Izhajajo 1, in 15. vsacega meBeca. Cena jim Je aa celo ieto 1 gld., fiB pol leta 50 kr. — NaroCnino in dopise sprejema i. KrftjflC v Nnvem mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Kovico' natisniti dati, plača za dvoetopno petit-vreto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo na naročbol
z danaŘujo številko smo Itoiičali četrti letnik naših „Dol. Novic«. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, kiiterl so kaj pripomogli, bodisi 8 pisanjem, ali naročilom, ali vsaj s priporočilom. Vsem prav topla zakvala! S prijateljskim zaupanjem prii)oročan3() pu se tudi za naprej vsem ćastUim naročnikom, da bi nam oni blagovolili zvesti ostati ter prosimo, đa bi zopet veliko novih naročnikov pridobili.
Cena «slane kakor do sedaj 1 gold. V Švico în Aineriko 1 gold. 50 kr., na Nemško in v Bosno 1 gld. 25 kr. za list in poNiijatev.
Zaupljivo prosimo, naj blagovolijo ćastiti naročniki svojo naročnino prav kmalu poslati, ker tisto zaostajanje silne težave dela, red moti, in množina odtisov se ne da določiti.
Vsakemu naročniku priložimo tudi listek za pošiljatev naročnine; ker pa taka pošiljatev nI več zastonj, prosimo, vsaki pošiljatvi 3 hr. več pridjati, s tako i»oSiIjatvijo še vedno vsakemu naročniku 2 kr. prihranimo, kajti po nakaznici bi moral plačati 5 kr. M listek prosimo natančno zapisati ime in kraj naročnika. Nove naročnike prosimo, k svojemu imenu pristaviti besedico novi,
^^ Vse č. naročnike, kteri so še z lansko naročnino zaostali, prijazno prosimo, naj zanesljivo kmalu stvar poravnajo, vsaj do novega leta, ker smo le izjemno na dolg pošiljali. Spoštovanjem Vredništvo „Dol. Novic".
H koncu leta 1888.
Z zadovoljstvom primemo za peró, da napi-Semo v priljubljene „Dol. Novice" primeren spis k sklepu tega leta. Veseli naa namreč, da našega lističa ne pišemo brez vspeba ; kajti nauki in no-
vice, ki jih podajamo, pridejo v roke hvaležnim bralcem. Za to prijaznost in naklonjenost naSih naročnikov in prijateljev sei pa tudi lepo zahvaljujemo. — Če pa iz našega ozkega kroga po svetu na Žiroko pogledamo, nismo toliko zadovoljni. Priznati moramo sicer, da nas je Bog v minulem letu sreino obvaroval največje nesreče, vojske, priznati moramo sicer tudi, da se položaj v naši šiiji domovini, v ljubi Avstriji, ni poslabšal; tudi to radi potrdimo, da Slovenci v svojem prizadevanji ne gremo rakove poti; ali peče nas pa Še, da Slovenstvo vendar še vehko krivic trpi, in da se naë« gospodarsko stanje le slabša, in nikakor ne boljša. Letina, recimo, ni bila slaba; pridelalo se je nekaj dobrega vina, žita, sadja in kuhinjskega živeža; ali kaj, ko pridelki nimajo pa nimajo prave cene, ko ne more kmet skupiti dovolj denaija za obilne potrebščine: za davke, zavarovalnine, obresti, obleko, za šolske potrebščine itd. Te nepovoljne okoliščine nas že tako tarejo, da se uiti ne upamo ziniti besede o prihodnosti, od katere je komaj kaj boljšega pričakovati. Za to pa imamo ob koncu tega leta prepričanje, da bodo naši ljudje, naši dobri Dolenjci, tudi v novem Jetu potrebovali v raznih stiskah in nadlogah, ki jih utegnejo zadeti, uašib nasvetov in naukov. Zato bodo „Dol. Novice" hodile med svet tudi v novem letu. Ostale bodo zveste svojemu geslu: za vero, dom, cesarja! Potegovale se bodo za pravice sv. cerkve katoliške — zlasti tudi v šoli — govorile vselej za pravice, ki gredó Slovencem, zvesto bodo vžigale tudi ljubezen do našega avstrijskega slavnega prestola. Res je, ker so male, se ne morejo v tem postavljati ua Čelo boju — ne I te naloge si niso dale nikdar; ali pisale bodo v tem duhu, priporočale vselej dobro po prej navedenem geslu, zametavale vselej nasprotno.
Zato trdno upamo, da nas ne bodo zapustili naši bralci — naročniki ; da Še več, nadejamo Be, da nam pridobé še novih prijateljev. — Veče število, veča moči
Želé pa „Novice" toplo, naj prinese leto, katero bomo pričeli s prihodnjim listom, našim bralcem pravo srečo za dušo in telo !
Grospodarske stvari.
številke govorél
Spominjam se prav dobro, da se je v avojem iaea neki gospod — in to ne t Šali — o potrebi dolenjske železnice tako le izrazil: „Kaj je treba Dolenjske železnice, saj se odpelje lahko t 8 dneh vse dolenjsko blago kolikor ga je na prodaj, v druzih 8 dneh pa vsi Dolenjci". OřSitanja, da se Dolenici v tako ogromni množini t Ameriko preseljujejo, sližimo lahko slehrni dan.
No gospod, kateri se je o potrebi dolenjske železnice tako izrazil, je poznal Dolenjsko (daai-ravno v deželnih zadevah takrat vplivna oseba) ie tako daleč, kolikor daleč je zahajal na Dolenjsko iz Ljubljane na uradae komisije, Ako bi bil obseg cele Dolenjske in njeno plodnost, njeno naravno bogastvo do dobrega poznal, bi si pai nigdar ne bil upal, kaj ednacega izgovoriti. Da se pa Dolenjci v ogromni množim v Ameriko preselju-jťjO) je pa vender le resnica, popolna resnica. lu iz te prikazni bi utegnil marsikdo sklepati, da Dolenjska res železnice ne potrebuje, kajti ljudje se izseljujejo gotovo zaradi tega, ker je dežela preobljudena ali pa zaradi tega, ker je premalo rodovitna. Pa ne eno ne drugo ni resnično. Dolenjska je v primeri k velikem obsegu, osobito v primeri k Gorenjski in Notranjski, jako malo, premalo obljudena. Njena rodovitost je pa tudi toli-koëna, da zamore kmetovalec biti z njo popolnoma zadovoljen. Zakaj se pa potem Dolenjci izseljujejo? Za to, ker nima zaradi pomanjkanja železnice nikak pridelek nikake vrednosti, tako da kmetovalec z vso pridnostjo, vao marljivostjo pridelanih stvarij ne more v denar spraviti. Skoraj je resnično, da čim več kmetovalec pridela, tem revnejši je, kajti večji pridelki zahtevajo veŽje BtroĚke, za katere pa ni povračila.
