lapljajo že čez malo dni z ravno tolikim veseljem in pogumom, kakor stari. Nosijo sicer ponižno, pa vendar čedno obleko, zgorej rujav- kasto sivo, spodej belo z rujavo zarobljenim perjem. Na Francozkem pravijo, da so povodni kosje kakor slavci ponočni pevci, in jih zavolj tega zlo hvalijo. Velikokrat smo že opazovah, in vendar nismo za- mogh zapaziti take lastnosti in mislimo, da je to ravno tako napčno, kakor to, da se dobivajo povodni kosje tudi z vedno cernimi persmi. Te ljube živalice, brez kterih se potok ravno tako ne more misliti, kakor skedenj ne brez sternadov ah vrabcev, živijo po vseh hribih in se naletijo še precej visoko po planinah. Po zimi se vidijo večkrat na nezamerznjenih studencih daleč proč od potokov. Sme se reči, da kjer so postervi, so navadno tudi povodni kosje. Vjeti mladiči se navadijo z muhami in cervi, ki živijo v moki, počasi slavčkovega živeža, so kmah krotki in prijazni; stari pa ostanejo plašni in le malokdaj kaj hočejo jesti. Mythologien e đrobtine. (Po narodnih pripovedkah razglaša Dav. Tersteujak.) ^ XII. o Preglavici. t Preglavica se prikazuje ljudem na cestah in po polju. Je cerna žena, pa brez glave; zato se veli Preglavica. Če se ji ogneš, ničesar ti ne bo storila; če jej pa derzno nasproti greš, osle­ pila te bo ali ti roke poterla. Več nisem mogel zvediti o njej. — Mislim, daje to lužička Pfipolnica in češka P o 1 e d n i c a. Menda je v njej osebljena kakšna poletna vročinska bolezen, ker tudi Box­ horn (^Resp. Mose.) govori o ruskem poldnevnem duhu z enakimi lastnostmi. „Daemonein quoque meridianum Moskovitae metuunt et colunt. nie enim, dum jam maturae resecantur fruges , h a bit u vi- duae lugentis ruri obambulat, operariisque uni vel pluribus bra- chia frangit et crura". Drugi pravijo, da se Preglavica vozi v sivi megli in kugo donaša. XIII. 0 Vancašn. Kedar ljudje studence kopljejo, pa dolgo vode ne najdejo, pra­ vijo: „Boš mogel Vancašu ofer dati". ^ Vancati pomenja v okolici tomaševski vodo iskati. Imamo še na Štirskem in Horvaškem rodbine z imenom Vancaš. Merzle vrelce Slovenci kaj obrajtajo. Iz njih si prerokujejo prihodnje reci, in pri Valvasorju Ichko vidiš namalano. kako je fant na drevesno rasoho zlezel, da bi dekle v studencovem zercalu njega kot prihodnjega ženina zagledalo. Rasoha pa se zlomi in fant obleži mertev pred ubogim dekletom. (Valvasor Topogr. histor. Beschreib. V. Buch. pag. 476). Večidel mislijo, da pri izviru stuđenčine v globoki zemlji čuje bela kača,*) ali pa lindvert, sen, (Irak. O takošni studončnici govori tudi Valvasor (_IY, 596), ktera je tekla blizo Logalca, in pri kteri je lintvert ležal. Ta je imela še lastnost, da so žene lahko porodile, če so se te vode napile. Nekterim studenčnicam pripisnjejo o mia divno moč. Takšna je blizo Cmureka. Kdor se v takšnih studenicah na Jurjevo ali Kerstnikovo koplje, je zmirom zdrav. Nekteri, posebno žene, radi v takšne studenice mečejo kuro sle k (ranunculus acris). To navado imajo tudi Rusi (Karamzin 1, 73. 