NASLOV stran 3 Pripravljenost Pomurja na snežne razmere Leto XXXIV Št. 47 Murska Sobota 9. december 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Če bi povsod tako ravnali kot v 600-članskem tozdu tlektromaterial črnuške EU v Lendavi, bi skoraj S°tovo precej zmanjšali brezposelnost v regiji. Tu s0. aamreč že pred časom uvedli tako imenovane socialne kar-Oee za slehernega zaposlenega. dognali njihov družbe-^konomski položaj in tiste, k' jim zemlja daje dovolj ohodka. sporazumno poslali yomov na kmetije. Kolektiv Je namreč zašel v hude teža-Xe' lani so se jim podrli vsi ’zvPžni načrti, zaloge so vztrajno naraščale in čedalje NADURAM ODBILA URA Bližajo se novoletni prazniki in z njimi čas, ko se mnogi naši delavci, i so na začasnem delu v tujini, odpravljajo na obisk v domači kraj. Po informacijah, ki prihajajo iz zahodnoevropskih držav, lahko pričakujemo prve potnike na meji že 10. in 11. decembra, najbolj množični prihod se obeta 17. in 18. decembra, zadnji potniki pa naj bi prišli med 22. in 24. decembrom. V Pomurju so že stekle priprave na sprejem naših delavcev. obmejni organi pa urejajo vse potrebno, da bi prehod čez mejo potekal kar najbolj nemoteno. V času, ko pričakujejo na meji največ potnikov, bodo na vseh mejnih prehodih okrepili carinsko službo, v tem času pa bodo ustrezno organizirali tudi vse druge službe. Izkušnje zadnjih let kažejo, da je največji promet na mejnih prehodih Trate. Gornja Radgona in Gede-rovci, kamor običajno preusmerjajo promet že avstrijski obmejni organi, medtem ko na mejnem prehodu na Kuzmi ne pričakujejo večje gneče. Potnike iz Pomurja zalo prosimo, da se poslužujejo predvsem tega mejnega prehoda, saj bodo tako razbremenili ostale prehode, sebi pa omogočili hitrejši prehod čez mejo. Po podatkih, ki jih je zbrala carinska služba, imajo naši delavci v tujini nakupljenega precej blaga, ki ga želijo pripeljati v domovino, da pa ne bi prihajalo do nepotrebnih nevšečnosti na meji, naj opozorimo, da bodo carinski delavci dosledno spoštovali nove carinske predpise. Ob tem naj opozorimo, da bodo lahko naši delavci, ki še niso izkoristili letošnje ugodnosti, pripeljali čez mejo darila oz. predmete v skupni vrednosti do 5.000.00 (pet tisoč) dinarjev brez plačila carine, sicer pa lahko pripeljejo le predmete do skupne vrednosti 1.500 (tisoč petsto) dinarjev, vendar je za te predmete potrebno plačati carinske dajatve. Blaga nad to vrednostjo ne bo moč uvoziti, zato imajo na mejnih prehodih pripravljene ustrezne skladiščne prostore, kjer bodo potniki lahko shranili blago in ga ob povratku vrnili v tujino. Po informacijah, ki pa še niso dokončne, naj bi veljale izjeme za blago, kupljeno pred 25. oktobrom 1982 (ob predložitvi ustrezne dokumentacije), ki naj bi ga bilo možno uvoziti. Delavci na začasnem delu v tujini naj se o tem še prepričajo na ustreznih mestih! zbral podatke za 30 delovnih organizacij in skupnosti iz vseh štirih občin, kjer so precej prekoračevali dovoljeno število ur in jih posvaril, naj jih v največji možni meri omejijo. Pobuda je le polovično zalegla, saj recimo ostaja v srednjih šolah tudi letos nadurno delo takorekoč nezmanjšano. medtem ko so v gospodarstvu omejili nadure skoraj za polovico. Novi zakon o delovnih razmerjih v tem pogledu zaostruje ta vprašanja, saj dovoljuje le 30 nadur mesečno oziroma največ 48. vendar mora v sled- . Te hi v lendavski občini v le'^nl,^(iencev^ bi to pomenilo “4pravi/i nadurno. pogodbeno in delo uPok Radgona je bi o od “r * novih delovnih mest. V občini G"'^^nadur. od lega ^PUarja do avgusta letos opravljenih nad oadenskinih loAin *"raj dve tretjini v gospodarstvu. ,,rdu Elektro in ["varna polnilne opreme in Mineralna 'hdohju pa so tudi organizaciji Mercator-Sloga. ' _ dejavnostih. Do n 675 " de'u. :večine ' ^r ka sobota in Ljutomer. Podobnih podatkov so prišli v občinah ^[Samoupravljanja dog«^-" 'e po besedah družbenega pravobraniha m P brušenega dela “ .‘ u. f K°t j® znano, je rited ln^^OUSe zahteval šti-ekuensko zaustavitev trn'r-bme zaradi pregleda Xr2a nikov p° 1500 urah »im tOvania 2 modificira-v«de S,stemoni napajalne od^u^d cev’ v vsakem metna VParia,nikov z je _ , vrtinčastega toka Unf^k?ZaV da se stanje v 4&kih- P° zadnjem ’zvršeni modi-nj|0 'V n’prav n'^ spreme-vihrL- ar Pomeni, da so zmani«e V veliki meri razln„ ne' n preventivnih nap3°V je P°trebno »e iaV stoP“jo Priložnost- ° S° b,li ob tej »SraS? v “»P« cevi men« p dodatni instru-upartako J’e bila * div2a'n'k,b opravljena tu-sta drugih meritev. Premia Zausta vitvijo je bila op^na tudi vsa vitalna bi|e m elektrarne in so manikH;Stra"jene vse po-pokaza’i^08*1’ ki so se KS® V času 1500-ur-T obratovanja. Zaslnl: *a de'a so b>la po cev J? „Ve^ kot 500 delav-24 ’ur a?ta dela opravljali “jakiN^I? ~ strokov-bidrom K, Westinghousa, kovjča Dure Dja-ja, j’ fetalne, Litostro-S*ara atm**’, Rade iMp _ — Zagreb, za elektr a”bor’ Instituta Inštitut P??Tcdu Zagreb, ajobljana * Mplan Vidmar« droelektt’ Grad razum o indikacijah in kontraindikacijah za zdravniško zdravljenje in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanoviteljicami in delovno skupnostjo skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Gornja Radgona. GORNJA RADGONA — Prvič se je sestalo novo izvoljeno predsedstvo OK ZSMS.! Na seji so določili člane predsedstva za vodenje aktivnosti pred XI. kongresom ZSMJ, nato pa so konstituirali organe občinske konference in spregovorili o potrebi usklajevanja aktov OK ZSMS Gornja Radgona s statutom ZSMS. MURSKA SOBOTA — Na seji sekretariata medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje so največ pozornosti namenili obravnavi ocene o uresničevanju načrta zaposlovanja pomurskih občin v letu 1982 in možnostih zaposlovanja v prihodnjem letu. O tej problematiki bodo mladi še podrobneje spregovorili v posameznih razpravah, na katere bodo povabili tudi predstavnike večjih delovnih organizacij, ki bodo potekale tudi v pokongresnem obdobju. Govor je bil tudi o aktualnih nalogah pred 11. kongresom ZSMJ.-M. J. MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so sprejeli pripombe na predloženi osnutek dogovora o temeljih plana murskosoboške občine za obdobje 1981—1985. Hkrati so pretresli osnutek republiškega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1983, ki prinaša precejšnje novosti, zlasti pri skupni porabi. Na seji pa so se seznaniti tudi s programsko usmeritvijo in finančnim načrtom inšpekcijskih služb pomurskih občin v letu 1983. M. J. GORNJA RADGONA — V okviru priprav na redno letno programsko sejo OK ZSDL se je sestalo predsedstvo te frontne občinske organizacije. Ker bodo na letni seji delegati razpravljali o poročilu občinske konference v letošnjem letu in sprejeli programska izhodišča za delo v naslednjem, so člani predsedstva namenili največ pozornosti prav razpravi o teh gradivih. LJUTOMER — V četrtek se je v Ljutomeru sestal komite OK ZKS. Člani so pretresali osnutke dokumentov — resolucijo in družbeni dogovor — za prihodnje leto ter analizirali devetmesečno gospodarjenje. Ugotovitve niso spodbudne, saj so rezultati gospodarjenja med najslabšimi v Pomurju, kar je posledica neustrezne strukture gospodarstva v občini, neizpolnjevanja planskih nalog ter ostalih objektivnih in subjektivnih vzrokov. Na podlagi te ugotovitve sp bili člani komiteja mnenja, da bi bilo potrebno osnutke planskih dokumentov uskladiti z možnostmi ljutomerskega gospodarstva in jih napisati tako, da bodo zavezujoči, obenem pa ob neizpolnjevanju zadanih nalog poostrili odgovornost. MURSKA SOBOTA — Na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti, ki je bila minuli ponedeljek, so obravnavali zajeten sklop vprašanj — na dnevnem redu jjih je bilo kar 14 — posebna pozornost pa je veljala predvsem poročilu o razvoju, delu in pogojih celodnevnih osnovnih šol v občini Murska Sobota. Med drugim so ugotovili, da je 17 odstotkov (okrog 1.200) vključenih učencev v COŠ zadovoljivo stanje, vendar če bi nadaljevali s takšnim tempom, bi potrebovali še 6-krat toliko časa, če bi hoteli vključili v celodnevno osnovno šolo vse šoloobvezne otroke. (J. G.) To, kar se je razvilo iz prvih stikov (pred 14 leti) med pedagoško akademijo v Mariboru in visoko učitejjsko šolo v Szombathelyju v Železni županiji na Madžarskem, tako rekoč danes preseneča. Sodelovanje je namreč preraslo okvir dveh šol in se razširilo na številna področja, še posebej" pa se je utrdilo kot pomemben dejavnik pri uresničevanju narodnostne politike na obeh straneh meje. Skupna nit pri povezovanju obeh šol je namreč usposabljanje pripadnikov narodnosti — madžarske v Pomurju in slovenske v Porabju — v materinem jeziku. Najprej sta obe šoli ustanovili lektorata za narodnostni jezik — na PA v Mariboru za madžarščino. ki sta se leta 1980 preoblikovala v samostojni katedri, ki sta prevzeli skrb, da bosta izobraževali učitelje za dvojezične osnovne šole, predvsem pa učitelje materinega jezika. V programu sodelovanja za leto 1983 pa sta šoli storili še korak dalje. Dogovorili sla se namreč tudi za izmenjavo študentov in profesorjev z obeh kateder, in sicer tako, da bodo študenti za 40 dni zamenjali kraj šolanja, hkrati pa bosta šoli vabili učitelje, »ki bodo predavali študentom in profesorjem šol ter izmenjali izkušnje na področju madžarskega in slovenskega jezika, pedagoško-psiholoških ter drugih strokovnih predmetov.« Čeprav sta najvišja predstavnika obeh šolskih ustanov — dekan PA Maribor mag. Alojz Fridl in generalni direktor VUŠ v Szombathelyju prof. Laszlo Sza-lay — program sodelovanja za leto 1983 podpisala šele pretekli četrtek (2. decembra), pa so dogovor o izmenjavi študentov že začeli uresničevati z začetkom novega šolskega leta. V Maribor 'sta se namreč za en semester preselila študenta szombathelyjs-ke katedre za slovenski jezik in književnost Tomaš Časar in Marjeta $.ovač, hkrati z njima pa je na mariborski akademiji tudi njun profesor slovenskega jezika (gramatike) Karel Krajcar. Vsi trije Se tako vsakodnevno srečujejo (y šoli, študentskem domu in v mestu) z živo slovensko govorico in že to jim bo veliko pomagajo pri študiju. Podobno bo seveda tpdi v Szombathelyju. ko bodo:tam na usposabljanju študenti,katedre za madžarski jezik mariborske pedagoški akademi- je- JOŽE GRAJ Kakšne so izkušnje pri razvoju, delu in pogojih delovanja celodnevnih osnovnih šol v občini Murska Sobota? do tedna V Petanjcih zavzeto naprej O načrtih za prihodnje obdobje v Petanjcih smo pripravili poseben prispevek, zato lahko dodamo le to, daje nedeljski referendum uspel. Glasovali so o denarju in delovnih obveznostih pri razširitvi vodovodnega zajetja za celo vas, ureditev treh avtobusnih postajališč in, temu se skorajda ne da izogniti, o vzdrževanju poljskih cest. Mogoče bo ostalo kaj denarja tudi za ureditev zbiralnice mleka, saj dnevno zberejo tudi do tri tisoč litrov mleka. Tudi vaški gasilski dom bi radi razširili. Za referendumski program je glasovalo nad 80 odstotkov volilnih upravičencev. -js- Najprej velja zapisati spodbuden oziroma ugoden podatek, da so v soboški občini uspeli vključiti v celodnevno osnovno šolo 17 .odstotkov ali okrog 1.200 učencev. In to je v primerjavi z republiškim poprečjem, ki je nižje, vsekakor zadovoljivo. Vendar lahko govorimo o COŠ le na 3 šolah (Gor. Petrovci. Markovci. Beltinci) in če bi nadaljevali z dosedanjim tempom, bi za 100-odstotno vključenost učencev v novo obliko vzgojnoizobraževal-nega dela potrebovali še najmanj 6-krat toliko časa ali skoraj 50 let. fo je seveda veliko prepočasi, če namreč vemo, da celodnevna šola ne omogoča učencem samo pouka v ožjem pomenu besede, temveč tudi številne