Da je vsemu temu rea tako, spričujejo Številke. Dolenjska prideluje jako dosti vina. Le-toënje bi smelo rea boljši biti; pa vendar je ëe vedno tako dobro, da mu je cena že skoraj sramotno nizka. Ponujajo ga ubogi kmetje na vse strani po 4 reci štiri forinte vedro, pa še ga ne morejo oddati. Domačini se kmalu previdijo, ptu-jega vinskega kupca pa ni od nikjer blizo. Hoste ima Dolenjska posebno za drva v dostih krajih čuda mnogo. Pa kaj si je kmetovalec z lesom na boljšem, ko mora dati seženj finih suhih bukovih drv za 4 for. in to v bližini mesta, živinoreja, ta pomaga kmetovalcu na noge. Tako se bere po jiasnikib, sliši pri kmetiških predavanjih. Dobro, na Gorenjskem in na Notranjskem je temu rea taka, kajti tam se proda živina lahko in dobro. Kaj pa na Dolenjskem? Ubogi kmet mora dati
tele za 3 do k večem 3 in pol forinte. Kravica buša, ae dobi prav lahko za 8 do 10 for. Da bi kak večji posestnik voli pital, mu niti v glavo ne pade, ako bi tudi to prav lahko storil. lu zakaj ne? Ptujega mesarja ni da bi po pitane voli na Dolenjsko hodil, domači mesarji pa nočejo pita-nega vola dražji plačati kakor medlega. Plenica je po 1 for. 60 do 70 mernik, pa še za to ceno je noče nihče na debelo skupovati. Suhe brez dima sušene čeSplje so po 9 for. kvintal, v dimu sušene komaj po 4. Po slivovki nihČe ne praša, ker jo dosti podraži na njo naloženi cesarski in deželni davek. Sadja je letos dosti, pa kaj smo si z njim boljši? Mernik navadnih jabolk stane 29 do 30 kr. VoŠČenke so po 40 kr. mernik ali po trije komadi za 1 kr. En puran proda se k večem za 1 for. 20 kr. Ena kokoš za 45 do 50 kr., dvojica piščancov za 30 kr. itd. Edino kar ima še nekaj céue na Dolenjskem, so debelo rejeni prašiči.
Take so toraj razmere na Dolenjskem, kako čudo toraj, ako se kmetovalci izseljujejo, kajti samo s tem, da si xadosti živeža pridelajo, jim pri ogromnih današnjih davkih nikakor ni vstre-Ženo. Da davke zmagajo, morajo pa zavreči toliko pridelkov, da jim jih konečná za domačijo skorej zmanjka. In dokler Dolenjska železnice ne dobi, naj bode Že od koder koli, bodo ostale razmere ednake. Ne, to ni res, izseljevanje se bode še pomnožilo, in tako utegne priti v kratkem tako daleč, da bode ostala jako obsežna, jako plodna zemlja dolenjska brez rok, ki bi jo obdelovale.
Za to je pač poslednji čas, da napnejo naši državni poslanci zdaj na Dunaju svoje žile do skrajnosti, ko so deželni poslanci v Ljubljani letos o dolenjski železnici storili res vse le mogoče. Naj tam razodenejo in dokažejo, da je Dplenjska, katera je že toliko stoletji Avstriji zvesto vdana, kolikor le mogoče biti vdana, vendar vsaj toliko železnice vredna, kakor jo je Boana in Hercegovina, o katerih deželah niti ne vemo, ostaneti li pri Avstriji ali ne, in katerih prebivalcem je Avatrijan le še vedno „prokleti Švaba«.
Ako ne dobi Dolenjska železnice, je gotovo v kmetiškem obziru zgubljena. Koliko da bi Dolenjska v obrtniškem obziru lahko storila, ako bi Železnico zadobila, to je pa tudi lahko preračuniti. Zato slavni naši državni gospodje poslanci, ne štedite z jezici ne z koraci, in delajte, trudite se za Dolenjsko Železnico kolikor je le v Vaši moči. Ako ne bote vendar le nič dosegli, bodemo vsaj vedeli, da to ni VaŠa krivda.	—
Štirideseta obletnica vladanja našega presT. cesarja v Novem Mestu.
Pbč bi ne bilo lepo za naše „DoL Novice", ako ne bi povedale, kako je nusto praznovalo 40. obletnico našega preljnbljenega vladarja. Razna društva in mestni zastop ei je bil izbral kot najprimernejši dan ravno obletni dan t. j. v 2. dan meseca dec. Določil se je bil tudi vže načrt slavnosti. Mej tem pa se je zvedela želja cesarjeva : „Moja želja je, da ide memo brez očitnega obha-janja štirideseta obletnica mojega vladanja ; naj se opnsté vee slovesnosti, ki so združene sè stroški. Naj meato tacih skazovanj morem gledati veael dela ljubezni dobližnjega, podpiranje ubogih in potrebnih svojih zvestih narodov". — Istinito zlate besede, vredne vladarja, ki silijo narode, da ga ljubijo še bolj in so mu udani iz vsega srca.
Po tej želji je vravnalo tudi naŠe mesto svojo slavnost. Denar, bi ga je odloČila občina za slovesnost, razdelil je g. Župan dr. A. Poznik v nazočnosti c. kr. okrajnega glavarja in vladnega so-vétniba preb. g, J. Ekel-a mej uboge, katerih ima mesto pač na izobilo. Bilo je obdarovanih 45 oseb 2. decembra v mestni hiši.
