Hredn j i . . . . m 18. -25 18.50 Katigoon extra . . . . * 15.15 _ n I.a..... « 14.25 14.50 II.« .... 12 50 12.75 Sultanino dobre vrsti . . 34.— ,'56.- Suho grozdje (opaia) . . . n 17.- Clbtbe ......... -.20 - .21 Slaniki Ynrmouth I.a . . . flod 12.- 13 - Polenovke Hiedue velikosti K 39,- velik«..... _ __ _m Sladkor centrifug, v vrofah s certifik. . . . 100 K. 33. - _,_ Paiol Coks....... 10 50 — Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sera odprl v ulici S. Spiridione št. 2, in S. Nicolo. novo pivamo It n kši v katerej se toči izvrstna piva od Pilsenetz, najboljša vina in napravljene izvrstnih jedil. SI. občinstvu se tednj najkorkejše priporoča S —4 Spoštovanjem FR. DANI K K. svetlorudefi . . tetnnorudeči . . bohinjski . . . , kanarček . . . , beli, veliki . . zeleni, dolgi . . » okrogli . mešani, štajerski Maslo . ....... Seno konjsko..... VoloVsko . . . . Slama....... 2.75 9 bO 9.25 ln.50 10.-9.50 7.25 90.-2.30 2.50 8.— 9.75 92 -3-H.30 3.50 Zalivala. Za podarjene cerkvene skladbe, ki predstavljajo znatno muzikalično in denarno vrednost, izreka podpisani v imenu pevcev cerkve sežanske blagorodnemu gospodu darovalcu Oskarja Polle-ju, c. k. obrtnemu nadzorniku v Trstu najsrčnejšo zahvalo. V Sežani 6. novembra 1889. Filip Ritschel lekarničar in pevovodja. V sredo 13. t. m. imeli bo-demo po končanoj telovadbi pri Judrmanu dogovor o letošnjih plesnih va jah. Vabl jeni ste torej k mnogobrojni vdeležbi. Na zdar ! Odbor. Listnica uredništva Gr. dopisniku iz Skednja in drugim: prihodnjič ! Dunajska borsa 8. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 50 » v srebru —--„ £5 8U Zlata renta— — — — _ — __ 109.40 5% avstrijska renta — — —--„ 100.95 Delnice narodne banke — — — — „ 924,— Kreditne delnice — — — — — — B ^lfj5() London 10 lir sterlin--— — — „11H 9") Francoski napoleondori — — — — , 9 415 C. kr. cekini — _____ — 50,j NetnSke marke — — — — — — — „ 58 30 Tržno poročilo. Cene razumo, kakor so prodaje na debelo hlugo za gotov denar). Cena od for. do for. Kava Mocca.......100 K. 130.— 132.— Rio biser jako lina . _ __ — Sauton lina..... „ 103— 10">.— srednja ... „ M8.— 100.— Ouatemala ..... „ 110.— 112.— Portoricco..... „ 1.22— 1\'5.~ San Jago do Gub« . „ 1'10.— 132.- Cejrlon plant. fina . . . 126.— 1J.U.— Java Malang. zelena , „ 114.-116 — Ctinipiua*..... „ —, - —. — Rio oprana .... „ — — — .— „ lina..............106.- lUrt.- „ »rednja .... „ 99,— lOl.— Oaasia-lignea v zabojih . . „ 32.— —.— Hacisov cvet...... „ 450.- 4rto.— Ingter Bengal...... „ 21.— 22,- Fapar Singapore ..... „ 7rt.— 79 — Ponang..............59.— 60.- Batavia...... . 70.— 71,— Brnsko sukno za ulugantno jesensko ali zimsko obleko v odreaktli po m. .H-10. to je 4 liunujske vatlje vank kupon e.i SV »M. 4.30 iz fine DT Ki. 7-75 iz firiejfle >jHe Crno sukno 7.a salon obl.-iru iti. itd. i>o«i j.i proti povelju Iznnsn reelna in »• litina, jako dobro potnana tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF v Brnu Briinnl, Izjava! Vsa knpot; je dolg 3 10 m. in Kirok 13fl otiu., torej zadostuje popoli.oma za kompletno obluko za proipode. Tudi s- daje kolikor metrov se teli. .tatnfii ae, da se odjjofflJe 11 itanC' o 1)1 po izbranem uzorcu, Uzorci zastonj In franko. 