74.) Kakor se Serbi na Jurjevo. radi umivajo z vodo, ki iz lopat mlinskega kolesa kapicija, tako tud^ slovenske ženke. Že na drugem mestu sem omenil, da so Ložani svoje dni hodili v votlino neke pečine, v kteri nikdar ni vode zmanj­ kalo, tam eden drugega škropit in tako deža prosit. Takšno navado tudi najdemo pri drugih narodih. ^ Xiy. Raj storijo Slovenci, kedar se crei! vodo peljejo! i. Kedar se Slovenci črez vodo peljejo, na levo stran trikrat v vodo plunljo, ker jim potem vodni mož škodovati ne more. Ravno tako tudi plunijo, kedar mlado tele zagledajo, da ga ne zvurčijo (ver­ schreien). Kedar se peljejo mimo kakšnega vertolca (vertinca), ver- žejo ženske belo rutico vanj, da jih Gestrin ne ulovi. Peljal sem se črez Dravo z nekim godcom. Ko smo se pripeljali do nevarnega mesta, je začel v trompeto trobiti, da bi vodno ženo odgnal. — Trobljenje, pokanje z biči je hudim duhom zoperno , zato še tu pa tam na Jurjevo pred solnčnim izhodom fanti z gajžlami pokajo in v roge trobijo, da bi copernice odgnali. Dosti povest je tudi med na­ rodom, da copernice zvonskega glasa ne terpijo, in da so zvone v globoko vodo vergle. XV. O Vetrlha, Vetrona- Na Pohorju je jezerce, mužnat kraj. Pravi se mu cerna mlaka, cerno jezero. Ako vanj veržeš kamenček, razjeziš hudega duha Ve tri ha ali Vetrona; in hitro ti napravi veter, blisk, grom in točo.**) V staroteržki fari so še kmetje, kteri se pišejo V etrih. Takšno vero imajo tudi Nemci fglej Lothars Volkssagen 232) XYI. O zakladih. Zakladov je dosti skritih v starih gradovih. Večidel je straži belakača z zlato krono, ktere nikdar ne odloži, razun kedar se kopat gre. Tudi cerni pes rad leži na torišču, kjer so denarji *) Kaci se pripisuje po veri starih narodov ozdravivna moč. Slovenci posebno porajtajo kačje kamenčke (glej Valvasor IV. str. 468 itd.) **) Valvasor (4, 562) pravi, da ta, kdor na gori Ker mi o poldne z gajžlo poka, napravi nevihto. pokopani. Će vidi kdo po noci denarje cvcsti, mora hitro vzeti praprotnega semena in ga tam potrositi. Drugi dan bo lahko vzdignil denarje. XTII. O prerokoTaynem rešetu. V naši vosi je živel moder mož. Vsikdar jo je zadel s seja­ njem. Imel je zinirom nar lepše žito in pšenico. Malokedaj ga je pri spravljanju sena dež poškropil, 0 njem so pravili, da ima pre- rokovavno rešeto. Kot fantič sem prišel k njemu in ga prosil, naj mi pokaže svoje rešeto. Ali moj možak me je s palico pognal. Rešeto je sveta posodva. Menken piše (2, 227) od polskega kralja Vladislava: „Habebat autem ducem belli pythonissam quandam, quae de flumine cribro haustam, nec defluentem, ut ferebatur, du- cens aquam exerciUun praecedebat et hoc signo eis victoriam promit- tebat". Tudi stari Rimljani so imeli vero v prerokovavno rešeto, glej Plinius 28, 3. XYIH. O votlem kamna« Poznal sem človeka na Pohorju, kleri bolne ljudi skoz votle pečine poriva in tako ozdravlja. Pečino imenujejo: Votel kamen. Tudi Valvasor (IV, 560) omenja takšnega kamna v logu Medvedici bhzo Turjaka, skoz ktere bolne spuščajo. Takošen način ozdravljanja tudi