Tudi Tičencev tukajšnih šol mestni zastop ni pozabil. Ker šole po višjem ukazu niso smele očitno z veselicami obhajati 40l€tnico, zgodilo se je to le v Šolskem ožjem krogu. Ob 8. uri v 2. dan dec. so se zbrali učenci obrtniške šole v svojih proEtorih eè zastopom in učiteljskem osob-fltvom. Gosp. c. kr. gimn. dir. in vodja obrtni-fikej šoli A. Senekovič je razložil v jedernatem govoru pomen dneva, povdarjajoČ zasluge našega preljnbljenega cesarja v teku 40. let, in spodbu-dajoč rokcdelčiče, naj postanejo verli, delavni in točni rokodelci posnemaje zgled našega cesarja, ki se ne straši truda in dela. Potem so dobili knjigo „Franc Jožef I.
V 3. dan decemb. pa so obhajale druge šole 40letnico. Učenci višje gimnazije in deške ljudske Šole so imele ob 8. uri slovesno sv. mašo z zalivaino pesmijo, katere so se vdeležili razun učiteljskega osobstva, C. kr. okr. glavar in vladni sovétnik prebi. g. J. Ekel in mestni župau dr. Požuik.
Po božji elnžbi so se zbrali učenci deške èole v šolski sobi, olepšani le z ovenčano cesarjevo podobo. Najprve zapojó: „K štirideset-letnici Nj. Veličanstva"; potem vodja šole ob kratkem pové, kako morajo ravno Novomeške šole še in meato posebno biti hvaležno našemu cesarju, ker so jih njega pradedi ustanovili ob iaau, ko je bilo še malo šol po deželah. Učenci pa bodo pokazali svojo hvaležnost presv. cesarju s tem, da se marljivo uče. Tako bodo postali
enkrat verli in zvesti državljani, kar ravno preiv. cesar želi. Na to zapojo učenci še nekaj primernih peaem, in to prav dobro. Potem pa je c. kr. okr. glavar in vladni sovetnik razdelil učencem knjigo „Franc Jožef I.", učenci pervega razreda, ki še ne umejo brati, ho pa dobili podobe presv. cesarja in cesarice. Ostale knjige pa dobé, ko se nauče čitati.
Skrb za delavce.
Sedanja vlada z državnim zborom vred obrača svojo skrb zlasti nižjim stanovom, rokodelcem, kmetom in delavcem. Z obrtnimi postavami, o katerih smo v našem listu že večkrat govorili, hoče se pomagati rokodelcem, posebno rokodelskim mojstrom; s postavo o pcdedovanji kmetskih posestev pomagano bode nekoliko, da bi se srednje kmetije ohranile. V zadnjem času je pa izšlo več postav, s katerimi se hoče delavcem pomagati. In to je prav, to kaže ljubezen do bližnjega. Koliko nevarnosti morajo delavci prestati I Koliko morajo trpeti, posebno po fabrikah in v rudokopih! Včasih morajo prestajati veliko vročino, včasih požirati veliko prahu, stati v nesnagi, trpeti pomanjkanje dobrega zraka. Večkrat jim je življenje in zdravje v nevarnosti. Delati morajo mnogokrat tudi po noči; prestajati zdaj mraz, zdaj vročino. Postava od 8. marca 1885 jemlje delavce precej v svoje varstvo. Po tej postavi je dolžnost tovarnarjev, da sbrbé za zračne, čiste, snažne, brezpraSne delavnice. Ta zakon določuje primeren počitek, da se morejo delavci od dela nekaj oddahniti, zlasti o poldanakem Času; da mora ob nedeljah vsako obrtno delo počivati, da se otroci pod 12. letom za obrtno delavnost ne smejo rabiti, in da se smejo otroci od 12. do 14. leta k večjemu osem ur na dan pri delu porabiti. Mladi delavci, ki spanja zeló potrebujejo, se ne smejo vzeti k ponočnemu delu. In sploh se nalaga vsem tovarnarjem, da ne smejo veČ kakor enajat ur na dan delavcev porabiti. Na dalje je tudi ta določba v obče delavcem v korist, da jih mora gospodar v gotovem denarji plačevati. Nalaga se jim tudi to, da morajo za obolele ali ponesrečene delavce nekaj časa skrbeti, in da morajo vsem delavcem (učencem), ki še niso prekoračili 18. leta, dovoliti, da obiskujejo za nje primerne (obrtne) Šole, zlasti ob večernem Časa in ob nedeljah. Da se vse te postavne določbe tudi izvrSujejo, za to so postavljeni obrtni nadzorniki, ki imajo dolžnost, paziti zlasti na protipostavnosti po fabrikah.
Poleg te tako imenovane f a b r i ë k e postave je imenitna postava o nezgodah od 28. dec. 1887. Ta ima namreč namen, pomagati tistim delavcem, ki utegnejo nesrečni postati pri delu v fabrikah, v rudnikih in pri veUkih stavbah. Pri
tacih podjetjih lehko nesreéen postane delavec za vse svoje žive đoi; otegne ga celó emrt zadeti. Kdo bode li skrbel za njega v dolgi bolezni? Kdo redil pohabljenca? Kdo vdovo in otroke? Zato skrbi omenjena postava, po kateri se bodo nsta-Dovile posebne zavarovalnice, v katere se bodo morali zapisati fabriSki in mdniški delavci; plačevali bodo po določenih tarifih z ozirom na svoje plačilo in na večje ali manjše nevarnosti, v katerih so, male doneske. Teh se bode sčasoma toliko nabralo, da se bodo mogle plačevati raznovrstne odbkodnine onim delavcem, katerim se bode pripetila nezgoda po fabrikah ali t rudnikih ali pri velikih stavbah.