možnosti za razvijanje interesnih dejavnosti, samostojno učenje, varstvo in nenazadnje zdravo prehrano. Res je, to je dražje, a pomeni še kako koristno dolgoročno investicijo v mladega človeka. In zakaj potemtakem obotavljanja, odkloni staršev in tudi nekaterih pedagoških delavcev? Sredstva odigravajo pri tem vsekakor pomembno vlogo (tudi poseben prispevek staršev za prehrano otrok), toda enako pomembni so tudi prostorski, kadrovski in še nekateri drugi pogoji. Toda ponekod mislijo, daje treba zgraditi vse nanovo, nočejo ali ne znajo pa izkoristiti možnosti, ki se jim ponujajo v okolici šole, v krajevni skupnosti. Podobno je z zunanjimi sodelavci. Vse tri COŠ so na kmetijskem območju, zato bi pričakovali, da se bodo kar najtrdneje povezale s temeljnimi zadružnimi organizacijami in tako omogočile učencem tudi MURSKA SOBOTA BB BOM Razvojne možnosti so se bistveno spremenile 1981—85, so se razmere bistveno spremenile, zato tudi marsikatera opredelitev, ki smo jo zapisali v dogovor o skupnih temeljih plana razvoja Pomurja za to srednjeročno obdobje, ne .drži’ več. To je med drugim ugotovil tudi odbor podpisnikov omenjenega dogovora, ki seje pred dnevi sestal v Murski Soboti na prvi seji. Potem ko so za predsednika izvolili Emila Zelka. so ZK SE SPRAŠUJE: Ukrepi zvezne in' republiške vlade ugodneje odmevajo med delom borcev, upokojencev, kmečkega prebivalstva in delavcev materialne proizvodnje, z očitnim negodovanjem pa se nanje odziva večina zasebnih obrtnikov, del mlade generacije in delavcev iz družbenih dejavnosti. Nasploh so varnostno-poli-tične razmere v Pomurju slabše kot pred uvedbo zaostrenih mer. niso pa zaskrbljujoče, kar je samoumevno, saj so ljudje mnogo bolj občutljivi in nestrpni, kakor so sicer bili. Taka je okvirna presoja medobčinskega sveta komunistov Slovenije za Pomurje, ki hkrati meni, da so svojevrsten izziv in kot nalašč za to. da se veliko več politično ukvarjamo z ljudmi, vendar z močjo argumentov ne z argumenti moči. Zdaj je pravšnji čas, da pride do polne veljave front-nost socialistične zveze, zlasti prek potrošniških svetov, krajev- Tudi mlade žuli problem stanovanj delovnih akcijah. Izrazili so želj®: da bi na regijskem nivoju tu prihodnje leto delovala pionirs* brigada, ki se je izkazala tu® letošnje poletje. Člani predse®: stva OK ZSMS so se v razprav' zavzeli, da bi na srednjih šola ustanovili stalne mladinske del vne brigade, ponovno pa je p1 izražena pobuda o ustanov® kluba, ki bi združeval nekdanj Na prvi seji novizvoljenega predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki jo je vodil predsednik Stanko Kerčmar, so precej pozornosti namenili razpravi o aktualnih nalogah na področju stanovanjskega gospodarstva. Kot so poudarili, je že kongres slovenske mladine dal poseben poudarek tej problematiki, zato nikakor ne bi smeli ločevati problematike mladih in starejših, ko gre za vprašanja stanovanjske politike. Pri tem so zlasti izpostavili neodgovoren odnos izvajalca del in jasno opozorili. da ostajajo nekatera stanovanja dalj časa nezasedena. V zvezi s tem so še posebej občutljive mlade družine, ki v sedanji situaciji bolj težko pridejo do stanovanja. Žato se morajo osnovne usposabljanje za sodobno obdelovanje zemlje. Toda temu ni tako, čeprav ne moremo reči, da niso ničesar postorili. So, a prav gotovo ne dovolj. Zato ne presenečajo mnenja nekaterih, češ, otroci, ki obiskujejo celodnevno osnovno šolo, zdaj manj delajo na zemlji in se tudi manj naučijo, kako jo je treba obdelovati. Seveda ne moremo pristati na to, da sta motika in kramp dovolj, saj vemo, kakšno kmetijstvo moramo razvijati, če hočemo, da bomo Razpis priznanj medobčinske gospodarsko zbornice za Pomurje Izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje vabi vse zainteresirane cije združenega dela, obrtna združenja, družbeno politične skupnosti in družbeno P°lrt organizacije Pomurja k vlaganju predlogov za podelitev PRIZNANJ MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE V LETU 1983. Plaketa, priznanje in zahvala Medobčinske gospodarske zbornice se podeljuje delavcem (P° meznikom ali skupinam, v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovala1 drugih organizacij združenega dela s tehničnega, ekonomskega, organizacijskega ali d^gnii področja, ki so s svojim delom in strokovnim znanjem, z učinkovitimi in uspešnimi ^^.gifio vidno prispevali k uresničevanju ciljev organizacij združenega dela gospodarstva ter so mo' in politično neoporečni. , ng Merila za presojo upravičenosti do priznanj so, razen uvodoma" navedenih, še posebej naV\Tpo-v 9. členu Pravilnika o pogojih in merilih za podeljevanje plaket in priznanj Medobčinske darske zbornice za Pomurje, ki je bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin skušali kar najbolj uskladiti z nastalimi razmerami. Namesto izpadlega programa rafinerijskih zmogljivosti za potrebe petrokemije v Lendavi so se člani odbora zavzeli, daje treba najti nadomestni program. Kot novo pa so v dogovor uvrstili potrebo po iskanju možnosti za izkoriščajije domačega plina in drugih energetskih virov. Največji poudarek pa je v KDO NEGODUJE? nih skupnosti in konferenc SZDL, vaških odborov, hišnih svetov in skupnosti stanovalcev, kakor tudi najrazličnejših sekcij, odborov, komisij in svetov. Motnje v preskrbi, posebej s kurilnim oljem in plinom, so občutne, vendar bi bilo kratkovidno v tej zvezi naprtiti vso breme in prišiti krivdo zgolj potrošniškim svetom. saj sloni večji del odgovornosti na Petrolu, trgovskih in vseh drugih preskrbovalnih organizacijah. Pogumneje in odločneje bi morale poprijeti komisije za ugotavljanje izvora premoženja! sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poravnalni sveti in drugi, njim sorodni organi, katerih delo V zadnjem obdobju ni dovolj opazno. Bolj kot kdajkoli prej se bo treba pripraviti na bližnje novoletne razgovore z zdomci, čeprav obstaja bojazen, bolje povedano slabe izkušnje iz minulih let, da organizacije zveze socialistične mladine, kar so podrtali v razpravi, v organizacijah združenega dela zlasti angažirati pri hitrejšem reševanju pereče stanovanjske problematike. Več pa bo treba storiti tudi za boljše informiranje mladih družin o možnostih varčevanja in pridobitve stanovanjskega kredita. Dokaj ugodno so ocenili udeležbo mladinskih delovnih brigad iz murskosoboške občine na številnih letošnjih akcijah mednarodnega. zveznega in republiškega značaja, na katerih je sodelovalo okrog 140 brigadirk in brigadirjev. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pri evidentiranju mladih pa kasneje niso imeli problema z njihovo številčno Zastopanostjo na posameznih pridelali več hrane. Delo v celodnevni osnovni šoli je torej zelo zahtevno in prav gotovo veliko bolj odgovorno od poldnevne šole. Nikakor ga tudi ne bi smeli enako vrednotiti s podaljšanim bivanjem učencev. In če bomo sposobni odpraviti, dosedanje slabosti, bo celodnevna osnovna šola postala zares najboljša oblika za vsestransko vzgojnoizobraževalno delo z mladimi. JOŽE GRAJ tem dogovoru dan seveda raz- g voju kmetijstva v Pomurju. I Med drugim naj bi do leta 1985 I meliorirali okrog 5.200 hektar- jev površin za primarno kmetijsko proizvodnjo, dobršen del 9 teh zemljišč pa tudi komasirali. I Čimprej bi bilo reba tudi zgra- diti skupno skladišče in hladil-nico za sadje, saj si brez enega I in drugega ne moremo predsta- I vljati načrtovanega razvoja sa- | djarstva na Goričkem in v predelu Slovenskih goric. I J. Graj I se utegne spet zavozlati Pn usklajevanju dela med posameznimi službami. V mislih ima®0 carino, organe za notranje zade-ve, menjalniško, cestno, servisna in zdravstveno službo, kot tu® nudenje gostinsko-turističnih storitev in zadostnih količin gonva in naftnih derivatov na bencin-skih črpalkah. .. Resda prihaja do različni" odklonskih pojavov (verbalne žalitve, 'anonimna pisanja 'n telefonski klici), vendar ti n.e zavzemajo večjih razsežnost manj kot drugod je tudi rnrzliy nih nakupovanj in kopičenj® zalog. Skratka, vzdušje me, Pomurci je — v očeh medobčin-skega sveta ZKS za Pomurje -sorazmerno zadovoljivo in se , bistvu kaj prida ne loči o vzdušja, ki ga je za širšo družbenopolitično skupnost pred nedavnim ocenila,4. seja centralne ga komiteja ZKS. Branko Žunee in sedanje brigadirje. Milan Jer-e AVTORADGONA Problemska konferenca mladih Mladi iz Avtoradgone vljajo 15. t. m. problemsko ko n8 renco, ki bi naj odgovoril® , vrsto za njih pomembnih’?.., šanj, predvsem pa opredelil® A, hovo vlogo in mesto v tem 0 vnem kolektivu. Ob tem bodo skušali kaj vpliva na delo mladih v " $ je bilo vse do odhoda nek? 8Cjji vodilnih v mladinski orSan!u(ji o v JLA, dokaj uspešno, Pa । jjpe-tem, kaj zavira aktivnost m M Problemska konferenca n" r iz Avtoradgone sodi oben sklop aktivnosti mladih v pred 11. kongresom ZSMJ- STRAN 4 VESTNIK, 9. DECEMBRA RADGONSKA OK ZKS RAZ-PRAVLJALA o mladini v TEJ OBČINI rHHB BHH Ml MH HM HM HM M HM HH MED KOMUNISTI ODLOČNEJŠA pravilen odnos komunistov do mladih Položaj, vloga in perspektiva Mladih v občini Gornja Radgona je bila osrednja točka, s katero so s* spoprijeli na zadnji seji člani OR ZKS. Izhodišče za bogato razpravo je bilo poročilo o proble-Mih, s katerimi so se srečevali Mladi v preteklih štirih letih, Posebej še občinska konferenca. , Mladi so bili prvič zgolj kritični M so opozorili, da mladinska organizacija v tej občini še ni našla svojega mesta v najširši fronti organiziranih subjektivnih s**, da so premalo vključeni v ^lovanje delegatskega siste- Za to so po besedah razpra-njalcev odgovorni tudi komuni-stL saj ne more biti dobre osnov-ne organizacije ZK, kjer mladina M aktivna. Zato se je potrebno boriti za pravilen odnos komuni-a®\pa tudi ostalih DPO do Mladine, ki ji morajo biti vzorniki. v'ladim pa je potrebno zaupati, je v njenih vrstah mnogo rezerv, ki se jih sicer še sami Premalo zavedajo. Potrebno je asmeriti vse sile, predvsem pa ’zgojo staršev, pedagoških delav-?? >n mentorjev, ki si jih naj Mladina izbira sama, do prosto-oijnega mladinskega dela z na-da bo imela mladina Pravilen odnos do dela, do druž-T "e lastnine in samoupravljanja. a^a ae smej° omajati niti zadnji Mnmistrativno sprejeti ukrepi. vp Na zaostrene razmere, ki pomenijo tudi izziv za zvezo komunistov, mora le-ta odgovoriti z učinkovitejšim, prizadevnejšim in bolj angažiranim delom. Prav zveza komunistov je po zadnjih kongresih zastavila konkretnejše usmeritve in odgovornost za večjo učinkovitost in akcijsko enotnost. To pa zahteva, da že osnovna organizacija ZK začne delovati drugače, da se ne zadovoljuje s splošnimi neobvezujočimi ugotovitvami, ampak pošilja svoje člane v bitko za spreminjanje razmer oborožene s stališči in sklepi. Potem pa sledi preverjanje uresničevanja teh stališč v samoupravnih organih, v delegatskem sistemu in drugje, kjer delajo in živijo komunisti. To se je kot rdeča nit vleklo skozi nedavno razpravo na seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, kjer so poglobljeno spregovorili o idejnopolitični oceni družbenoekonomskih razmer v murskosoboški občini. Omenjeno gradivo je pripravila delovna skupina pri komiteju OK ZKS. Iz razprav v osnovnih organizacijah ZK na področju združenega dela in v krajevnih skupnostih ni težko ugotoviti, kot smo lahko slišali, povečano družbenopolitično aktivnost in dobro seznanjenost komunistov s perečo problematiko. Čeprav je zaznati kritičen pristop k odpravljanju pomanjkljivosti, pa je še vedno marsikje premalo samokritičnosti, saj skušajo krivdo za lastne slabosti prevaliti na zunarije dejavnike. Namesto, da bi resnične izhode iz težav poiskali v boljši organizaciji