13-20 Oglas. Podpisani si usoja naznaniti p. n. občinstvu, da je odprl na trflU Cordajuoli št. 3 prodajalnico jestvin, katera jo preskrbljena z zdravim blagom, sladkorjem in kavo po najnižih cenah, radi česar se priporoča slavnemu občinstvu. 4-2 Franjo Dellak. razpošilja proti gotovini ali pol povzetju po prav nizkih conah I In samo dobre kakovosti: 3,10 m. dolg z i 1. obleko f- 3.50 j 3.10 „ „ „ „ „ f- 4.901 3-10 „ „ „ „ „ f- T.- 3.10 „ „ „ „ lino f. 12 - 3.10 „ „ * prav lino f- >«.- •-'.10 „ „ vrh. mik. lino f- «.- 2.10 H „ „ prav Ono f. 8— 2.10 „ n zimsko suknjo f. 5—1 2.10 „ „ n r lino f. fl.-1 m, lodon 135 ctm. širok f. 2.50 | Tuehfabriks-Lager 5-15 i FRIEDKICH BRUNNER, Briinn Friihlichgasse 3. Uzorci bre/plačno in franko. O C ® o Q « a rt % (O £ *e -M S . i JS "S J t še L* 2 ~ a ^ a " eS £ «• « N Kwizda-ja c. k- izklj. priv. restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jace-neje pred in po velikem trudu in po delu dHje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. Kwizde Va§clina zn konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitom! Lonček f. 1.25. Kwizde lep za kopita (unicteljni rog). 1 drožič 80 kr. Kwizd£ milo za pranje domače živali. kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mlrodij avstr. og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kvvizde preparate in pa so pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po rošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Krels-apotheke Korneuburg pri Dunaju Franz Joh. Kwizda, c. kr avtitrijnki in kralj, rumunnki dvorni dobavitelj za živinozdravni.ške preparate. KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni Ulica Carintia broj 28. po 40 kr, trdo vezan 60 kr. Bolezni Exhalacije plinov ozdravlja TUBERKOLOZO onehajo uže po nekolikih dneh, upetit so zveča teža života naruse za 5 kg., pri naduhi nastane nomudni olehčanje dihanja. Slično poročajo tudi bolniki. (Zd raven je satuo ni tužno, otežujoče in brez slabih posledic) C. kr. igr. priv. aparat za evlialacijo plinov (Bectal-liijector) za lastno rabo in k temu spadajoč aparat za izvajanj« plina se dobivo proti gotovini aii postnemu povzetju po H for. z plinomerom po 10 for. 1—u Dr. Carl Altinaiui, fficn Mariahiirerstrasse I Tvorniška zaloga sukna mmm Dokler j j ie kaj v i»!o«i ! Ostanki brriBkega sukna 3'iu metrov za cfle zimtko mo2ko olilrkJ f. J.75 Angleško Bsviot-biago j'io tnclrov za celo mo2ko obleko Ferdinandova ulica št. 7E ! največje in najcenejše ku-povališče za zimsko dobo. Največja zaloga primernih božičnib darov. Ceniki o preobleki ali perilu za gospodo in gonpo in o galanterijah, uzo cei sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Pošiljatve s poštnim povzetjem. 