Enak blag namen ima postava od 30. marca 1888. Ta govori samo o tem, kako bi se za bolne delavce skrbelo. Kako je to tndi potrebno ! Âli si morete kaj žalostnejšega misliti od bolnega delavca! Nima niti živeča niti denarja, da bi si ga kupil; potrebuje marvež še dobre in krepke jedi, pa zdravil in zdiavnikal  kje naj siromak vzame, ko si še z zdravimi rokami težko preživi ! To skrbi zopet nova postava, po kateri si bodo marali řdravi delavci sami skrbeti za svoje bolniške blagajnice. Slehmi fabriški ali rudniški delavec si bode moral nekaj krajcarjev (morebiti 2 kr. od svojega zasluska) odtrgati in položiti v bolniSko blagajnico, iz katere bode dobival podporo, kedur zboli. Kmetskim delavcem bode tudi dovoljeno pristopiti in plačevati v take blagajnice; morali se bodo pridružiti tudi rokodelci, osobito rokodelski pomočniki, ako si ne bodo osnovali svojih lastnih boliuěkih blagajnic kot del svojih obrtnih zadrug. Kako bi se bolniěke blagajnice po dáželab in okrajih osnovale, o tem ao že dobile gosposke naroČilo, da se posvetujojo z zaupnimi možmi. V Krškem n. pr. je bilo pri okrajnem glaviirstvu že 3, dec. t. 1. tako posvetovanje pod vodstvom g. komisarja Kleina. Za krško glavarstvo n. pr. se nasvetnje vstanovitev dveh takih bolniških blagajnic za delavce; ena naj bi se vstanovila v Kostanjevici za kostanjeviški in mokronoški okraj, druga v Krškem za ta iu ra-deški sodnijaki okrf^j.
(O ddavskih zadevah govori tudi prav mikavno in jedernato knjižica „Delavski prijatelj", ki je izišla iz peresa Fr. Podgornika pri J. Krajcu v Novem Mestu in se dobi za ceno 20 kr.) 1.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Presvetli cesar se je prisrčno zahvalil svojim avstrijskim podložnikom, ki so se na razne dobrodelne načine spominjaU praznika Njegove vladarske 401etnice. Prišlo je pri tej priliki veliko dobrotnikov na dan. Tudi Slovenci niamo brez njih.
Velik domoljub na Reki, veletržec Gorj up, ustanovil je 10 ustanov po 200 gl. za učenka višje dekliške šole v Ljubljani in 10 ustanov po 300 slza slovenske visokošolce. Kupil bode v ta epoinin v Ljubljani tudi hiŠe (sedanjo bolnišnico) za slovensko višjo deklisku šolo za 120.000 gold,
Gospa KoČevarjeva v Krškem je pa darovala svojemu rojstnemu mestu Radovljici 28 tisoč gld., da se bodo iz obresti te glavnice revni učenci podpirali z obleko in občina ložje pokrivala svoje stroške.
Državni zbor je po dolgem razgovarjanja končal postavo o podedovanji srednjih kmetskih posestev in pričel posvetovanje o novi vojaški postavi. Sklenil je tudi, da se zida železnica iz Mostarja v Sarajevo. Tako bode glavno mesto Bosne zvezano z morjem, kajti iz Metkovića ob morju vže vozi železnica do Sarajevega.
Minister Tafe je obljubil, da se bode malim obrtnikom davek zlajšal, ako bode toliko več dobila država iz žganjarskega davka, da bode to mogoče. Krošnarji in potujoči trgovci so doslej bili brez davka, odslej ga bodo morali plačevati. To je gotovo prav.
Goriški poslanec Tonkli je poprašal miaistra, kako je to, da po Goriškem, Tržaškem in na Koroškem ni uradnikov pri sodnijah, ki bi zoali slovensko? kako mora opravičiti čudne razmere, da se mora večkrat obravnavati po tolmačih — kar gotovo Škoduje sodstvu — in marsikomu, M ima pri aoduiji opraviti, pa ne zna nemški? Obljubil je, da se bode polagoma v tej reČi pomagalo.
Kaj je novega po širokem svatu ?
Vse pri starem. Vojska se pripravlja, a mir ee obeta povsod. Oborožuje se vsa Evropa, kar grozno stane. Pomislite, Kurija, Nemčija, Francija in Italija nimajo skupaj nič manj nego 12 milijonov vojakov — ali zdi se jim Še vse premalo! Kadar ti milijoni skupaj trčijo, bode polom, da se bode tresel svet!
italijanski listi vedno pripovedujejo, da ao papež Leon XIIL bolni; a kotoliški trdijo, da je to le gola laž.
Ruski listi, vsaj nekateri kažejo, da jamejo Rasi sprevidati, da bi bilo bolje, ako bi se Rugija in Avstrija jeli nekoliko bolj prijazno gledad. Pač res, sreča bi bila za obedve.
Francoski générai Bulaažé dobiva vedno več privržencev. Sedanji voditelji Francoske se bojé, da vtegne napraviti kakovo prekucijo, kar bi res v sedanjih razmerah tamo ne bilo nemogoče. Baje ga mislijo zapreti kot izdajnika domovine. — Će le ne bodo potem njegovi prijatelji Še ImjSi in predrzniši?
,.Sveta iegija", ki se nabira po Evropi po prizadevanji kardinala in nadškofa Lavežeri in pa
BV. Očeta, da bi branila v Afriki zamorce, da jih roparji ne bodo eiloma v sužnoat vlačili, odrine doli v vroče podnebje meseca februarja.
Pl^e se uaiii:
iz Rudolfovega 12. dec. — Přetečeno nedeljo so napravili tukajšnji rokodelski pomočniki prelepo slavnost — obletnico svoje družbe in ob enem v proslavo 40 letnice premilostljivega cesarja v lastnej hiši na Brega.
Kot pravi katoličani so prejeli dopoludae skupno fiv. obhajilo, kar je bilo res spoibuiuo. — Zvečer pa se je zbralo na povabilo g. načelnika dr. J. Marinko-ta lepo število go3pode izmed vraduikov, mťáčanov, mojstrov itd. Gospod načelnik je v precej obSimem govoru narisal, komu se imamo zahvaliti, da se je pozidala tako lepa hila. Začenši r be-Bedami; Hvaljea bodi Jezua Kristus! je kazal, da gre slava in ča^t za to pred vsem njemu, ki je delo storil častno, u$il, da smo ljudje vsi bratje, ki je prinesel ljubezen do bližujeg», ki je s svojim naukom ogrel in vzplamtel toliko katoličanov, duhovnov in neduhovnov, da ae ne bajé ne truda ne stroškov, da le pomagajo zapuSčenim rokodelcem. — Zahvalil se je potem prav toplo vsem blagim dobrotnikom ter s^ spominjal še prav posebno obširno itaŠega presvitlega cesarja, kazaje, kaj je bil skozi 40 let Avstriji in njenim narodom — zlasti pa rokodelskemu stanu in posebej še kat. družbam rokodelskih pomočnikov. Povedal je pa g. govornik tudi, da ima hiŠa plačati Še nekaj tisočakov, kojih drostvo S'itno z lastnimi prihodki nikakor ne more zmagati; radi tega je toplo prosil slavno občiintfo še daljne podpore,
Kokodelaki pr)moČuiM so pa pokanali s svojim prekrasnim patjem pod vodstvom neumornega g. P. Otokarja Aleía, đa niso zastonj udjo katoliške družbe — res, toliko bi od njih v tem kratkem Časn ne bli mogli pričakovati. Tudi deklamacije BO bile dobre.