dela, večji produktv-nosti in racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa, pa so v združenem delu velikokrat našli rešitev v nenormalnem povišanju cen svojim izdelkom. V razpravi je bilo zlasti veliko govora o tem, da so OO ZK in njihova vodstva še vedno premalo usposobljena za samoiniciativno ukrepanje ob raznih negativnih pojavih. Nekateri ugodni dosežki, predvsem v tozdih murskosoboške Mure, Beltinke, primarni kmetijski proizvodnji in še ponekod drugje vendarle jasno dokazujejo, da je tudi v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah možno dobro gospodariti. Posebna pozornost pa je na seji OK ZKS veljala tudi vprašanju, omejevanja vseh oblik porabe, zlasti na področju družbenih dejavrtosti, kjer še zmeraj ni zaživelo funkcioniranje svobodne menjave dela. Razumljivo je, da so veliko spregovorili o preskrbi občanov. Člani občinske konference ZK so se pri tem posebej zavzeli za mo-biliziranje vseh subjektivnih sil, da ljudje ne bi zapadli pod vpliv potrošniške mrzlice. Predvsem komunisti se morajo odločno zoperstaviti omejevanju potrošnje’ z administrativnimi ukrepi, zato je potrebno aktivirati vse subjekte, da ne bi prihajalo do neskladij v preskrbi z nekaterimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vse to pa terja v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah hitro in učinkovito akcijo zveze komunistov pri odpravljanju vzrokov za gospodarsko nestabilnost. Milan Jerše Še nedolgo od tega se je zdelo, kot da vprašanje prevoza zaposlenih v službo in domov ni kdove kako pomembno, kot da je namreč vse lepo urejeno. Seveda, delovni čas se je za večino začenjal ob 530 oziroma ob 6.00, in to ne glede na letni čas, le delavci v družbenih dejavnostih (občinske skupščine, strokovne službe SIS, DPO idr.) so pozimi premaknili začetek dela na 7. uro. Temu primerno so bili prilagojeni tudi vozni redi avtobusov. Mnogi pa si tako in tako niso delali skrbi, ker so se vozili v službo in domov z osebnimi avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. Tako so se v jutranjih urah valile proti industrijskim središčem kolone avtomobilov, avtobusi pa so iz nekaterih smeri vozili napol prazni. Naposled je marsikaj drugače. Bencina ni, kolikor bi ga kdo hotel, in delovni čas so marsikje spremenili. Menda zato, da bi privarčevali nekaj električne energije in povečali storilnost. Izkušnje bodo kmalu pokazale, ali bo res kaj bolje. Moralo bi biti! In kako smo se znašli v novi, situaciji? Kadrovske službe le Načrtovanje kadrov in izobraževanju namenjajo v organizacijah združenega dela murskosoboške občine še premalo pozornosti, kar dokazuje tudi marsikdaj nerealno planiranje zaposlo-zaposlovanja novih kadrov. Trenutno pa imajo kadrovske službe le v 12 organizacijah oziroma skupnostih, drugje pa opravljajo odgovorne naloge s področja OD (I • °Srednioni občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti so ^rašanjjh020™08* na ne usmeritvi razporejanja dohodka in delitvi drugih s«Za osebn.e dohodke v letošnjih devetih mesecih. Med te razprav **°u<*ar*iL da so o gospodarjenju potekale številne temeljila katerihe V L-gan'zae'iab združenega dela murskosoboške občine, nja v |as( So bd' delavci dokaj dobro seznanjeni z rezultati poslova-°c®na devnfem ^c'°.vnem okolju. Omenjena je bila dokaj ugodna kanja pOrie • ese^nih gospodarskih dosežkov, ki pa spričo pomanj-prav 'n energije ne bo tako spodbudna tudi ob koncu leta. 'n slabšo n °i,S0 °Pozor'li na preveliko obremenitev gospodarstva ludi rta s surovinami, kritična ost razprave pa je letela P°udarek nr° Slnd*k4ta znotraj združenega dela, ki daje prevelik hišo Poseh ?vicam' manj pa obveznostim, zato mnogokje delavci n°vih izgnk"1 za'ntsresirani za lastno gospodarjenje. Tudi pojavu 'ud‘ za več^^67 bo Potrebno nameniti več pozornosti, kar velja palcev ZanJe.sP°dbujanje izvoza. Dejali so tudi, da struktura Sehier so ost • VC n' usklaJena s potrebami združenega dela, pri J'tev, to tudir? lz.P.os,avili. da morajo vsi. ki imajo pogoje za upoko-na rainimumSt°nt'‘ b^rat' Pa zmanjšati pogodbeno in nadurno delo S°.Se član^0^'*6^'11 dogovora o izplačilu osebnih dohodkov pa Pr'stop in do t sindikalnega sveta zavzeli za selektiven ^ga dogovor d°SI Pr' spoštovanju določil omenjenega družbe-^govorienih a" n tem terjajo odgovornost vseh, ki se ne držijo Zb°nh. pra .ni?rrn' 0 čemer bi naj bil govor tudi na skupščinskih »m0Seh^ ivo razmerje med najnižjimi in 1 naJ. kot so ""V dohodkom v občini, ki znaša že 1:7. To analizo 2rSanizacijj /ve dogovorili na seji, obravnavali v sleherni osnovni nipližno enaveZejSI,nd‘ka,0V’ upoštevajoč lastne razmere, kajti za v^Užno enal/° i ° °*3 enakih rezultatih bi moralo biti tudi ' no de[0 .J’ Plačilo. Bolje pa'bo kazalo vrednotiti tudi proiz-.Jbprej izdelan S0 menil>. da morajo biti strokovne podlage r P razliko -11' osnovna izhodišča se ne bi smela v tolikšni ePublikj Vatl med murskosoboško in ostalimi občinami v kadrovske politike drugi delavci, kot npr. sekretar, referent za splošne zadeve, pravnik, tajnik samoupravnih organov, ravnatelj, administrator itd. To.jasno izhaja iz poročila o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v murskosoboški občini, ki so ga obravnavali na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. Pri - tem odbor udeležencev družbenega dogovora ugotavlja, da vse organizacije združenega dela še vedno niso uskladile svojih samoupravnih aktov z njegovimi določili. To bo treba po mnenju članov izvršnega sveta storiti v čim krajšem času, saj mnogokje ne upoštevajo niti razpisnih pogojev, po katerih delovne izkušnje ne smejo biti daljše od petih let, pa tudi navajanje treh stopenj izobrazbe v razpisih ni sprejemljivo. Čeprav je res, da v določenih primerih kaže upoštevati tudi najustreznejše rešitve za posamezno organizacijo združenega dela. Hkrati je izvršni svet naložil vsakemu delovnemu okolju, da dolgoročno planira kadrovske potrebe, kar pomeni, da je treba delavce sproti pripravljati na prevzem najodgovornejših funkcij. Zato naj organizacije združenega dela dosledno ocenjujejo delo poslovodnih in drugih vo- v 12 OZD dilnih delavcev. Na občinskem nivoju pa je treba izpeljati tudi predpisano evidenco občinske kadrovske službe. Potrebno bo । izdelati, kot so se dogovorili, ! analizo trajanja mandata indivi- dualnih poslovodnih organov. Na seji murskosoboškega 1 izvršnega sveta pa so pretresli tudi informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v devetih mesecih letoš-• njega leta. Ugotovili so. da prekoračuje dovoljeno rast sredstev za osebne dohodke 22 OZD s področja gospodarstva in 9 organizacij iz negospodarstva, ki pa bodo do konca leta večinoma uskladile svoje OD z rastjo dohodka. Zato je sprejeta ocena, da v občini pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov OZD v globa-lu dosegajo ugodne rezultate, čeprav je še nekaj odstopanj. Te bo izvršni svet zaprosil za pismene obrazložitve, izpostavil pa vse tiste OZD, kjer niso pripravili programa uskladitve OD. Tu so zlasti grajali primer Panonije, ker so na samoupravnih organih odklonili sprejem takšne uskladitve. Podrobnejšo analizo glede razporejanja sredstev za namene skupne porabe pa bodo v občini opravili po zaključnih računih. Milan Jerše MILAN TETIČKOVIČ iz Gornje Radgone: »Zaposlen sem kot šofer pri trgovskem podjetju Potrošnik v Murski Soboti, kamor me torej vsak delovni dan vodi pot. Moj delovni čas traja od 7.00 do 15.00 ure, zaradi terenskega dela pa včasih tudi dlje. V Mursko Soboto se vozim z avtobusom. Zjutraj nekako še gre, priti pravočasno domov pa ni tako enostavno. Dogaja se namreč, da me 3 in včasih tudi 4 avtobusi ne vzamejo gor, ker so pač preveč natrpani. Mislim, da bi lahko vozili do Radgone in nazaj lokalni avtobus.« METKA MOČNIK iz Beltince: »Že 7. leto sem zaposlena v Domu počitka Lukavci pri Ljutomeru kot višja medicinska sestra. Sprva sem se tja vozila z avtomobilom, vendar pa je bilo to predrago, zato sem prešla na avtobus, kljub temu da imam do tja in nazaj dokaj slabe zveze. Iz Beltinec se moram namreč najprej peljati v Mursko Soboto, tam presesti in potem z lokalnim avtobusom skozi Bakovce—Dokležovje—Križevce do Lukavec. Nazaj se vračam po isti poti. Se sreča, da nisem dežurna, saj ob nedeljah in praznikih avtobus na tej progi ne vozi, tako da ima nekaj sodelavk tedaj precejšnje težave.« Milan Jerše LF:NDAVSkn ° GOSPODARSTVO V PRIHODNJEM LETU REFERENDUM O ZDRUŽITVI V OPEKARNIŠKEM PODJETJU GORNJA RADGONA IN RADGONSKI KOMUNALI Pod skupno streho bolje organizirani in močnejši Včeraj so se z referendumom odločali o združitvi v eno delovno organizacijo delavci opekar-niškega podjetja in radgonske komunale in o ukinitvi komunalne dejavnosti v tozdu v Radencih. Ker sklenemo redakcijo že dan poprej, v času, ko je odločitev padla, pa so bile ravno te vrstice v tiskarni, vas bomo o uspehu obvestili v naslednji številki. večja pomoč izvoznikom . Gledc v !?z,here S°Sfrene 80sP<>dar-endavski občini W stol-** moR°če doseči oaj^'zvod n Je, ^azv°ja: družbe-^otk °d «»J bi bil večji za 4 kL Za d, kmJI*tri'js'ta Proizvod-^vVaP®Sva2?ka Za 5 ods‘«‘-17^al® za i naj bi w ren Ovih del»^ odsto‘ka ali za bo 'l^stotkov b,.Porasel del n’°Roče j ’ kakšen izvoz pa S aC'lam’ ki izva- Mau°.Vinami redna Preskrba ^'alom , reprodukcijskim ’ za kar se v lendavski občini močno zavzemajo. V kmetijstvu bo potrebno predvsem zagotoviti boljšo obdelavo zemljišč, še zlasti v zasebnem sektorju. V prihodnjem letu naLbi meliori-rali 573 ha zemljišč, družbeni sektor pa naj bi povečal obseg za 200 ha zemljišč. Investicijska poraba bo v pretežni meri usmerjena v rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev obstoječih objektov. Med naložbami velja omeniti prizidek k proizvodni hali Deloze v Veliki Polani, skladišče uree v INA-Nafti, razširitev proizvodnih zmogljivosti lepil, razširitev strojnih delavnic za razvijanje novih proizvodov, kot so naprave za vrtanje, specialne črpalke in drugo. Močno se bo zmanjšala skupna in splošna poraba, samoupravne interesne skupnosti pa bodo morale krčiti svoje programe in v njih zajeti le najnujnejše akcije. Jasno je torej, da bo prihodnje leto eno najtežjih v tem srednjeročnem obdobju, vendar pa se čuti razumevanje za ukrepe, saj je uresničevanje le-teh temeljni kamen za izhod iz težav. Jani D. Ne glede na izid, pa je bila odločitev za to nedvomno potrebna. Z združitvijo bi se namreč strnilo doslej razcepljeno gradbeništvo v tej pomurski občini, komunalna dejavnost pa bi pridobila mesto, ki ji kot dejavnosti posebnega družbenega pomena tudi pripada. Tako bi združeni gradbinci poslej lahko zadovoljevali domače — občinske potrebe v tej panogi sami, in to v celotnem procesu od projektiranja do izgradnje, saj bi združili obstoječe zmogljivosti. Komunala. kije bila doslej nekoliko . odrinjena na rob. pa bi bila tudi močnejša in bi organizirana v enem tozdu lahko zadovoljivo opravljala vsa dela, ki jih v tej dejavnosti ni malo. Seveda so na pripravo za združitev, ki so se je v obeh delovnih kolektivih lotili odgovorno. vezani tudi smelejši razvojni načrti in racionalizacija poslovanja. O tem pa, upajmo, že več v prihodnji številki. Za tokrat pa samo še to: nova organizacija bi se naj imenovala Element, sestavljena bi naj bila ob delovni skupnosti skupnih služb iz treh tozdov: gradbeni izdelki, gradbeništvo in komunala, v njej pa bi združevalo delo 250 delavcev, v novi obliki pa bi naj pričela delovati 1. I. 1983. v. Paveo DARINKA OBRAN iz Bra-tonec: »Tudi jaz imam precejšnje probleme, kako priti v službo in domov. Zaposlena sem namreč kot vodja knjižnice in predmetna učiteljica slovenščine na osnovni šoli v Turnišču, kamor nimam direktne avtobusne zveze. Trikrat tedensko se sicer vozim tja in nazaj skupaj s sodelavko iz Beltinec, drugače pa mi ne preostane drugega, kot da se najprej z avtobusom peljem v Mursko Soboto in od tam v Dobrovnik ter nato v Turnišče. Domov pa iz Turnišča do Velike Polane in do Beltinec. V kraju službovanja pa ne morem stanovati, bi potem imel še večje težave mož, ki se vozi vsak dan v službo v Ljutomer.