poznajo Nemci (Grimm, Deutsche Mvth. 1118.) XIX. O čndotTornlh drevesih. Poznal sem ženo, kteri niso hteh otroci rasti. Sla je na Po­ horje po jerebičnih vejic, ktere je v vodi skuhala in potem otroke v vodi kopala, da bi otroci bolje rastli. Valvasor (IV. 578) govori od čudotvornoga bora v polhovograški fari v vasi Usamaturce (?), kteremu so enake lastnosti pripisovali. Jeh še drevo sedaj stoji? Pohorci pripovedajo, da vjerebiko nikdar ne udari. XX. O proročnem zercak. Že sem omenil čudotvornoga zercala. Pa tudi kaj porajtajo Slovenke na proročne zercala CWeissagespiegel). Redko so več najti. Vidil sem enkrat enega, bilo je okroglo in iz meda zlilo. Zlivati je še le nektere babke znajo na božični večer. O polnoči božični pa v nje gledajo dekleta, da zagledajo prihodnjega ženina svojega. Se Valvasor (Ehre des Herzogth. Krain. 438) omenja takšnega „Teufels- spiegel". XXI. O Boginjah, Boginkah- Vodne deklice se pri Rusih velijo Bóginjke, od bòga, buga, val, unda , sansk. : bangha, die Welle. Njim pripisujejo proročno moč. Tudi na Kranjskem so se prerokovavne žene velele Boginje (Val­ vasor Topogr. hist, Besch. V, B. 478) . . no , fyy^fti ^^,r^ XXII. Otroèja igra Dubek. il v>.,wr-i* • Kedar so črešnje zrele, smo jih šh otroci tergat, in sicer s pečenom (Stengel) vred po dve in dve jagodi. Potem smo je obesili na kakšno šibico in veseli kričali: Jaz imam deset dubekov, jaz imam dvadeset dubekov itd. Zanimiva je beseda du bek. V scrb- ščini (Vuk^Rječnik 142) se veU duha k, cerasi genus, eine Art Kirschen. Savničar pa tudi konja vodi kriče: Dub, dub! in matere tudi otroke učijo z glasom: dub, dub! hoditi. V serbščini pa so- pet najdem dubak, Gängelwagen, machina, qua stare et incedere discunt parvuli; dubiti, aufrechtstehen. XXIU. 0 Snmpro. Da te Sumper vzame! sem večkrat cui jezne matere kleti. Več nisem mogel zvediti o tem hudem duhu. Popovič, slavni naš rojak, (pag. 523) piše, da tudi Nemci na Češkem okoli Heba (Eger) poznajo hudega duha Z e m b e r. Ker so ti Nemci na meji slovanskih Lužiča- nov, in tudi ti poznajo malika Semper (Neue lausitz. Monatschrift 1805. 1—-18), se je gotovo od slovanskih Lužičanov presehl k Nem­ cem v Čehah. Na Koroškem so še rodbine z imenom Sumper. Tudi Bavarci ga poznajo in ga imenujejo Semper (Schneller 3, 12. 250) in pripovedajo o njem, da malopridnim otrokom vamp razreze in v njega kamnja naloži. Tudi Bavarci so ga vtegnili od Slovencov prejeti, kteri so kraj Raknice itd, stanovali. XXIV. o Nohtih. Nohte Slovenci kaj častijo. Pravijo, da kdor si v petek nohte reže, tega nikdar zobje ne bolijo.