Pričujoča gospoda je bila z vsem popolnoma zadovoljna. Prepričali smo se vsi, da je katoliška družba rokodelskih pímočnikov res vredna podpore. Naj le še dalje deluje, kakor doslej : korist nje bode velika za rokodelce pa taii za Mesto !
Iz Sent Jerneja 7. gmiaa. — Minoli so slavnostni dnevi, katere smo v tem letu obhsjali v alavo 401etnegi vladanja njtieg:^ presvitUga cesarja Franca Jožefi I. Pri uaa smo trikrat to lepo slovesnost praznovaU, V prvič 18. avgusta, v drugič 11. novembra, ko se je novi župnijski dvorec blagoslovil, in za sklep tako nekiko uradao pa 3. decembra.
V prvič je šolska mladina, tik Šenjernejskega pašnika, ob cesti proti Graeerjevemn tarnu ležečem travniku, posadila dve sadai drevesc! s tem pogo-
jem, da bo v Jeseni, ko bo za saditev vgoden čas, ves ta prostor zasadila in ga imenovala „Cesarski zasad". Izpolnila se je ta želja in obljuba 27. nov., kajti ta dan dopoludne so šli vsi dečki iz vseh treh razredov na omenjeni travnik, ter seje polovica dreves v pričo otrok vsadtlo, in 28. nov. pa druga polovica prostora z dečki zopet vseh treh razredov, ki šolo dopoldne obiskujejo. Pripravljene in skopane so bile primerne jame takoj, ko je sneg skopnel in se nekoliko zemlja osušila. Tudi je bilo že cestnega blata na kupih, katerega so otroci k vsakemu drevesu donašali, in tudi nekaj dobre, fiae zemlje, ter se je vse to okoli koreninic zasulo, in tako drevesca pravilno vsadila, v pričo mnogih gledalcev v trajen spomin ljubega cesarja. Vsa drevesca so lepo v vrsto posajena, k količem privezana, naj v Im^nu Božjefti dobro rastejo, mi pa še njih sad dočakamo! Povabil sem bil k tema delu mladiniča, kateri je pred dvema letoma stopil v kmetijsko šolo na Grmu. Jako me je veselilo videti, kako mu je šlo vrlo dobro delo od rok, kako ae je z motiko in lopato v roki pridno sukal in spretno sadil v pričo šolske mladine. Tako delo je kratko îasno in tudi koristno. Ob takej priliki si otroci posebno dobro zipomnijo delo, ki jim v Življenju lahko donaša mnogo koristi. Le to sem mislil opomiiti, da naj bi Dolenjski očetje vendar prav pridao svoje sinove poSiljali v kmetijsko šolo na Grm, ker se tam rei vrlo dobro izurijo v vseh strokah kmetijstva, česar sem se z velikim veseljem prepričal pri Franc Hiiđaklin-u iz Gor. Verhpolja. Posebao za one dečke, ki bodo doma ostali za gospodarje, je to jako potrebno in zelo koristno. Vsi pametni očetje bodo si. ministerstva, dežel, zboru in odboru, kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli, da seje ta prekoristua kmetijska Šola na Grma vstanoviia, zelo hvalej^ni. Zlasti âe, ker bo treba tudi uČiti se trte cepiti, ako bo trtna u5 tako napredivaU in uničevala na5e domače trte. Toraj, le radi pošiljajte svoja sinove v šole sploh in še poiebao v kmetijsko Šolo na Grmu! J. S.
Iz Krškega. — [Občni zbor rokodelske zadruge.] V nedeljo, 2. dec. je bil pri nas občni zbor rokodelske zadruge pod vodstvom načelnika g. Jagovica v navzočnosti g. komisarja Kleina in zapisnikarja J. Lapajna. G. načelnik je prisrčno pozdravil doŠle mojstre, katerih je bilo do5to do 40 od 100 povabljenih. Rizložil jim nekoliko iz zgodovine starih cehov, važnost teh novo oživljenih zadrug. Potem je poročal, kaj je starejšinstvo zadruge, ki je njegovemu vodîtvu izročena, do zdaj ukrenilo. Pri pogovoru o daljnem daevnem reda se je določilo, koliko vtegae zadruga v bodočem letu imeti dohodkov in koliko stroSkov. Za dohodke se računi edina pristopnina poiameznih udov, t. j. okoli 100 gold. Stroške bode imela zadraga sledeče:
Za tiskovine blizo 30 gld.; za preuočišiSe se je določilo 20 gld. To svoto bede EtartjSiustvo dalo tistenau krřmaiju, kateri bode dajal samo za 5 kr. cd^kodniue postelj doglim rokodelskim potnikom (vandravceDi).
Prvo leto zadružni udje druzih doneskov ne bodo plaievali, ali 1 gld, pristopnine bode moral Blřherui plaíativeaj do velike noči piíbodnjega leta.
Pravila rokodelske zadruge navzoČuim mojstrom v tem niso po volji, ker zahtevajo, da bi moral plačati učenec zadrugi 5 gld., kedar ystopi T nauk, in ravno toliko, kedar se izuči. Preme-nilo se je to tako, da se bode plačevalo 2 gld. kedar vstopi učenec, ktdar se pa izuči pa 3 gl.