« IVAN HOZJAN iz Črenšo-vec: »Delam v Murski Soboti pri podjetju Sobota. Imam sicer ugodne zveze, vendar me avtobus vselej ne vzame gor. Tudi domov jih ,lovim’ na postaji, kateri me prej vzame. Prej je bilo bolje, ko smo začeli delati ob 6. uri. Seveda bi mi bilo bolj enostavno voziti se z osebnim to je predrago in tudi bencina ni avtomobilom, vendar dovolj.« DANICA ČIČEK iz Renko-vec: »Sem trgovska pomočnica in delam v blagovnici Beltinka v Beltincih. Moram si pomagati na vse načine, da lahko hodim v službo in domov. Včasih se peljem zdoma s šolskim avtobusom, nazaj pa s kolesom, ki mi ga mož pripelje v prtljažniku osebnega avtomobila. Avtobusne zveze za domov namreč nimam, z možem pa se tudi ne morem voziti, ker on, kadar dela v dopoldanski izmeni, začne delati ob 6.00, jaz pa ob 8.00 oziroma vsak drugi teden ob 10.00 uri. Zato se večkrat peljem tudi z motornim kolesom. Hudo je zlasti pozimi, toda zadovoljna sem s tem delovnim mestom in ga ne bi rada zamenjala.« JOŽE GRAJ STRAN S It DECEMBRA 1982 TV pretvornik velika pridobitev V praksi se uresničujejo z ustavo in zakoni sprejeta načela o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti v naši republiki: dvojezično šolstvo usmerjeno izobraževanje in dvojezično poslovanje in TV pretvornik, ki bo omogočal sprejem madžarskega televizijskega programa tudi tam, kjer doslej tudi s posebnimi adapterji to ni bilo mogoče. Mar to ni dokaz, da se avnojska določila uresničujejo v praksi in da so avnojski sklepi še vedno živi? TV pretvornik je bil zgrajen v Dolnjem Lakošu, v zelo kratkem času, praktično od junija, ko je skupščina občine sprejela dogovor o združevanju sredstev. Naložba je veljala 4,7 milijonov dinarjev, sredstva pa so zagotovili: republika občina Lendava in RTV. Slovesnosti ob otvoritvi so se med drugim udeležili: član republiške konference SZDL in predsednik komisije za narodnosti Jože Hartman, ki je bil tudi slavnostni govornik, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Pomurja, občin Lendava in Murska Sobota, predstavniki narodnostnih skupnosti iz lendavske in soboške občine ter predstavniki občine Lenti iz sosednje Madžarske pa seveda tudi veliko število krajanov. Delavci RTV Ljubljana se bodo trudili, da bodo madžarski televizijski program lahko spremljali vsi občani, ki živijo na narodnostno mešanem območju lendavske in soboške občine, program pa bo vplival tudi na ohranjanje in bogatenje jezika narodnosti. Strokovnjaki bodo dober mesec dni opravljali meritve, da bi omogočili kar najboljši sprejem. Jani D. NEGOVSKI OSNOVNOŠOLČKI SLAVILI TROJE DEJANJ V soboto, 27. prejšnjega meseca, je ob dnevu republike praznovalo svoj praznik 214 osnovnošolcev in dvanajst učiteljev iz negovske osnovne šole. Na slavnosti, ki je potekala v pred dvema letoma zgrajeni telovadnici, so poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo po prvoborcu in znanilcu upora na delegacija iz pobratene šole Velika Krsna iz občine Mladenovac iz SR Srbije in sorodniki Frančka Pintariča so obeležili tudi 200-letnico vzgojno-izobraževalnega dela v tem kraju. Na Negovi se je zelo zgodaj pričelo z organizirano vzgojo mladih, šola pa je bila ustanovljena Jeta MURSKA SOBOTA Zgodovinski pomen avnojskih sklepov Tudi v murskosoboški občini so ob letošnjem dnevu republike potekale številne prireditve in proslave, zlasti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer so nekaterim najzaslužnejšim delavcem in občanom podelili priznanja za njihov prispevek v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Nadvse slovesno je bilo tudi ob sprejemu cicibanov v pionirske vrste, na raznih kviz tekmovanjih, ki jih je pripravila mladinska organizacija, kulturnih in športnih srečanjih. Osrednjo proslavo ob 29. novembru-dnevu republike v pomurskem središču Murski Soboti so organizirale krajevne organizacije socialistične zveze mesta v prostorih kina Park. Na njej je imel slavnostni govor Vlado Kuzmič, predsednik krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Ali Kardoš, ki je zlasti orisal zgodovinski pomen sklepov AVNOJ za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. V svojem govoru se je dotaknil tudi mednarodnega položaja in ugleda Jugoslavije, kot po-bornice politike neuvrščenosti. Posebej pa je podčrtal neprecenljiv delež tovariša Tita, ki Je celo življenje posvetil idealom, kot so bratstvo Praznik republike so slovesno proslavili tudi naši delavci začasno zaposleni na tujem. Slovensko kulturno prosvetno društvo Lastovka v Ingolstadtu, v katerega je vključenih veliko Pomurcev, je proslavo pripravilo v soboto, 27. novembra. Vdruštvenrh prostorih se je zbralo čez 300 ljudi, ki šo se jim priključili tudi predstavniki pokrovitelja — občinske konference SZDL iz Murske Sobote ter iz domovine še zabavnoglasbeni ansambel Komet iz Bogojine. Ob prazniku je našim delavcem spregovoril predsednik soboške občinske konference SZDL Štefan Čahuk, o pomenu praznika pa je • govoril tudi predsednik društva Lastovka Zvone Kokalj. Kulturni program so pripravili učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika (na posnetku) in gostje — recitatorska skupina slovenskega društva Triglav iz Munchna. Proslave so se udeležili tudi' predstavniki mesta Ingolstadt, ki je partnersko mesto Murske Sobote, (ib) , : KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Proslava in nagrade Sindikalna organizacija KZ Ljutomer — Križevci je pripravila praznovanje dneva republike že v petek, 26. novembra, za celoten kolektiv v dvorani kina v Križevcih. Kulturni program so izvedli učenci OŠ Križevci. Ob tej priložnosti je 12 članov kolektiva prejelo jubilejne nagrade za 10 in 20-letno delo. Jože Makoter Uspelo kviz tekmovanje ' V počastitev dneva republike P počitniška zveza pri občin5’1' konferenci zveze socialistične ml1' dine v Murski Soboti pripravila d tradicionalno kviz tekmovanje p«1, zvenečim naslovom ..Spoznava/ domovino in še bolj jo boš ljubil V prostorih srednješolskega cenita se je za testiranje prijavilo kar P ekip mladih, večinoma iz met' skosoboške občine, nastopili P1 s0 tudi gostje iz Ljutomera in Maflj bora, s katerimi je tukajšiV počitniška zveza navezala fesu stike. ' Po opravljenem testu se !e finalni del tekmovanja „Spoz^' vaj domovino in še bolj jo bošlJu bil” uvrstilo šest prvouvrščen1 ekip. V finalu je zmagala ekip počitniške zveze pri OK Ljutomer, sledita pa osnovnih šol Rogašovci in Te tri najboljše ekipe pa so P0’1', priznanj dobile tudi praktične n grade. Četrto in peto mesto ste delili ekipi druge osemletke Murske Sobote in počitniške Z^ OK ZSMS Maribor, šesti pa so o" učenci murskosoboške trM osemletke. . Mladi počitnikarji so ob tej v' . loinosti izvedli tudi bogat kultu program, kjer je treba vse’a,ll.i. omeniti mlade folkloriste iz tinec ter skupini osnovnošolcev Bogojine in Tišine. Kot so dogovorili, bi naj v pri^JiH takšna tekmovanja najprej opra na občinskem nivoju, šele nal^ bi najboljša moštva iz P^-iJU zvez OK ZSMS Ljutomer, M1"" in Murska Sobota nastopi"1 kviz tekmovanju ..Sp0?71 y>< domovino in še bolj jo boš pri čemer bi se tudi izmenja prireditelji. Milon Je in enotnost, neuvrščenost, samoupravljanje, na kar smo lahko ponosni vsi v Titovi Jugoslaviji. Ob tej priložnostije bil tudi pester kulturni program, v katerem so nastopili člani pevskega zbora Štefan Kovač in učenci srednješolskega centra pedagoške usmeritve iz Murske Sobote. Milan Jerše -----------------LENDAVA Skladišče za boljšo Trgovske delovne organizacije v občini bodo tudi ob zmanjšani ponudbi z ustreznim organiziranjem blagovnega prometa od proizvodnje do . potrošnje in njegovim pospeševanjem prispevale k uresničevanju izvoznih nalog in zagotavljanju oskrbe, je med drugim zapisano v resoluciji o družbenoekonom- skem razvoju občine za prihodnje leto. V ta namen je trgovsko podjetje Merkator — Univerzal Lendava v počastitev dneva republike odprlo nove skladiščne prostore. v katerih bodo shranjene tudi občinske blagovne rezerve. oskrbo bodo znižali prevozni saj je skladišče v neposr£ bližini železniške postaj6’ njih bodo občinske rezerve, pospešili pa se a vOj tudi maloobmejni blag0 posli. Na otvoritvi so . predstavniki občine, tr& skih organizacij Pomurj V telovadnici se je zbrala množica domačinov, učenci pa so pripravili še krajši kulturni program. tem koščku domovine Frančku Pintariču, kmečkem sinu iz sosednje Spodnje Ščavnice, ki se je priključil med NOB borcem Pohorskega bataljona. Zato jih ime, ki ga poslej nosijo, še bolj obvezuje, da negujejo tradicije revolucije in jih prenašajo na mlade rodove. To je dejal med drugim slavnostni govornik Tone Rovšnik, popredsednik SO Gornja Radgona. Na slavnosti, ki so se je poleg številnih krajanov in družbenopolitičnih delavcev iz občine udeležili še nekdanji učitelji iz te šole, ,1783 z odredbo cesarice Marije Terezije. V razvoju šole, posebej še pri izgradnji novega poslopja, je imel največje zasluge nadučitelj Mihael Vreča. Učenci so se ga ob tej priložnosti spomnili in položili na njegov grob na negovskem pokopališču šope cvetja, pred spominsko ploščo padlim med NOB pa venec. Negovski pionirji pa šo razvili tudi svoj prapor. To je pionirskemu odredu Tone Tomšič z osnovne šole Franček Pintarič omogočil njihov pokrovitelj Obrtna zadruga 14. oktober iz Gornje Radgone. V. Paveo Zadovoljni, babice in dedki V navadi je, da na roditeljske sestanke, ali na kakršne koli prireditve, kijih pripravljajo otroci, hodijo v glavnem njihovi starši. V Vzgojno varstvenem zavodu v Ljutomeru pa so se vzgojiteljice odločile tokrat drugače. Pred dnevom republike so namesto staršev povabili babice in dedke. Dandanes, ko so starši že tako ali tako preveč obremenjeni in so start starši ponavaditista odrešujoča sila, ki pač pazi na te malčke (kadar Je potrebno /.večer na kakšne sestanke in podobno) in jih pridno varuje. In ker je letos še mednarodno leto starejših, je ta ideja prišla kot naročena. In rezultat ni izostal. Po krajšem programu, ki so ga pripravili malčki svojim babicam in dedkom, so jim razkazali prostore, kjer bivajo, delajo in živijo. In takrat se je pokazal tisti ponos, ki ga premorejo ti sveženjčki. Skoraj ni bilo stvari, na katero se ne bi spoznali in strokovno razložili svojim varuhom. Tudi vzgojiteljice so sicer morale včasih priskočiti na pomoč in s skupnimi močmi je šlo kot namazano. Rezultat: zadovoljni so bili oboji in stari starši in vnukci. Prvi so se istočasno tudi spomnili, kako je bilo včasih, ko še vsega tega ni bilo in skoraj otožno pogledovali po lepih, modemih prostorih, obloženimi z vsem mogočim in malčki, ki so pripeljali babice in dedke v nihov raj. Za konec pa so se oboji posladkali še s čajem in piškoti. D. L. V GORNJI RADGONI BOGATEJŠI ZA POSLOV.NO-GOSTINSKI OBJEKT KOMPASA . Za Kompas, jugoslovansko gostinsko turistično organizacijo, pomeni petkova otvoritev gostin-sko-poslovnega lokala v Kerenčičevi ulici, tik ob meji s sosednjo Avstrijo, še člen več v bogati verigi obmejne dejavnosti tega okrog dva tisoč članskega delovnega trinajst in pol in občinska interesna skupnost pet milijonov in dvesto tisoč dinarjev. Ob popestritvi doslej precej borne obmejne dejavnosti — čez