Po krščanskem Cerkev — zatočišče. Ob začetku češkoslovaške države je prevladoval v češkern razumništvu in delavstvu duh lažnega svobodomiselstva, ki je segal tudi v nekatere dele podeželja. Framazoni in z njimi združeni marksisti (socialisti in komunisti) so hoteli katolicizem popolnoma izločiti iz življenja češkega naroda. Katoliška verska ideja se je proglasila za protivno češki narodni misli. Začela se je agitacija za odpad, ki je odtrgal stotisoče od katoliške Cerkve. Pametni in v resnici narodni politiki čeških katoličanov se je posrečilo, da so se te razmere tekom časa toliko ublažtte, da so postale znosne. Po priključitvi Češke in Moravske v obliki protektorata Nemčiji, ki je bila izvršena v marcu letošnjega leta, se je položaj iz teraelja spremenil. Prej od liberalcev in marksistov toliko natolcevana, prezirana in preganjana katoliška Cerkev je postala češkemu ljudstvu glavno zatočišče. Češki kmetje, delavci in obrtniki prirejajo s svojim razumništvom na čelu romanja k priljubljenim romarskim cerkvam. Po 100.000 in več ljudi se zbere na teh krajih. Molitve in pesmi v narodnem ieziku kipijo proti nebn. Narodna duša se cdpira Bogu, staveč van.i vse svoje zaupanje, iskajoč pri njem tolažbe in okrepitve. Nemško narodnosocialistično glasilo »Volkischer Beobachter« poroča o teh romanjih ter poudarja tesno vez med katolicizmom in češkim rodoljubljem tako-le: »Da razumemo pove- čano privlačnost Cerkve za štroke sioje češkega naroda, raoraino spoziiati preobrazbo, ki jo je doživela Cerkev v preteklih tednih. Češka katoliška Cerkev je danes izrazito nacionaina Cex*kev. Ona smatra za svojo giavno nalogo, da ojačuje narodno zavest ljudstva. Ona hoče zadovoljiti potrebo Čehov po verskem nacionalizmu v mnogo večii meri kot kje drugod na svetu izven Ceške in Moravske. S tem je začel nov duhovni verski razvoj, ki za^lužl največjo pozornost.« Da tak razvoj nemškim narodnosocialističnim listom iii po godu, je razumljivo. Čuditi pa se moramo (prav za prav se mi ne čudimo, kei dobro poznamo nacionalizem lažisvobodomiselsta) pisanju češkega fašističnega glasila »Narodne obrane«, ki ta nacionalna romanja takole kritizira: »Ni nedelje, da bi se ne priredilo kakšno romanje na kakšen kraj, ki je drugače že davno pozabljen. Za propagando se brigajo časniki in organizacije državne stranke. Pridigajo ne tamošnji siromašni in dobri župniki, marveč izključno bivši borci češko-slovaške straiike. Govorijo, da je naš edini voditelj Jezus Kristus, a edini protektor blažena Devica Marija. V svetopisemskih prilikah teh pridig se skrivajo politično-agitatorski govori.« Tako denuncira (ovaja) češko fašistično glasilo svoj lastni narod. Liberalizem je povsod in vselej denuncijant,- tudi v najtežjih prilikah lastnega naroda.