Potem Eo mojstri dali v zapisnik svoje učence in pomočnike, ki jih imajo. G. načelnik je opomnil, da morajo vsi mojstri vee svoje učence in pomočnike pri njem oglasiti, da jih vpiSe. Ravno tako vsako premembo. Naznaniti morajo tudi vselej , kedar viiamejo nčenca v nauk, kako sta se pogodila glťdé učenja, mojster in učenec.
Naposled so še mojetri razne že)jć povedali, B. pr. Naj zadruga naznani gospotiki vse rokodelce, kateri izvršujejo obrt brez obrtnega lista (patenta). G. načelnik pa omeni, naj se le ryemu povedó UBtno ali pismeno taki, pa se bode to zgodilo. Drugi zadružniki so predlagali, da naj g. načelnik pozove po dva mojstra od dotičnega rokodelstva, predco podpiše učencu učno svedočbo, da se tako natančno prepričajo, ali se je dobro izučil T rokodelstvu.
Naj še omenimo, da ae je zbor vršil v lepem redu, in da g. načelnik nikakor ni pozabil, zaklicali trikratno elavo presvetlemu vladarju, ki je ravno na dan zborovanja praznoval svojo 401etBico.
Iz Amerike. — Kraj, kamor sem došel. Št. Paul v Minnesoti, kolikor sem ga že videl, ae mi kaj dopade, osobito je gledé podnebja ravno država Minnesota baje najbolj zdrava. Po letu je sicer Filuo vri če, bolj kakor tam pri Vas, dasi je ta kraj ob ravno istein vštričniku z Vašim 46''; a po zimi je sicer suho vreme lepo jasno po dnevi, sli britek veter reže neznansko t obraz in zima se dobro loČi od VaËe; celó na nosu in ušesih morajo ljudje po zimi nositi poseben zavoj, sicer bi jim odmržnili udje. Dežuje le redko in še takrat malo. Zemlja je le deloma rodovitna, ker pod tenko površino rodovitne zemlje je takoj ka-mnena snov, kakor lupina orehova, in pod to debelo prevleko zopet sveža zemlja. Za vodnjake in kanale to dels sitnobo aH pristoja tem bolj pOBlopnim temeljem. Hiše, vs^ na deželi in v mestu so gotovo 8% vse lesene z nadstropji iz tenkih desek lično zbite, da se dadé lehko prenašati, kar se vidi celo v mestu skoraj vsaki dan.
Mesta St. Pavi in onstran Misisipija Minneapolis videzno rasteti. V tednu je taka hiša go-
tova. Pa lepa je znotrajna oprava, in dasi od zunaj videti mala reč, ima prostora dovolj, ker je vse lepo itt praktično vrejeno. Celó palače so v mestu, na milijone drage, iz samega lesa. Okna se ne odpirajo kakor pri Vas, marveč le dve veliki Šipi v okviru se gori in doli potegujete, kar vzdržujejo železni valčebi med dvojno desknato Eteno. — Hrana je prav dobra in v obilnosti ; največ mesa, ker živina se sme prosta paeti, kjer jej ljubo, in pŠeničnega kruha. Seveda je veČ jedij, ki niso podobne Evropskim. Kava in čaj mešata se zmiraj z surovim mlekom in pri vsaki jedi je na razpolago puter, brez katerega Ameri-kanec ne more Živeti. Močnih pijač ni mnogo, ker Amerikanci so vsaj deloma strogi „zmemeži", sicer pa tudi ne rodi niti vina niti sadja v Mlnne-soti, pač pa se dobodeta iz južnejših dežel.
Delavci imajo tukaj zeló dobro, ker dela je veliko in za najlažje delo po 2 Doli. == 5 gl. na dan od 6 do 6 ure ob svojej brani. Za težje delo pa po več, celó 10 D., kakor đobć kamnoseki. Kdor je varčen, si lehko prihrani, osobito, če se misli kdaj domu vrniti ; ker ima ta denar poltretjo veljavo višjo od avstr. Pa reči razun živeža so zeló drage ; ker Amerikanci vedó si dobiček iskati z zvitostjo in priročnostjo.
DomaČe vesti.
(Premembe pri duhovnikih). Č. g. I. Hudovernik gre iz Leakovca za kaplana v Prtserje, g. S. Pristov iz Kibmce v Št. Vid pri Zatičini, g. P. O grin iz Trnovega v Ribnico, g. J. Lesar iz Dobrepolja v Trnovo, v Dobrepolji pride g. Bohinjec iz B. Srednjevasi, g. J. Aljan-č i č gre iz Ribnice za farnega oskrbnika v Naklo. Iz Kranjske Gore pride g. Bern i k v Ribnico. Preč. g. Rud. Rak tel j je postal provizór v Dolu.
(Premembe pri uradnikih.) G. c. kr. davčni nadzornik Dobida v Črnomlji gre v Ljubljano. Na njegovo mesto pride g. Tavčar ml. — G. Golf pride iz Postojne k glavarstva v Kržko.
(Premembe pri učiteljih.) Gospodč. H. Rozina iz Žužemberka je postala učiteljica v Novem Mestu, g. Zofija Podkrajšek v Litiji in g. Karolina Milek iz Kobarida na Prim. pa v Podzemlji. G. K. Završnik gre s Sel pri Šumbregu na Sv. Goro pri Litiji. G. Urh Konjar iz Mirne je šel za učitelja v Motnik.
(V Metliškem sodnijskem okraju) je imela tamošnja zadruga 18. nov. občni zbor. Gosp. Gangél je razložil pomen nove obrtnijske postave ter vodil volitev odbora. Za načelnika zadrugi je bil voljen enoglasno g. Franc Gustin, posestnik in trgovec v Metliki, za namestnika g. Anton Proseuik, posestnik in trgovec v Metliki.
Potem BO izvolili še 10 odbornikov in 4 namestnike — Tse iz Metlike. — Naj no bode nova zadruga obrtnikom breme, marveŽ krepka pomoč I
(Novo mašo) ,obhajal bode v Šmihela pri Novem mestu ua sv. \§tefana dan č. g. P. Sigia-mund Zega iz reda av. Frančiška.
(Novomeška čitalnica) ima v ponedeljek 17. decembra ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor.