par mesecev lahko pričakujemo še pričetek poslovanja drugega Vrvico novega lokala je prerezal Oskar Mezgec, vodja mejne poslovalnice Kompasa na Šentilju, eden najstarejših delavcev tega kolektiva. kolektiva. mesto Gornja Radgona pa začetek prenove starega mestnega jedra. Prenovljen lokal, ki so ga pred dnevom republike predali namenu ob krajši slavnosti v prisotnosti obeh sovlagateljev, Kompasa in samoupravne interesne skupnosti občina Gornja Radgona (ta je pridobila dve novi stanovanji), izvajalca GP Pomurje, projektanta — Stavbarja in predstavnikov Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, ki je v prenovi,sodeloval, je veljal skupno skoraj 19 milijonov dinarjev. Od tega sta prispevala Kompas Kompasovega objekta v isti ulici — pomeni novi lokal prve korake v prenovi starega mestnega jedra Gornje Radgone. Gre za prizadevanja, ki so jih že pred časom začrtali v občinski samoupravni interesni stanovanjski skupnosti, kjer tudi v ta namen zbirajo sredstva. Upamo, da bodo Kompasu sledile še domače gostinske in trgovske organizacije in da bo kmalu stari mestni predel ob meji v avtohtoni obliki posodobljen in zanimivejši za domačine in potnike, ki prestopajo mejo. V. Paveo Skladiščni prostori veliki 1655 kvadratnih metrov, so veljali 40,8 milijona dinarjev, zgrajeni pa so bili v rekordnem času — 150 delavnih dni. Pomen novih skladiščnih prostorov je večkraten, omogočili bodo boljšo in hitrejšo oskrbo občanov, močno se sestavljene organizacij6 kator, ter predstavniki skih organizacij iz s°s Madžarske. Otvoritven0 r. vesnost-so z bogatim k jjj nim programom P°P ^.c tudi učenci osnovne Drago Lugarič iz Len°a p NOVA DELOVNA ZMAGA Dan republike so v občini Ljutomer proslavili le*0 bolj skromno. Bolj delovno in z novo delovno zmago s° I । po počastili le delavci TOZD Bombažna tkalnica, v 808 MTT Maribor. Pred dnevom republike so odprli nov tovarni, v katerem so skladiščni in proizvodni prostor*-Sjjpir investicija je vredna 27 milijonov dinarjev. S to novo pr* bo dobilo zaposlitev 22 novih delavk in dela- cev, saJ -I®1^ vodnem delu nameščenih 42 statev, s katerimi bodo celo proizvodnjo povečali za 13 odstotkov. Otvoritvi so Pr,s-z8cij^ tudi predstavniki DO MTT in družbenopolitičnih organ p p skupščine občine Ljutomer. STRAN 6 kulturna obzorja Ali kultura res ne pozna meja? Sestanki so ponavadi takšni ali drugačni. Sestanki, ki ti dosti P?vedo, in sestanki, ki ti skoraj nič ne povedo. Redki pašo takšni, , te mogoče celo pretresejo. Pravzaprav bi verjetno potreboval eeno noč, da bi dodobra premislil vse tisto, kar je bilo slišati na ^Ji odbora Obmejnega simfoničnega orkestra v sredo zvečer, ytsu so člani iz Radkesburga in člani iz Ljutomera. Prvo Wasanje, ki se porodi, je: kaj je z Mursko Soboto, pomurskim ^edtščem. z delom orkestra, ki ima med sabo celo predsednika ansambla? Ali v tei naši nomurski metropoli ni več kot treh a11 štirih glasbenikov, ki bi jih veselila resna ali pa tudi manj resna orkestralna glasba? Ali mogoče ni volje?! , Najnovejši ukrepi sicer ne bodo ovirali nadaljnjega sode-vanja članov na obeh straneh državne meje kajti kultura sije .spela izboriti vsaj nekatere majhne privilegije, kot so obiske vaj koncertov onstran meje in to celo brez pologa. Nekaj drugega red arJe te^^° ^ane odbora: velik osip, predvsem mladih. Za s an° delo orkestra je potrebna stalna prisotnost na vajah, mladi ' odšli študirat v »velika mesta« in logično je, da rednost Pa tisti. k* s° ostali na periferiji, v Ljutomeru, v “rski Soboti, Radgoni, pa tudi tam čez, v Radkersburgu? °vinca pač ostane provinca, kljub mogoče pretiranim ambi-rahim ^‘užave so tudi v Radkersburgu, če drugje ne vsaj mogoče .^hle pri županu tega avstrijskega mesta. Dejstvo je, da s prisilo Jk^Htisk' ne bo mogoče spodbujati meddržavnega kultumi-Ci ®a sodelovanja, pogojenega z dvanajstletno tradicijo muzi-izLaiPa sorodnih duš. Ce se bo mošnjiček odvezoval samo ob vpf3jJevanju nekaterih pogojev, je preveč zgovorno in v nebo njuJ0 . Germanska natačnost je včasih celo koristna, vsaj pri VDrašCIran-iu’ a Povsod le ne pride v poštev. Pravzaprav ni sanje, ali delati naprej ali ne. Pri nekaterih je bil to celo P^tiv, nekaj brezpogojnega, nekaj samo po sebi umevnega, »e iAna žalost je teh vse manj. Kajti v tistem skrajnem primeru drus P°tretino vzklikati: Orkester je umrl, naj živi orkester. 8ega orkestra namreč ne bo. Dušan Lopamik Skulptura akademske slikarske Aranke Mojak je nastala v času 10. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Na ogled je v naravnem ambientu, v Galeriji Lendava pa se s svojimi deli predstavlja tudi ostalih pet udeležencev tradicionalne likovne manifestacije v mestu ob meji, ki je imela letos jubilejno obeležje: to so Marika Danč Roth, Jozsef Gabriel, Željko Hegedušič in Peter Mojak. VERŽENCI PO GOLARJEVO ’^rkPkn"3/'.0®3 ®ta za to posanje: izid Veržencev (Mladinska knjiga, v ,e-Sledn-^Z.n'ca Sinjega galeba 1982) in pa podelitev Trubarjeve plake-^žben J0 Mank° Golar dobil pred tremi tedni kot »viden kulturni in P°htični delavec v Gornji Radgoni«. kot na pr. Veržejčani. Verženčani in podobno. Kakor Scott, po njem naš Jurčič, je tudi Golar vzel za središče vsega dogajanja gostilno (ali »narodni hlev«, kot temu Manko Golar pravi — seveda takole, zasebno, v VER-ŽENCIH pa ne). In to je Babur-jarjeva gostilna. Sto tiskovnih pravd bi Golar najbrž zgubil, če bi mu vzeli za resno vse, kar je o Bobnjarjevi gostilni napisal. Tudi to: »... saj bo še pri Bobnjari zmanjkalo jabolčnice, čeprav ji ponoči doliva Muro, da ne veš več, ali piješ jaboičnico ali Mu- I ro.« In ta današnja Mura! Toda, kar je resje res: »Brez pameti se da živeti, nikak pa ne brez vode.« Tako trdi Golar. Naj bi s temi vrsticami vzbudil zanimanje za branje Golaijevih VERŽENCEV. drobnega šaljivega branja o nas, ki smo vsi skupaj še kolikokrat »VERŽENCI« v tistem smislu, kot nam to posreduje avtor knjige. Manko Golar pozna prleškega človeka, saj je on to sam, nekaj časa pa je učiteljeval /tudi v Veržeju in Križevcih morda kot učitelj Prosim lepo), zato mu beseda teče domače, vmes pa uporablja tudi kakšno betvo narečnih izrazov. N se tokrat vrnimo samo k "Jegovim VERŽENCEM! P° ?yhoghh o Veržencih«. ki so lsle leta 1982, je to druga Golar-knjižica, v kateri se vrača na „u snov, vedno živo in podreje-™ smislu za humor, ki ga Golar Po svoje, nekoliko drugače 01 na primer Bogomir Magajna P svojih »Veselih Krašovcih«, farjev verženski župan je pameten — kar seveda n Panu tudi pristoja — Tunek je A ? najbolj nor. kar je pač ni. normalno za pretiravaj J Vseh 24 kratkih zgodbic diši u.^a^ni bizarnosti: ni tako le « °'ar p'Se- ampak je vendar-no ^a^i »Štoriji« vsaj za prose-r. Zrnce resnice. Tiste splošne d-"1«- ki jo Manko tako ah 0n» C- daj® v usta ,en1u a ‘ ie 'J!u junaku svojih zgodb. Le LT1 naveličan življenja, fer । jcne&a iz dolgoveznih re-k a- ' Potem so Verženci ne-danSna PO’i'astica za sivi vsak-Gnt n's°. samo Verženci tisti • • , ar si je nekako sposodil tudi mii^', tiaj: »oča Lujz je poUvo-vf. :, botmeržance, ker tudi tem besed,, Česa zmanjka.« To so »V v lz zgodbe, ki nosi naslov Tav^^ je zmanjkalo pameti«. Lu" Je Pač vse skupaj nekoliko je ur".0' V l’sti zgodbi o pameti ’»Tii v na belem zapisano: neka' jčitelj bi jo moral dobiti va| *' da ne bi venomer spraše- do ve-že ni v leJ fdnvi Nai sl avl°biografska resnica. koiwa{ vzame brez zamere. Pob °,1? sl°rili tudi Verženci. že a je treba avtorja, da je star,, - naslova naprej ohranil im 'n udomačeno obliko po-nec Vanja kraja: Verži. Verže-na{'^nski. Tako trdi tudi veni^' Krajevni leksikon Slo- v rabi pa so hude spake. UTRINKA Z DVEH RAZSTAV v a V galeriji soboškega kulturnega centra pa je med tremi razstavljale! tudi akademski slikar Nikoja Beer, ki ga predstavljamo z oljem (na fotografiji) Stol HI Nikolaj Beer je v svojih iskanjih prišel do točke, ko v okvirih klasične figuralike, ki je bila sicer potopljena v prefinjene barvne nanose, ni več našel zadostne spodbude. Zato je opravil najprej preskok v tehničnem pogledu (lotil seje slikanja na papir in oblikovanje z lepljenjem) nato pa je še svoj motivni svet zreduciral na togo konstrukcijo stola, ki ima nedvomno tudi izraziti simbolični pomen. Tako je v zloženko, ko je izšla ob petkovem odprtju razstave, zapisal dr. Ivan Sedej, ki je razstavo v soboški galeriji tudi odprl. Na ogled bo do 19. decembra. bb Ob 70-letnici rojstva pisatelja Ferda Godine tem literarnem večeru se je društvo tudi poimenovalo po pisatelju, ki je doma iz njihovega kraja. kulturni koledar PETEK, 10. DECEMBRA LJUTOMER - Ob 1930 bo v domu kulture Zabavni večer RTV Ljubljana, na katerem bodo nastopili znani izvajalci s slovenske glasbene scene. RADENCI — Ob 20. uri bo v Kongresni dvorani hotela . Radin operni večer. Nastopata Marija Harvay in profesor Aleksander Pitamic iz Salzburga. SOBOTA, 11. DECEMBRA MURSKA SOBOTA -Ob 19. uri bo v katoliški župnijski cerkvi nastop Slovenskega okteta in priznanega organista Huberta Berganta. NEDELJA. 12. DECEMBRA GRAD — Gostujoči Slovenski oktet in organist Hubert Bergant bo koncertiral z deli renesanse, baroka, pravoslavne liturgije in črnskih duhovnih pesmi ob 1030. BELTINCI — Koncert slovečega Slovenskega okteta in organista Huberta Berganta bo v župnijski cerkvi ob 15. uri. Razstave Ferdo Godina. se je rodit v Dolnji Bistrici. Že kot otroka sta ga mati in oče učila, naj bo resnicoljuben, pošten in naj to, kar govori, tudi izvrši. Tako je Godina rase! med sovaščani Bistrice, ki teži ob reki Muri. Leta 1932 je končal 4. letnik gimnazije v Mariboru. V tistem času je dobil od brata pismo, v katerem mu je sporočil, da se bo z drugimi Prekmurci peljal skozi Maribor na delo v tujino. Takrat je Godina pričakal svojega brata na postaji in tisti močni občutki in Poleg pisanja je Ferdo Godina po vojni opravljal različne dolžnosti. saj je bil direktor slovenskega knjižnega zavoda, upravnik Slovenske matice, novinar pri Ljudski pravici, bi! je direktor kratke- ga filma pri Triglav filmu itd. Kljub obilici dela se je Ferdo Godina prav rad vračal v svojo rodno vas, med tiste ljudi, s katerimi je odraščal. Prav ti ljudje so mu dajali nove ideje in moči za delo. Godina se je čutil dolžan, da jim po svojih možnostih to vrača. MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled kvalitetna razstava del akademskega slikarja — rojaka Nikolaja Beera, tapiserij akademske slikarke Marine Mihelič iz Ljubljane in velikih — živah- množica glav, med katerimi je bila tudi bratova, ki je gledala skozi okna vlaka na železniški postaji v Mariboru, so bili navdih za začetek pisateljevanja. Takrat je napisa! svojo prvo črtico, katero je poslal časopisu Novine, ki je izhajal v Prekmurju. Po treh tednih je bila objavljena. S tem pa se je začelo njegovo pisateljsko ustvarjanje. Doslej je pod peresom Ferda Godine nastalo že okoli 25 knjig. Že pred vojno je napisal nekaj knjig, tudi knjigo Bele tulpike. a so vsa dela izšla po vojni. Način njegovega dela je ta. da z vztraj- I nosijo in velikimi težavami nabira I material za svoja dela, predvsem za romane. Pri svojem delu se je srečeval s težavami, saj je s svojo literaturo aktivno posega! v sodobno življenje in več ali manj pisal resnico. Resnica pa je bridka in ostra. V literarnem večeru, ki je bil posvečen 70-letnici rojstva pisatelja in rojaka Ferda Godine, so sodelovali z recitacijami člani novo ustanovljenega KD in mešani pevski zbor ter kot gost oktet KD Miško Kranjec iz Velike Polane. Nanj je prišlo veliko število občanov iz vseh Jreh Bistric, ki so mu ob 70-letnici rojstva stisnili roko z željo, da napiše še veliko knjig. Učenci tamkajšnje osnovne šole so mu ob tej priložnosti podarili »dožnjek«. Kljub letom delo Ferda Godine še ni zastalo. Vaščanom je na literarnem večeru pripovedoval o že napisanem romanu Zaklenjena vrata, ki bo izšel v naslednjem letu, govori pa o sodobnem življenju Bistričancev. »Tu nastopa ta mladina, ki ni več kmečka, kot sedaj Bistričanci niste več kmečki v tistem pravem smislu. V tem romanu ni več kmečkega življenja, ampak je to življenje vasi, ki se je že preselila v tovarne. Vendar je tu toliko usod, toliko strašnega trpljenja, kljub temu da ni lakote. Kljub temu, da usta niso lačna, da so usta polna, je vendar pred vami in nami vsemi toliko usod, toliko trpljenja in tudi radosti, ki sem jih skušal zajeti v ta roman,« je dejat Godina o novem romanu, ki bo zarezal v slovenski literaturi globoke braz- Konec tega tedna gostuje v Prekmurju Slovenski oktet, ki ga bo na orglah spremljal priznani organist — profesor Hubert Bergant. Koncerti, na katerih bodo izvajana dela iz renesanse, baroka, pravoslavne liturgije in črnskih duhovnih pesmi bodo v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v katoliški župnijski cerkvi v Murski Soboti, v nedeljo, 12. decembra, ob 1030 pri Gradu in ob 15. uri v Beltincih. Tako je sodeloval pri različnih delih, ki so jih občani treh Bistric organizirali po vojni. Pri tem velja omeniti izgradnjo mostu čez Muro v Srednji Bistrici. Ta gradnja je dokazala, kako močna je vaška delovna sila ter kako so na občini stežka soglašali z Uresničevanjem želja in potreb občanov Bistrice, ki pa ni samo v korist njim, temveč širši družbi. »Občinska in medobčinska birokracija je zlizala s svojimi vožnjami ceste v Ljubljano. pozabila pa ie na ljudstvo na teh poteh ao ljudstva je zrasla trava.