1H—13 Sapo iz pliša Namizni prti za moir ,A , [ort Potna ogrinjala iplaid) l.5o m. dolg, i>) m, iirok f- PrtlCi (servictc) ~ laneni 1 < ćrtvt>rni, ft kom. f. i.jo 12 žepnih rutic -——-- zarobljenih, i barvanlnil robi za POfllO Za ^OSp0 mnžke f, r jo, za letisk? i for. Oxford, najnovejši uzoroo 1 komad knmulcrvl f. |,5o ti for. za molko in žensko prrilo, i kom.l !3 f . viJnjev ali ruj™, f. 5| Kauevas I, f. n. f. 7.50, III. f. ^.-;2avose, plahte, preproge „ m. Blago za zimske suknje stim obiilkc m l. 3.1.J,I vezenjem flne bale, iioderne barve i to m, Zave3e od juto 3 ,or- _____ 10 for., II. II for. najnovrjia risarija.popolna,v dveli n -„„-a-i p,, ■ barvah f j.3o,vstirilibarvali f „ 3 POnOCni KOrzetl rravi sta]er3ii lolen ' nim sif. % vezenjem i .if.,iif, i lovske suknje in oMeke, neu->-i Gami'liro cd iute « J 11 1 • 1 _______ kvarljiv, , mMer f. ,-85 „ in , na- , Predpasniki Za Ženske j, , . . , Elago za svrhne suknje ^T^T^^T^ ^^ ™ ^ barve po najnovejši modi, najll- r,->* v dvMi barvah, I. .f.jo, v nejlr baie i-... m. za cel svrhnlk &lirlh b=,rv»h. '1 for-..... _ Spodnjo SUknja iz klobu 6 for 1 - - ...... .. za posteljne preproge i vmnad d. konv.lcev) I, { h, II. m Atlasov gradi za posteljne preproge i 'SI d. komolcev, I. f. 5o, I' f. 3.5 ___ 121_ Prešita zimska pokrivala trvlne,bogatotamburirane.rudeče, Modno Mago za gospođe " mS^." ' "* Srajse za gospode Jacquard-Manila hodna zimski, io;< veiik r s.v. li Sifona, Itretona, oifcrda, naj-,preproga, m nrtrov dolga,irpeino Volnana šonalra Iftnlra. ' .Ijii izdelek i. f. t,Bo, n i.iol biaKo f. 3.5-. voinena zonsica jopica JTsej) vseli tiarvah, lepo prlsio- Oxford-srajce za delalce Garnitura od ripsa jevajoia i for.,11 f. i.ao močne, dobre bai., I komade I. j pregrinjali » . posteljo, , namizni NOffavice Za Ženske f. II. r 10 prt,najmodernejše barvane f. I 3,-ilimske a„ barvane, f, parov Spodnje hlače ali svitice Rjuhe (plahte) " " iz najmočnejšega platua, koperja , kom brez šiva, j m. dol' f i.5o ali baršanta I f. l,3o, II. f. i.So _ , , . , , za komade Gotov Elamnjak. 2 m. dolg, , i komad, I. f. i.io, II. iyi kr. Normalno perilo . ' Jaegerov sistem, sama volna, za KonjSlte plahte, tOZlle Vrste gospnde in gospe 1 srajc* f. l.So. » obrobki, im cm. dolge, ilo cm. li-i hlače f. 3, Iz b'imbaza f. i,5okom. roke, I. rumena f. a.5u, II. siva f i,5o Možke nogavice Flanel 'ste rute za n* glavo zimske, bele in barvane, pletene za ženske, zelo tople .( komadi I.jmočne vrste (ji, komolci v) i knm 6 parov f. t.io a fnr. II 75 kr. I V* f. li.So, f. .(.jt pletene f i.3o Damastne vbrisavke lane, fi komadov z franiami f. i.Ho, x obrobkom f. t.»o Platnina in tkanina i komad — n> komolcev Domači platno !! Kup o priložnosti!! Zimski Nigor-loden za ženske obleke, najbpljv vrste,) m m, f. 3iao Kariranj modno blago Iv. cm. široko za spalne suktije ia| otroške obleke,.....i, f Jcupon i trožično blago v vseh barvali,!, f. 3,6<>,U f, j.Wn| Flanela Valoria najnovejši uzorec, io m. f, i'5o Ealmuk najnovejši uzorec, m m. f. 3.70 Baršant za obleko najnovejši uzorec pristne bart'e,| 10 metrov, f. 3.— Kašmir dvojne širokosti črn In barvati, to m, for Atlas od volne, dvojna širo-l kosti, črn in barvan, 10 m. f. f>.5| Izdajatelj in odgovorni urodnik Julij Mikotu. Ti«karna Dolenc v Trstu