(„Dolenj ski Sokol" ) ima avoj občni zbor v četertek 20. decembra t. 1. v telovadnici ob polu 8. uri zvečer. — Na dnevnem redu ao poročila in volitev novega odbora. Po občnemu zborn bodo strelne vaje.	Odbor.
(Sejem v Škocijann pri Dobravi) 20. decembra je zavoljo koz prepovedan.
(„Slovenska Matica") je izdala letos za svoje ude, ki plačujejo 2 gld. na leto, štiri izvrstne kajige. Posebno lepo se beró: podnčna povest „Prihajač" in Erjavčevi spisi. Izobraženim domoljubom prija pa posebno knjiga , Slovenci in 1848 leto", o kateri se je domoljub izrazil, da je sama 2 gld. vredna. LeI topiš ima tudi mikavne in učene spise. Priporočamo „Slovensko Matico" vsem domoljubom.
(^Narodna knjižnica") je začela izhajati v Ljubljani. Urejuje jo g. Anton Trstenjak. „Narodna knjižnica" bode prinašala ro^ mane, povesti, glediščne igre itd., izvirne in preložene iz drugih slovanskih jezikov v celotnih zvezkih. Prvi zvezek, ki je že dotiskan v „Narodni tiskarni" in se ravnokar razpošilja, prinaša izvirni roman iz peresa naSega na politiSkem in leposlovnem polju neumorno delujočega rodoljuba g. dr. Josipa Vošnjaka. Pisatelj nam t tem svojem najnovejšem proizvodu riSe narodne boje na južnem Štajerskem v najživahnejši dobi narodnega gibanja v l860tih iu začetkom l870tih let. Zraven glavnih oaeb, treh pobratimov iz dijaških let, uam predstavlja celo vrsto oseb, možkih ia ženskih raznih stanov, prototipe, ki jih še danes srečavamo v naših mestih in trgih, V pověstní obliki navdušuje nas pisatelj za narodne ideje, okrepča zaupanje v gotovi uspeh ter zavrača pesimizem, ki gloda na zdravem jedru narodovem. — Cena knjigi, 15 tiskanih pol obsegajoči in elegantno vezani je 1 gold. 20 kr. Dobiva se v „Narodni tiskarni" v Ljubljani in pri J. Krajcu v Novem Mestu.
Smešna — pa psdučna.
Lakova smrt.
stota pesem r roTtarBklli hribov. J^reiiUul Lojze iz âmartim.
Qniika amrt na dari klaka, ojstr.t koso 'ma Hoboj, Ino kllío; ,Kje si Lnkaf OBtani gor, in pojď z monoj I* Lak» pran; .Kdo tak' kljuka, kdor kaj ho&o, naj gre noti' Ia ko malo von pokuka, TatraSi se, da akoii y kot.
,Gronka Hmrt, no bodi tak«, oh ne kliit mo ie zdaj*' „Starih dost na tabo daka, pojdi pojdi dulje vsaj", jfKoSarski ta stari Jaka, kli5á te Sroz dan voKkrat" ,0j kak željno to le fiaka, on pa pojdo s tabo radi*
gNsSa Špela se tnd joka in prav $;rđo drii* ,Ker se ji je stresla moka, n^ la solze tam toči". „Kak nokteri kuStro doln, ker ne moro k&šljat voS* j,In krTaT za tabo gleda, ob le pojd od mene pre6 [*
„Zdaj io nimam iasa Tmreti, ktizolo moram prej pokrit^ „Stare krono vso preSteti, druf^m kaj za dubro atrit". „Zdaj bo treba klade Nokkt, in kokošim jfist dajat". „Zdaj za hudo iViao to<(at, in kobile podkoTať!'
„Škorně moram si poliSpat, in klobuk skrtaSen ni* „Ka drug tnden prii iskat, stara pravda ven 5o ni, „Vzom* poproj drugo kajono, ki no mor'jo kaUat toù" „Hal tu imaâ tri iluts krone, pojd le pojd od mene proJSI*
.Čak da kukov'oa zabuká, đa odpravim vse reSi" „Potom pojdo s tabo Laka, zdaj opravljen'ga niiS nil* Šmrt pa kar koso zarzdij^no tn ga vrožo £rez vrat Luka komaj trikrat zđihne; zdelano je blo naenkrat.
2itna cena v Novem mestu tO. decembra 1888.
Dornaíe pšenice mernik 2 gld. — kr., DebeUče fkoruise) 1 gld. 40 kr., Sorsice 1 gtd. 60 kr., Kži
1	gtd. 60 kr., Ječmena 1 gld. 45 kr., Ajde 1 gld. 15 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 80 kr.
Loterijske sreíke.
Trst 1. deoembra	9 30 50 75 59
Sradac 7. „	38 37 47 44 68
Za poprava hlie kaiulléke družbe rokodalskib po* ffloÈnlkov v Rudolfovem so darovali:
Og.: Mat. Joriba 3 gl., M Ab-ioo 5 gl, Sim. Zupan 5 çl., L. Raîman 6 gl, M. Erzar & g1., ni. SakiiS 5 gl , Ir. Virant
2	gL, A. Jatnuik S gl., K Eluu 5 gl.. A, Turk 2 gt,, St. âi'ano ^ gl 1 gospa M. Chikruiini 5 gt, gg.: A. Petek 3 gl., A. áí-nionoo ^ gl., Dobrotniki 3 gl, 90 kr. Pri obletni slavnosti 40 gl. Neimenovan 1 gl, N'eimoiiovan gospod iz N. U. 20 gL, â. BI. Makovee 1 gl., g. L Bornik 3 gl.
Oznanilo.
Prihodnji semenj v Višnjigori bode zaradi praznikov dne 24. grudna, v pondeljek dne 17. grudna. Mestno županstvo v Višnjigori, 4. dec. 1888.
lí"l	Anton Steplc.
Prodajal nica,
z moáanim blagom, dobro obískovaoa, v prav obljniíe-nom kraja na Kranjskem^ tik žele»Dtee, sc po ugodnih pogojih v najem dà. — Kje, pové vred. .„Dol, Novic".	[178—1]

Za božično darilo.
Narodua kujîïSnica. I, zvezek.
POBRATIMI.