« Tako je dejal svojim občanom na literarnem večeru, ki je bi! 20. novembra v prostorih telovadnice v Srednji Bistrici. Na Slovenska popularna glasbena scena v dvorani doma kulture v Ljutomeru V petek, 10. decembra 82, bodo ob 19.00 uri v dvorani doma kulture v Ljutomeru prvikrat gostovali slovenski poustvarjalci, ki delajo na področju popularne glasbene scene na ljubljanskem radiu. Nastopili bodo vokalno-instrumentalna skupina GO iz Nove Gorice, ta je letos izjemno uspela na prireditvi ,,Dnevi slovenske zabavne glasbe — Ljubljana 82”, uveljavljeni skupini Hazard in Party iz Ljubljane, vokalna skupina Pepel in kri ter priljubljeni vokalni kvartet New swing quartet. Navedene skupine bodo izvedle najbolj popularne skladbe iz svojega zajetnega repertoarja. Ljutomerskemu občinstvu se bosta predstavila tudi interpreta šansonskega žanra Majda Sepe in Lado Leskovar. Nastopili bodo še Oto Pestner, Marjan Smode s skladbami, ki jih je posnel na novi plošči, Irena Tratnik z zmagovalno skladbo letošnje evrovizijske popevke ,,Košček miru” ter pevci avtorji Mladen Rodella iz Švice, Sintija Fink in Tomaž Domicelj. Sodeloval bo še instrumentalni kvartet pianista Silva Stingla iz Ljubljane. Nastop predstavnikov slovenske popularne glasbene scene bo povezoval radijski napovedovalec Slavko Kastelic. Za ljubitelje zabavne glasbe v Ljutomeru bo prireditev, ki jo pripravlja RTV Ljubljana, gotovo zanimiv dogodek, saj bo nastopilo na njej .več kot 40 glasbenikov. Gorazd Satler: Ob oknu, 1982, olje nih platen akademskega slikarja Gorazda Satlerja. V avli pionirske knjižnice v gradu je na ogled razstava pod naslovom Otroci v NOB v počastitev 40-letnice pionirske organizacije. V pokrajinski in študijski knjižnici pa so razstavljena dela ob 40-letni-cah AVNOJ. AFŽ in USAOJ. LENDAVA — V Galeriji Lendava je odprta 10. mednarodna razstava likovne kolonije, na kateri sodelujejo s svojim deli Marika Danč-Roth, Jozsef Gabriel, Željko Hegedušič, Suzanne Kiraly-Moss in Aranka ter Petar Mojak. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del udeležencev 8. slikarske kolonije Ante Trstenjak ’82. S svojim deli se predstavljajo Zlatko Gnezdo, Anton Herman. Miloš Lovrenčič in Rozina Se-betič. RADENCI — Od 10. do 20. decembra bo v razstavnem salonu hotela Radin odprta razstava likovnih del udeležencev kolonije Gorenje El-rad-Avtoradgona. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so F. XV. Dimittara in H. P. Legala MLADOSTNICA (Državna Založba Slovenije), Prežihovega Voranca ponatisnjeni SAMORASTNIKI (Založba Obzorja) in ČUDOVITA JUGOSLAVIJA (Mladinska knjiga). STRAN 7 MAR GORIVO RES NAJVEČJI PROBLEM ZIMSKE SLUŽBE? PRIPRAVLJENOST POMURJA Zadnje čase je bilo veliko poveda- • nega, da bi se tudi ceste in komunalna podjetja, ki imajo zimsko službo, morala vključiti v stabilizacijska prizadevanja in skušala zmanjšati dokaj velike stroške. Podatki namreč jasno dokazujejo, da je tako imenovana zimska služba zelo draga, saj »od-žre« skoraj polovico vseh potrebnih sredstev za redno vzdrževanje cest. Praksa — ne le v Pomurju — pa nasprotno govori, da drage zimske službe ni mogoče poceniti, kajti poznavalci razmer pravijo, da bi s tem, ko bi pri omenjeni službi prihranili nekaj milijonov dinarjev, lahko povzročili veliko večjo gospodarsko škodo. Če delavci zaradi snega en dan ne bi prišli na delo, bi bila gospodarska škoda večja kot pa enoletni prihranek okrnjene zimske službe. Po drugi strani pa pomurski cestarji omenjajo problem, po katerem sploh ne vedo, če bodo imeli dovolj goriva za vso snežno mehanizacijo in druge stroje, s katerimi so zaenkrat kar dobro opremljeni. Zato bi lahko dejali, da je sreča, ker še do prvih dni decembra ni zapadlo snega, ki bi povzročal ob pomanjkanju nafte za zimske službe v vseh štirih pomurskih občinah velike preglavice. Brez dvoma bo treba vprašanje preskrbe z gorivom za cestna in komunalna podjetja, ki se ukvarjajo z zimsko službo, čimprej urediti. Povsod pa zatrjujejo, da imajo soli za posipavanje cest, med katerimi dajejo prednost magistralnim in regionalnim cestam, v zdajšnji situaciji dovolj, zato jih zimske razmere ne bi smele nikakor presenetiti. Sicer pa bo zimska služba začela čistiti sneg v pokrajini ob Muri šele takrat, ko ga zapade najmanj 10 centimetrov. Pa poglejmo konkretno, kako so v posameznih pomurskih občinah pripravljeni na zimske razmere. Kljub naštetemu pa zimska služba komunalnega podjetja zagotavlja, da je pripravljena na morebitne snežne padavine in da ne bo večjega zastoja, kot je največji dovoljeni, ki obsega dve uri. Ceste so razporejene kot prednostne na osnovi avtobusnih zvez, plužiti pa bodo pričeli takoj, ko bo snežna odeja dosegla višino osmih centimetrov. Za to pa so tudi solidno strojno oskrbljeni. Razpolagajo s tremi hidravličnimi plugi z vlečnimi vozili in nakladalcem, makadamske ceste pa bodo plužili s tremi lesenimi plugi. Te bodo v dogovoru — kot doslej — vlačili s traktorji radgonskega kmetijskega kombinata. LJUTOMER MURSKA SOBOTA SOLI IN STROJNE OPREME DOVOU Vzdrževalna dela na več kot 320 kilometrih magistralnih in regionalnih cestah Pomurja izvaja Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje Murska Sobota. Vseh zaposlenih imajo 108 delavcev, ki v zimskem času večina med njimi nima normalnega delavnika, saj morajo biti mnogi na razpolago tudi 24 ur na dan. Čeprav sneg še ni zapadel, so tudi v času praznika dneva republike imeli uvedeno neprekinjeno dežurstvo skozi ves dan in noč. Poleg določenega števila delavcev je bilo v pripravljenosti tudi pet posebnih vozil za zimsko službo. To nam je povedal tovariš Bojan Ščavničar, vodja vzdrževanja Cestnega podjetja Maribor TOZD Vzdrževanje Murska Sobota. Dodal je še: »Razpolagamo z več kot 700 tonami soli, kar je čisto dovolj za nemoteno opravljanje zimske službe na tem območju. Pripravili smo tudi agregate za asfalt in čez tisoč kubikov posipnega materiala. Usposobili smo tudi večji del strojnega parka, saj je na voljo 16 posipalnikov, 14 železnih plugov ter še vrsto lesenih in klinastih plugov. Poleg tega pa imamo tudi buldožerje za primere večjih snežnih zametov. Z vsemi nevšečnostmi v zimskih mesecih se bomo lahko uspešno spoprijeli, če ne bo problem oskrbe z nafto, brez katere si ni mogoče zamišljati dela zimske službe, izrazitejši. Tega se najbolj bojimo.« Zatem smo se oglasili še pri tovarišu Štefanu Žekšu. vodji zimske službe pri ampak samo po klancih in asfaltnem cestišču Goričkega. Za asfaltne površine je na voljo 350 kubičnih metrov posipnih materialov, že prej pa smo navozili že 800 kubikov gramoznih frakcij na makadamske ceste, zlasti na Goričkem, kjer je hribovit teren.« Pri njih nimajo stalnega dežurstva, ampak bodo posegli v akcijo po potrebi, ko bo zapadlo vsaj 10 centimetrov snega. Pri čiščenju snega bodo uporabili dva lesena pluga, štiri enostranske železne pluge, štiri posipai-ce in drugo strojno opremo, pri čemer je za oranje snega pripravljenih kar 13 ekip delavcev. Murskosoboške »cestarje« torej sneg ne bi smel presenetiti, saj so dokaj dobro opremljeni za zimske razmere. Glasno pa opozarjajo, da je treba urediti preskrbo z gorivom, ki očitno predstavlja zanje še največji problem. Milan Jerše imajo v upravljanju, so tokrat v nekoliko drugačni stiski. Kot so nam povedali pri zimski službi Komunalnega podjetja Gornja Radgona, je tokrat potrebnih sredstev za posipavanje cest dovolj, takšna imajo vsaj zagotovila od cestne skupnosti, zato pa še vedno ne vedo, koliko bodo imeli na razpolago pogonskega goriva. V ta namen so že vložili vlogo pri skupščini občine in če jim bo le-ta zagotovila ustrezno količino plinskega olja, se ni bati, da bi jo zima zagodla na radgonskem koncu. Trenutno ima 14 delavcev zimske službe, ki se bodo tudi nemudoma spoprijeli s prvimi snežinkami na cestah v tej pomurski občini na zalogi 27 ton soli. To bi, kot pravijo, zadostovalo za mestno jedro in skoraj vse ceste — radgonski komunale! jih upravljajo v skupni dolžini 92 kilometrov — NA ZIMO DOBRO PRIPRAVLJENI V občini Ljutomer skrbita za ceste kar dve podjetji. To je Korfgrad in Cestno podjetje Maribor-enota Ljutomer. Prva skrbi za občinske in lokalne, druga pa za regionalne ceste. Oboji zagotavljajo, da so na zimo dobro pripravljeni, in to so podkrepili tudi z naslednjimi podatki: DO Kongrad vzdržuje 105 kilometrov cest. Od tega jih je 60 odstotkov asfaltiranih in 40 'odstotkov makadamskih. Strojno so zadovoljivo opremljeni, saj imajo za ceste pripravljenih pet kamionov s plugi, za mesto pa še posebej tri delovne stroje. Na zalogi imajo 15 ton soli in 100 kubičnih metrov posipnega agregata. 50 m3 posipnega agregata je že na cestah oziroma' na klancih, ostali pa je v skladišču pripravljen za strojno posipavanje cest. Posebnega dežurstva nimajo, ampak je vseh dvanajst delavcev in delovodja v pripravljenosti. Ko zapade sneg, se javijo v službo. Šest delavcev je razporejenih na ceste, šest pa za mesto Ljutomer. GORNJA RADGONA SNEG JIH NE BO PRESENETIL Medtem ko so se prejšnja leta tudi komunalni delavci v občini Gornja Radgona pred zimsko sezono predvsem ubadali s tem, kako zagotoviti dovolj soli in agregatov za ceste, ki jih nekje do konca januarja prihodnjega leta. Imajo pa tudi zagotovila cestne skupnosti za še morebitne potrebne količine. To velja prav tako za gramozne agregate. Pri tem pa se srečujejo s problemom. Od nekaj čez 90 kilometrov cest, jih je okrog polovica makadamskih, pri teh pa ni gramoza, ki bi ga morala oskrbeti občinska samoupravna interesna komunalna skupnost. Pripravili so tudi prioritetni načrt čiščenja: najprej bodo očistili ceste, po katerih se odvija avtobusni promet, sledijo zaselki, iz katerih prihajajo delovni ljudje na delo v Ljutomer in šele potem pride na vrsto vse ostalo. Tudi v mestu je nek določen prioritetni red: najprej bodo očistili ceste in dovoze do ustanov posebnega pomena (zdravstveni dom, železniška in avtobusna postaja...) Cestnem podjetju. Za občino Ljutomer bodo na 49 kilometrih regionalnih cest skrbela tri vozila z železnimi plugi in en stroj na nakladanje snega. Vsi trije stroji imajo naprave za posipanje. Pripravljenih je 70 ton soli in 200 kubičnih metrov posipnega agregata. Po prioritetnem vrstnem redu bodo najprej očistili cesto .