- Kdor pa si v nedeljo nohte reže, ta ima nesrečo celi leden. Nekteri odrezane nohte v škatljici hranijo in za tram položijo , ker to srečo k hramu prinese. Rusi bolnemu na rokah in nogah nohte odrežejo, nje v jajce skozi luknjico spustijo, luknjico zaterdijo, in jajce v les zanesd, da ga tič odnese in z jajcom tudi bolezen (Ermann Archiv für wissensch. Kunde Russlands I. 1841. Str. 627). Enako vere o moči nohlov so imeli slari Gerki, Latini in Germani (glej Hesiod op. et d. 742. Plinius hist. nat. XXVIII. C. s. sect. 5.) XXV. o firilu. Ko smo otročki iz šole šli in grilovo luknjico našli, smo kri­ čali cepetaje in v luknico položivši pšenični klas : Ivuri, muri, gospon grill Pojdte vun! — Vaši konji pa so v popovi pšenici. Dve besedi ste važni v tej otročji igri. Curi sansk. džiri pomenja — gril, in muri, pa — čern, toraj curi muri — gril cerni. Rajni slavni baron Hammer mi je povedal, ko sem ga obiskal na njegovem gradu HainfeIdu, da tudi današnji Persi grila imenujejo : č u r m u r , ni u r č u r. Pop Petar Frašcic, spisao „tumacenie saltira hrvačkoga" leta 1463. V carskoj knjižnici v Beču je mnogo slovenskih knjig, mnogo slovenskoga bisera, čudo naše radosti, čudo naše dike. Ja sam lani v trih brejih „Katoličkoga Lista" opisao jednu knjigu, koju je napisao nèki Vid Omisljanim v Roču (v Istrii) leta 1396, a sada hoću v „Glasniku" na kratko opisati drugu hrvatskimi (glagolskimi) pismeni pisanu. V njoj su vsi psalmi, t. j. psalterij. hna 131 list: nekoliko jih je kožnih a nekoliko papirnih. Na zadnjem listu zapisao je pisac ovo : „Tumačenie saltira hrvačkoga". „Va ime božie') i svete Marie i vsih svetih božjih, amen. Lèt Gospodnjih 1463, lo pisà pop Petr i grešni pridevkom Fraščić, komu je zemla mat, a otačastvo grob, a bogataslvo gresi. I kada je') pisah i nekada beh[i] v mišlenju, da me misal prehajaše , zač mlad beh, i pročaja**), I pisah je v Lindaré sedeći. I v to isto leto bese po Istre^) malo žita, i gladno beše, i ja dovele *) krat lačan bòhii]*). 1 zalo vas prosim, bratijč draga, ki kole bude čtel sie') knjigi*), ako bim^) se kde premrsil'"}, prosim vas, neproklnite me, na recite: ako si živ, Bog ti odpusti grehi, ako si mrtav. Bog ti primi dušu v pokoj večni. I spisah je gospodinu pre'^) Mati i Kubodskemu piovami v to vreme počtenomu mužu i razumnomu. I on me plati i darova kako dobr muž i počten, i k tomu mi pomore s velike moje nevole, v koj ja bèh[il. Bog mu je plati. To pisà ruka grešniča'^). To je tik psallira. Bog s nami. Amen." Dakle i ova kiijiga je Istranka, jer „Lindar" je v Istri blizu Pa­ zina. A ne znamo, je li Lindarac bio Fraščić ili nije, jer njegovo „sedeći" toga ne očituje; samo znamo, da biaše „mlad pop". A što znamenuje: „spisah"? Ne valja mislili, da je sam .„pohrvatio", nego ') Mnogo ima skrac'enih besed, ali ja je popunih. — ^) Ovo „je" može biti srednji spol v jednini = iđ, i 4 padež v množini, ako je mislio knjige. ^) Et caetera. — ^) Ovako, a ne: Istria, kuko Vlasi i Niemci. — ^) Dovolje ~ mnogo. — *) Ovo i je namesto pustoga j era (T,), zato sam ga zatvorio.— "') Ove. — *) Knjiga, je Blatt, a knjige, knjigy v množini jesu Buch, što sam lani v „Katoličkom L." dokazao. — ^) „Bim" nije „bih". — '") „Mrsiti", „premrsiti", „omrsiti se" je našim ljudem a) Fleischspeisen esseu, a „mrs" Fleischspeise, a „mrsni dan" Fleisclitag; b) Frühstücken, a njemu je: pogrešiti. — ") Pre znaci prete, presbyter ~ pop, duhovnik, 1 „Don" govore Vlasi, — Grešnicja. ,