JSoman. S/fiml dr. J. VoŠnjak. EI(tK>ntno Tesan. 1 zv. !S0 kT.
Dobira so pri J. Kri^cit t IloftDi mosUi in t Imtjni
lislinm! v ljubtjaui.	[176—1]
Svarilo
p. n. zavarovancem banke „S lav i je".
Kakor se nam powča, hodijo akviziterji „Ogrsko-Fratcosko zavarovalne druibo" okolo DašÍh členov, dajo si pokazuvati zaTarovabe knjižice in prepisujejo zavarovanja proti volji in brea vedDosti dotičnih posestnikov k svojcj družbi.
Svarinio torej p. n. èleno svoje, naj zavarovalnih knjižic ne dftjo iz rok nikomur, kogar ne poznajo. V našem imemi ponbl^čeni so le nasi stalni zastopniki sprejemati naznanila o premenibah zavarovanja, naznanim ljudem pa naj p. n. členi ne zaupajo!
V Ljnbljani, dně 7. decembra 18t;8.
Glavni zastup vzajemno zavarovalne banke ,,Slavlje" v Pragi.	[173]
T? lepegavedenjastopilahko
JLy JQXXXJUÏJQX takoj v službo pri pod-pisaiiemn m natakarico proti oieKCtni plaći ali pa na raćun. Nomíčine nekoliko zmožne imajo prednost. Kari Kriètûfml. v Eudolfovem. Glavni trg át. 67. [i74]
epi papirji iu podobice za jaslice pri J. Krajcu v Novem mestu.
L.
t*

ÏLUSTROVAH
ic:
za leto 1889.
Urodil, izdal ÎM založil DRAGOTIN HRIBAR.
DobiT» ee t „Sarodni Tlaltarni" in v bulivnrni J. flidnllniJOTi T IJiib^ani. — CoBft JO kr,, po pofiti 45 kr.
VBél)ÍDA; Popelen kalonđuiij, kolodár, kttteroma «o pidcjBDu tudi Blovan«kn imona, In oorkTeni koledar. Nadalje: Oenealogija oosarske hiSo. godauji vladarji evropski. BpJoSno doJoĚbo o. kr, poŠte. BrzojaTni oetiik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi ca Eranjiikem. ~ Zabavni del: Štlridesetletnica vladanja cesar, Josipa I. HaM zaaluini možje. Baija potá S îîa Kveti vc6er. BmoSnioe. — Naznanila.
___________________fIžgziL-,,
» Frana ovonooT.

j Matija Gerber frr]^
U~C. GERBER) v Ljubljani " ^
r^t-auDv^oiiu ISflî,
priporoča
za leto 1889,
slovenski in neoièkï, jo Izilel v tiskarni J. Krajca v Novem mesin,
Cena 25 krajcarjev.
Jožef Perovšek,
knjigovez v Mudolfovem,
se priporoča o priliki novega leta, ko so letniki različnih Časopisov zgotovljeni, za biagovoljna naročila na ve7anje knjig in Časopisov, posebno Matičnih in knjig Mohorjeve družbe. Za knjigo Tomaž KenipČan 80 preskrbljene posebne lične platnice.	[ns]
Tudi sprejme učenca.
svojo bogato in raznovraino zalof^o
slovenskih molitvenih knjig,
po jako nizkih ctnah in r&ziično vezanih, cm. primér v papirju, v pol usrji pozlačene, po polDoma v usijji z zlato obrezo, v rajavem uanji okcvanc, dalje vezano v slonovi kostí, v ponarejenem kristalu, v žametu in plišn, z pCKiaćecimi vogli in s podobo v sredi. Izdeluje pa jih tndi, kakorkoli zahttvajo ča«liti saročniki.
Kdor vzame večje število knjižic, dovolim i];n priaierao znižanje cene (rabat).
Častite naročnike prosim, da naj sc kar naravnost na mé obračajo.	^
Ccnilnik pošljem na zahtevanje brez- ^ plsČDO iu franko.
Dalje opozarjam svoje p. D. naročnike in kapovalce, da se že nekoliko časa prodajajo £ iu širijo med ljudstvom slovenski molitviniki, ^ ki niso na Kranjakeni prišli na svitlo, katenb 5 ui spisal kaki gcspod duhovnik in ki tndi ni- ^ niajo knřzoskcíijskega poti jenja. Na teh knji- ^ g&h dalje nahajajo tudi taki napisi, kakor v jih imajo knjige, ki eo v moji zalogi in še cflo ^ trije različni napisi, med tem ko je vsebina ® pri vseh knjigah enaka.	5)
Dobivajo sc po vseh ktijlflarrah.	§
ieSSiSSl
Prostovoljna pciarna bramba v Žužemberku
I>rLrHitiI» Ijtidu
lia dan av. Štefana, t. j. 26. i. m. ob 3. uri po-poivdne v lastno horid	[172]
efektno loterijo
K nad 70 lepimi dobitki. Glavni dobitek je vi'eden 15 gld. Srečk je 2000 po 10 kr. Loterija so bode vršila C ugodnem vremenu na velikem trga, o neugodnem v gostiÍEi gosp. Florjančiča. Dubitki boilï Ï izloiSrid posp, Jak. »ereaiijs [zpflstavDeni na «Kled.
I»	Dr. VALENTINA ZAHNIKA "5
i ZBRAISri SPISI-
i
X. Iňvoxelxi PRIPOVEDNI SPISI.
Urodil
Ivan lEeleznlkar.
Vaebiua: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, Ďlovekft pa nil — SlaSfeTanje «uode. — ÏUKnî spisi: driavnegn ihorù. — Pisma sloTonikcga turinta.
^	Knjiiica jo jako elegantno, po najnovôjium uzorci in roa \
I	kranno vezano. Utiinona je na iprednjt ntrani podoba |
I	dr. Zarniková Tzlatu inprirtejan tadi njugovUstnoroSen J
\	podpis. Ceua knjiSici 1 b iiofito g kr. vc5. Dobiti
r	je V ^NABODNI TIBKARMI« v Ljnbljant. [170-2]
Odgovpmi arcdnifc, izdajatelj La laloinJk J, Kraleo.
ITcYOmewttí, — Natisnil J. Krajec.