št. 53 Radenci—Ljutomer—Žerovinci, potem pa vse ostale. Količine soli in agregata, ki jih imajo na zalogi, bodo po ocenah zadostovale za vso zimo. Tudi dežurstvo je urejeno, LENDAVA KOMUNALCI NARED Letošnje leto delamo zadnjič za lendavsko komunalno skupnost, pravijo v komunalnem podjetju Lendava, ker bodo vse ceste po novem zakonu v pristojnosti cestnih podjetij. Komunalno podjetje že vrsto let opravlja za komunalno skupnost zimsko službo, oziroma čiščenje cest in pločnikov. Tudi za letošnje leto imajo izdelan program dela zimske službe, v katerem pa so dali prednost tistim cestam ki so najbolj prometne in zatorej najbolj pomembne. Komunalci pravijo, da imajo za letos dovolj soli in nasipnega materiala in so pripravljeni na zimo. V skladiščih imajo 20 ton soli in nad 200 kubičnih metrov drobljenca za primer poledice. Pripravljena je tudi mehanizacija, imajo na voljo dva kamiona s plužnimi deskami, dva trosilca za posip ob poledici, manjše stroje za čiščenje Jani D. Preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, kot so sladkor, olje, pralm praški in nekatero drugo blago za široko potrošnjo, jo v murskosoboški občini zadovoljiva. K temu je v mno-gočem pripomogel nosile« preskrbe — Veletrgovina Potrošnik, ki je v mesečin oktobru in novembru zagotovila zadostne količine potrebnega blaga, zato ni pn' šlo.do večjih izpadov. Čepra* je res, da je v trgovinah z živilskimi proizvodi občasno primanjkovala zlasti kava, limone, čokoladni izdelki; alpsko mleko, siri, mesni izdelki, konzerve in margarina. Znatno boljša pa je bila v minulih dveh mesecih Pre' skrba s kruhom, moko, soljo, konzumnim mlekom, testeninami in drugimi Živi*' skimi izdelki. „5 so Po drugi strani, pa jtl največje težave na po -. preskrbe s kurivi in na'^. mi derivati, saj zlasti p manjkuje kurilnega premoga in Plina^ ^aobči-izvršni svet skupščin jla. ne v Murski Sobo ti P b n0 gal komiteju za druzo planiranje in družbe t nomski razvoj, da sK P w nosilci preskrbe v ob« roii0 sta poslovna enota P ‘ 0 Potrošnik, izdela bila ri obvestili tudi repum komiteja za energe« iza. tržišče ter delovno cijo Petrol in po^jel svete. Izvršni svet je P' tudi sklep, da mora mu pe soboška poslovna enoi , trola takoj POP^'1* olja red razvoza kurilnega tr-Ta seznam pa diti še potrošniški sveti- Ker so letos d°bih odstotkov manj količi r na kot lani v tem obO je prišlo do določenih bo)jše pri preS a’’ inP novemb? dobave od 10. no dalje pa-je uPr}vl^"og1<»-čakovati, da bodo decembra prejela P voso-gospodinjstva v mirrs boški občim. Sprejemi p0-pobuda Veletrgovine trošnik, po kateri bis interesent dobil št jojge čimer bi odpravili jja vrste čakajočih To n* a(n-le za Mursko Sob ’ ^je pak tudi Beltince m na-Petrovce. Sleherni ^en, m reč pravočasno on li0. kdaj lahko pride P° Tako organizirana p1 ,^0 bo potekala . raz^j predvsem zunaj de' j0 v časa, pn čemer ^8 organizacijah dela, kot je skleni mU> soboški izvršni svet, za fllh kontrolo odhoda zap z delovnega mesta. Čeprav so dobav1^, količine premoga za pn t v no 15 odstotkov ve«Jf.ahjii-enakem lanskem ? pa so prav v teh jes„atn° mesecih količine zmanjšane. V nove .0. namreč niso dobili pOL jz vanega rjavega prempg j(i Bosne, pa tudi pri lig”' ga dobavljajo iz 1 'l Velenja, je prišlo do d jjj nega zastoja. Ob mes’ jsta-potrebah 2600 ton P'L^jh vljajo dobave iz d°n virov le delno P°K1 • iO' potreb. Zato pomen*.^-kajšnjo olajšavo uvoz $ tov iz Sovjetske zvez mesec pa bi naj dobJ, ^či' brikete iz Vzhodne | tetrti-je, ki so zelo pipo Zanimivo pa je, da 'Tv ppV-ni kakšnega posebneg jjh praševanja po drvenje na zalogi dovolj- Mila STRAN 8 kmetijska panorama Bolj kot v kateremkoli obdobju doslej bo v naslednjih letih proiz-v°dnja hrane in na njo vezana oskrba potrošnikov, kakor tudi turistično gostinska dejavnost, pomenila pomemben del stabilizacijskih prizade-vanj v naši družbi. Ker sestavljena organizacija ABC Pomurka združuje Proizvajalce in distributerje hrane ter organizatorje in izvajalce gostinko turističnih dejavnosti, bo delo na povečanem obsegu proizvodnje ’oliko bolj pomembno. Z name iom. da bodo prizade-^nja za dosego tovrstnih ciljev v letu 1983 uspešna, so se delavci ln kmetje v združenem delu sozda ABC POMURKA dogovo-rtli. da tudi v prihodnje finančne zadeve oziroma politiko opra-vbujo preko Interne banke. Glede na resolucijska določila ° razširjeni reprodukciji pogojeni z novimi naložbami in glede na stanje in možnosti najemanja kreditov pri temeljnih bankah je asno. da vseh predvidenih na-ložb ne bo moč vključiti v skup-n° finansiranje. Zato so se dogo-v°rili, da bodo združena sredstva v naslednjih letih usmeriti v tiste naložbe, ki bodo usklajene z razvojnimi cilji širše družbene skupnosti. dJako kot v letu 1982 bodo 19oiVC' a8E°ž'vilstva tudi v letu v|j/ vse s''e usmerili v zagota-voan^e srcristev za tekočo proiz-mi nk°' Po dogovoru s temeljni-ntož bankam' bodo izkoriščali or/nOSl' najemanja kreditov za vod niZlrano 'n naročeno proiz-avan^ bfane. se dogovarjali o v|;‘ Slrania proizvodnje, zagota-skim'IU °^ratnih sredstev za orXne- nakuPe hrane in za Swizirano turistično ponudbo. bon^r ^nka ABC Pomurka pa Plačiln' V Pr'hodnje vključevala v hodon- Pr9mel tiste članice, ki rešev. IZrazile pripravljenost za niov 1'kvidnostnih proble- Pmizvajalcev hrane. ilenvrU?,eyanje prostih sredstev v n^'viUcm sistemu ABC Po-stev n 'er iskanje prostih sred-Prav pl Plovnih partnerjih bo larii ».° Pornemben instrumen-zdru4a za8°lavljanje likvidnosti ^anep^l de!a Proizvajalcev obreC lem “Odo s sistemom ustvar-nju Pestih sredstev k združeva-razlogi I1Sle' k‘ *z objektivnih zaent?V sam' niso v stanju “Botavljau likvidnosti. Iz da $0 P°membno velja omeniti, interne k ’el'h °d ustanovitve llresničenilnke ?apreJ od skuPaJ ProizvcJ1 rraložb usmerili v °dstOtv„ni d?l ABC Pomurke 32 hov din v .Oz|roma 53,359 milijo-trgOv. ariev sredstev, za razvoj Jona J „ So namenili 57,332 mili-kov, ‘narJev oziroma 35 odstotne de'. azvoj gostinsko turistič-d'naril nosli >6,450 milijona ter v oiidOZlJroma 10 odstotkov Sodsto,. ° dejavnost tega sozda nov dim' l oziroma 8,326 milijo-kreditom ’ z usposobitvenim Znesku 30 omurske banke v Je pom1,„LmillJonov dinarjev pa *naHka^^ ZD1 z Lekom v Lendavi. bankam''5,u 1982 seje Interna n'čitev nhnn? ?n8azirala za trres-d? je z obveznosti, tako. n'h sred^°tav'janjem dopolnil-Pr°stih srna' Z združevanjem ?r.8anizadr Stev od č>anic in V a likvidJnl2Ven S°ZD. zagoto-^nostne Svojih članic- H-l’11' tudi V Ža^ pa so premo-Let°s so o aYal‘ranjem menic. ( avahrali 4699 menic. Sk,upaj doseg'' kV- čredno,-. 5 milijona dinar-q?"keABCo Potenciala Interne □ 4.70] mir °murka tačas znaša a Je Rled >'JOna dinarjev, tako nrecejšnia r r? dane avale še d^etciah azhka. Izkoriščenost Sl|® aVale Je namreč v’enic. ki nnos’5e nevnovčenih rednosti 300 m'r°h ni Presegla o milijonov dinarjev. nanz°dročju Ppačl|nega prometa tm^na sredPomurJa.so se fi-ttn ' a- saj se iJV? racionalnejše UhStl 'n Jterie.P aCyvanje obvez-ču^kih razm^l lz dolžniško->medsek^eri)'odnosno obra- ’"terne Jk'h obveznosti čla-e banke iz naslova prometa blaga in opravljanje storitev, opravljalo brez žiralne-ga denarja. Tako je Interna banka v letu 1980 opravila za 521',530 milijonov dinarjev trans-akcij, v letu 1981 za 2.095 milijarde dinarjev in do 31. oktobra letos že za 8,424 milijarde dinarjev. V prihodnje pa bodo uvedli še obračunavanje medsebojnih obveznosti članic Interne banke iz naslova prometa, blaga in opravljanja storitev na drugih področjih SR Slovenije brez uporabe žiralnega denarja za temeljne organizacije, ki bodo to želele in ki imajo večje obveznosti in terjatve iz tega naslova. V prihodnjem letu bodo proizvajalci hrane ABC Pomurka vložili za večjo proizvodnjo 2,67 milijarde dinarjev. . Po tem. ko je ABC Pomurka v preteklih letih namenila razširjeni reprodukciji na vseh področjih in dejavnostih precejšnja investicijska sredstva, bodo v naslednjem obdobju ta vlaganja močno skrčili. Pomembna sprememba bo. da se bodo odločali za vlaganje le v primerih, ko bodo na voljo večja sredstva iz bančnih virov, tako da ne bodo lastna obratna sredstva prelivali v naložbe, s čimer bi ogrozili proizvodni proces v združenem delu. V letu 1983 bodo združene organizacije ABC Pomurka v razvoj združene kmetijske proizvodnje za povečano število reje govedi, večjo rejo prašičev, nakup mehanizacije, ureditev novih nasadov sadnega drevja, vinogradov in drugo namenile 679.848 milijona dinarjev od tega največ za naložbe pri združenih kmetih KZ Panonka v občini M. Sobota, kjer načrtujejo za večjo proizvodnjo hrane prt združenih kmetih v prihodnjem letu vložiti 357.124 milijona dinarjev. V družbeni sektor pa bodo v Pomurski v 1983. letu vložili več kot 1.114 milijonov novih dinarjev. Sredstva bodo v pretežni meri namenili nakupu zemljišč od ostarelih kmetov, melioracijam novogradnji hlevov za govedo, izgradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo močnih krmil, nakupu mehanizacije, obnovi vinogradov in sadovnjakov. Ob prednostnih naložbah v primarno kmetijsko proizvodnjo bodo proizvajalci hrane morah povečati tudi predelovalne zmogljivosti prehrambene industrije. Za predelavo oziroma dodelavo izdelkov iz mesa m mleka načrtujejo nameniti 380.109 milijona dinarjev. Za boljšo oskrbo potrošnikov oziroma razširitev »trgovske mreže« bodo vložili 197 milijonov in v razvoj gostinsko turistične dejavnosti. ki je pomembna predvsem zaradi deviznega prihodka, pa bodo namenili 74.9 milijona dinarjev. Skupno bo agroživilski kompleks ABC Pomurka v letu 1983 za razvoj namenil 2.0/t milijarde dinarjev. Seveda pa so tudi kmetijci kljub temu, da štejejo v prednostno panogo pripravili listo P”°”7 tetnih naložb. Med naložbe, ki jih bodo morali uresničiti med prvimi šteje rekonstrukcija kafilerije. v kateri bodo predeloval, odpadke Mesne industrije m na ta način pomembno zmanjšali uvoz beljakovinskih sestavin, potrebnih za pripravo krme za živino. Alternativna rekonstrukcija kafilerije namesto tacaš neuresničljive novogradnje 450 milu jonske kafilerije bo veljala 80 milijonov. Nova tovarna močnih krmil v Lipovcih bo veljala 23 milijonov dinarjev. Vse pred i dene naložbe bodo v Pomurki uresničili z združevanjem*^ štev združenih OZD. s sovlagateljev m -seveda kredu temeljnih bank. Nove obrestne mere kreditov za naložbe v kmetijstvo Zbor delegatov Hranilno kreditne službe KZ Panonka je sprejel sklep o spremembi obrestnih mer za kredite, depozite in hranilne vloge v smislu dogovora o spremembi obrestnih mer. Nove obrestne mere bodo vlagateljem obračunavali od 1. marca letošnjega leta. Do spremembe je prišlo zaradi poenotenja monetarno kreditne politike. Tako poslej hranilno kreditna služba KZ Panonka-obrestuje hranilne vloge na vpogled po 7,5- odstotni obrestni meri, hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev s 13-odstotnimi obrestmi, hranilne vloge, vezane nad 24 mesdcev s 15- odstotnimi obrestmi in hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev po 20- odstotni obrestni meri. Na hranilne vloge namensko vezanih sredstev za pridobitev kreditov po samoupravnem sporazumu HKS bodo vlagateljem oziroma koristnikom kreditov glede na vrsto kredita pripisali od 1 do 10-odstotne obresti. Spremenjene so tudi obresti za naložbe v tekoče poslovanje, tako bodo krediti za selektivne namene iz sredstev banke namenjeni družbeno organizirani proizvodnji, odkupu in za zaloge kmetijskih proizvodov na voljo po 12- odstotni obrestni meri. Krediti za melioracije bodo poslej po 6- odstotni obrestni meri, za govedorejske in prašičerejske hleve oziroma krediti za naložbe, namenjene večji prireji mesa, bodo po 8- odstotni obrestni meri, za kredite za urejanje nasadov sadja bo posojilojemalec moral odšteti 12- odstotne obresti, kmete, ki bodo najemali posojila za perutninsko proizvodnjo, bodo posojila veljala letno 16-odstotkov, za investicijske kredite za naložbe v kmečki turizem pa je obrestna mera od 12 do 16 odstotkov. Boris Hegeduš Velik pokal za izdelke soboške TMP ABC Pomurka oziroma Tovarna mlečnega prahu te sestavljene organizacije je na nedavnem sejmu Mleko 82 v ostri konkurenci 17 največjih mlekarn iz vse Jugoslavije edina osvojila veliki pokal, ki ga strokovna žirija podeljuje za večletne dobre rezultate v proizvodnji in za trajno vrhunsko kvaliteto mlečnih proizvodov. Soboška Tovarna mlečnega prahu je letos v Mariboru razstavila 5 proizvodov, od katerih so si kar štirje prislužili zlate medalje. Zlato odličje so pomurski mlekarji prejeli za surovo maslo, evaporirano, kondenzirano in mleko v prahu. Tudi peti razstavljeni proizvod zeliščno maslo si je prislužil bronasto medaljo. Boris Hegeduš Pliva bo vlagala v proizvodnjo mleka Predstavniki zagrebške Plive so se z mlekarji Tovarne mlečnega prahu v M. Soboti dogovorili, da bo Pliva vložila 12 milijonov v proizvodnjo in predelavo mleka pri ABC Pomurka. Tovarna mlečnega prahu pa je sprejela obvezo, da Plivo v še večji meri kot doslej oskrbuje z mlekom v prahu, ki ga PLIVA rabi za 60 LET MESNE INDUSTRIJE V MURSKI SOBOTI Realni optimizem S slavnostno sejo delavskega sveta so pred dnevom republike v delovni organizaciji Mesna industrija obeležili 60-letnico mesne industrije v Murski Soboti. O njenem razvoju smo v našem listu že pisali, zato v tem zapisu ne bomo opisovali njenega razvoja v šest desetletjih, spomnimo naj le na nekaj pomembnejših letnic. Kot začetek mesne industrije v Murski Soboti se šteje leto 1922. koje začela z delom Benkova mesarija. Leta 1945 je prešla pod državno upravo, pozneje pa v družbeno lastnino Leta 1976 je bila dograjena sodobna klavnica ... Slavnostne seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja: Geza Bačič, Martin Horvat Štefan Čahuk. Pavek Pongrac. Štefan Pintarič, Gusti Grof in drugi. »Domači« govorniki in gostje so poudarili velik pomen mesne industrije v Murski Soboti, niso prezrli tudi težav, v katerih se nahaja zaradi razkoraka med cenami surovin in gotovih izdelkov, vendar je bilo poudarjeno, da je treba na razvoj te dejavnosti v prihodnje gledati z realnim optimizmom. Mesna industrija ima namreč sposoben kader, razvito samoupravo ponosna je lahko na dosežke v težkih pogojih gospodarjenja. Izkoristila je. in to dobro, skoraj vse notranje rezerve. Spodbudni so tudi dosežki v razvoju dohodkovnih odnosov, zlasti pa s povezovanjem z interesnimi skupnostmi za preskrbo mest Mesna industrijaje tudi najpomembnejši izvoznik v sozdu ABC Pomurka in tako zagotavlja devize za uvoz surovin za primarno proizvodnjo. Menda je edina v Sloveniji, ki je registrirana za izvoz na vsa svetovna tržišča Na skromni slovesnosti so izročili 90 delavcem jubilejne nagrade za 10, 20 in 30-letno delo, devet delavcev pa je prejelo priznanja m nagrade ža inovacije, koristne predloge m tehnične izboljšave Naj jih predstavimo: Martin Lutar. Franc Železen, Koloman Gomboc, Alojz Mesarič, Ludvik Kuplen, Ratko Jerič, Hubert Cipot, Ludvik Rituper. Jože Vujec, Gusti Bojnec, Franc Ščančar. Pavel Brunec. proizvodnjo otroške hrane in pri drugi proizvodnji. Poleg tega, da bo Pliva prispevala sredstva za večjo proizvodnjo mleka pri kmetih, bo sovlagala tudi v modernizacijo predelave mleka v TMP. Projekte za povečanje zmogljivosti bodo pripravili v ABC Pomurka. Boris Hegeduš Š. S.' KAKO NA STARA LETA? Tisti, ki imajo doma kmetijo, ki se preživljajo v potu lastnega dela, verjetno vedo, kaj pomeni biti kmet. Večina, ki se bavi s kmetovanjem, je do tega prišla zato, ker so pač ostali doma na kmetiji, le redki pa so danes tisti, ki so se zavestno odločili za kmetovanje, ker jih to veseli. Danes ni več tako hudo misliti na to, kako bo potem, ko ne bo več moči za delo, saj smo v kmetijski politiki dosegli lepe uspehe tudi na področju socialnega in pokojninskega varstva. Koliko pa je danes kmetij. na katerih kljub temu vztrajajo lastniki, ki bi si že zdavnaj zaslužili miren počitek, a jih veselje do dela še vedno žene na polja? Verjetno precej, saj je navezanost na kmetijo, na zemljo, nekakšen strup, ki se ga ne da odpraviti, ki človeka zasovji. Še posebej pa izstopa, če je na zemljo navezana ženska, ki stopa v šestinšestdeseto leto življenja, a je še polna moči in veselja do dela. Takšno kmetijo vodi Kristina Rajh iz Ljutomera. Pravzaprav ne več takšno, saj je njihova kmetija bila včasih dosti večja. Danes imajo le tri hektarje njiv, travnikov in gozda, nekaj svinj, kra Stari del domačije Rajhovih, ki daje že skoraj nostalgično podobo. Sicer pa so ob jesenskem času dvorišča ledno polna, sedaj z bučami, drugič s koruzo in vozovi, ki so pripravljeni, da vedno pripeljejo kaj novega z njiv. vo. ki jim daje mleko in konja. In kaj pravi Kristina Rajh, kaj jo veže na kmeti- »Ne vem. kako bi rekla, težko je to opisati z besedami. To je delo, to je tisti občutek, ki ga imaš, ko zvečer ugotoviš, da si danes zopel naredil nekaj koristnega. nekaj dobrega, to je tisto zadovoljstvo, ko se zavedaš, da kljub letom še vedno lahko delaš. Ni mi težko vsak drugi dan nako-siti voz trave in ga pripeljati domov. In to kljub temu, da sem dopolnila že petinšestdeset let. Sicer pa mislim, da ni vsakdo za kmetijo. Samo tisti, ki resnično ljubijo zemljo, lahko živijo na njej in jo s srcem obdelujejo. In ta vrača toliko, kolikor vanjo vložimo.« Sledi vprašanje, ki je več ali manj samo po sebi umevno: ali se da živeti od treh hektarjev zemlje? »Seveda se da. Pravzaprav sama ne rabim dosti, a doma imam še varovanko, ki mi jo je zaupalo socialno skrbstvo, in še enega, ki mi TURNIŠČE: cene pujskov V četrtek (25. nov.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču samo 44 pujskov, tako da precejšnje število kupcev ni prišlo do nakupa. Prodajne cene pa so.se gibale od 3.800,00 do 4.400,00 dinarjev za par prascev. ' Teden dni kasneje, to je v četrtek 2. decembra, je bilo povpraševanje še večje, tako da so rejci prodali vse pujske (pripeljali so jih 31) že spotoma pri vstopu na sejmišču. Najnižja cena je bila 4.000,00, najvišja pa 4.500,00 dinarjev za par pujskov. pomaga pri kmetovanju. V trgovini ne kupcem dosti, pač tisto, česar nimam doma: sladkor in kakšne malenkosti. Vse ostalo; moko, koruzo, meso ... imamo doma. Ne živimo razkošno, a vendarle gre.« Kljub temu pa vendarle vsega ne zmorete sami, predvsem težka kmečka dela, kot so oranje ... »Pri takšnih opravilih mi pomagajo sosedje, znanci, ki so že strojno opremljeni. Prepričevali so me, da bi šla delat izpit za traktor, a se zaradi let nisem mogla odločiti in prepričati. Tako pa smo sedaj lepo uredili. Kadar rabim pomoč sosedov, mi priskočijo, kadar pa oni rabijo pomoč, jim grem pomagat. Tako je vse lepo rešeno.« Kristina Rajh ima številno družino. Vsi sinovi in hčerke so dobro situirani in preskrbljeni. »Vse tri sinove in hčerko sem vzgojila in jih pripravila za življenje kljub težkem delu doma. V življenju so uspeli in ni mi bilo žal nobenega truda, ki sem ga vložila v njih.« Še eno vprašanje se je porodilo ob tem pogovoru — kako bo potem, ko ne bo zmogla več vsega dela. »O tem nisem kaj dosti premišljevala, saj zaenkrat še lahko delam. A kaj bo potem? Ne vem. Zemljo bom verjetno dala v najem, tako bom še kljub temu imela nekaj od nje. Ne mislim je prodajati. Sem le preveč vezana na njo. Nimam je pa toliko, da bi mi zagotavljala dovolj sredstev za preživljanje, če bi jo prodala. A pravim, zaenkrat si s tem ne razbijam glave.« Dušan Loparnik STRAN 9 9- DECEMBRA 1982 dopisniki so zabeležili Še iz Certusovega tozda Avtobusni promet »BREZ BESED” S PLESOM V LJUBLJANI 20. in 21. novembra so v Cankarjevem domu v Ljubljani potekali Plesni dnevi 82, na katerih so sodelovale perspektivne amaterske plesne skupine izraznega plesa iz Slovenije in profesionalna skupina iz Zagreba. Na teh dnevih seje predstavila tudi plesna skupina Brez besed iž Murske Sobote. Mladi plesalci so se predstavili z dvema plesoma. Prvi je bil avtorski ples Matjaža Fariča „V nedeljo zjutraj”, drugi pa ,.Norišnica 20. stoletja”, ki temelji na konfliktih današnjega načina življenja. Plesna skupina izraznega plesa Brez besed deluje v okviru srednješolskega centra že pet let. Sestavljajo osem stalnih in trije občasni plesalci. Skupino že od samega začetka vodi Matjaž, ki pa je obenem tudi koreograf skupine. Nastop na Plesnih dnevih 82 je vsekakor njihov dosedanji največji uspeh, saj so dosedaj nastopali le na področnih in redkih republiških srečanjih ter na nekaterih proslavah v Murski Soboti. Nedvomno bi si mladi perspektivni plesalci zaslužili več javnih nastopov in tako bistveno pripomogli k popestritvi kulturnega dogajanja v Murski Soboti in v vsaj pomurski regiji. S. Prelec Tale posnetek je iz Lucove. V trgovini so kupili najnujnejše za domačo rabo in se s tovorom lesa za kurjavo vrnili domov. Bo vsaj doma toplo... Foto: Janko Stolnik PRILIKA DELA TATU! । »Komunisti smo se na sestanku pred zborom delavcev izrekli, da ga bomo v redu izpeljali, če ne. vrnemo partijske knjižice. A kaj se M je zgodilo? Z ostalimi vred smo padli pod vpliv posameznikov, ki so nam metali pesek v oči in tlačili vato v usta. Piscev anonimnega pisma o razmerah v kolektivu, poslanega na republiške sindikate, I nismo obsodili, zato sta (so) se ob koncu zdela(i) kot nekakšne(i) tragična(i) junaka(i). Tudi posebna, tričlanska komisija za sklepe, imenovana na zboru, je odpovedala.« SPODBUDNA NOVICA V letošnjem letu smo v Lendavi ustanovili društvo gojiteljev malih živali. Društvo šteje trenutno 14 članov, ki gojijo pretežno kunce različnih pasem. V oktobru smo sodelovali na 5. republiški razstavi malih živali v Ljubljani, kjer smo z razstavljenimi živalmi dosegli lepe uspehe. Na prvi razstavi te vrste v lendavski občini, ki jo bomo pripravili konec decembra, pričakujemo večje število novih članov. Sedež društva gojiteljev malih živali je v Lendavi (Kajuhova 8). Somi Ladislav SEBEBORCI PRIONI VAŠČANI Že nekaj časa je bila okolica vaške tehtnice v Sebeborcih precej neurejena. Še zlasti neurejeni so bili obcestni jarki, kjer voda ob večjih nalivih ni mogla odtekati. Vaščani so z lastnim delom prispevali k odpravi tega in položili betonske cevi. Simona F. GORNJI PETROVCI Srečanje ostarelih občanov Da je starost lahko tudi lepa, so dokazali starejši občani Gornjih Petrovec in okoliških vasi, katerih srečanje sta zadnje dni novembra organizirali KS in KK SZDL. Srečanja se jih je udeležilo kar 116. Spregovorila jim je predsednica KO RK Sarika Kučan; zanimivo je bilo prisluhniti spominom na mlada leta. Iz njihovih grl pa je bilo slišati marsikatero, skoraj že pozabljeno pesem. Da je bilo srečanje res zanimivo, gre vsa zahvala delavcem COŠ, ki so ostarele občane bogato pogostili. Pripravili pa so jim tudi bogat kulturni program. Milan GAŠPAR Pevski kulturi v tišinski osnovni šoli' posvečajo dobršno mero pozornosti, zato na prireditvah nikoli ne razočarajo. Imajo otroški in mladinski pevski zbor, pa tudi sekstet frulic dobiva dolge aplavze. F. K. Cernelavci PRED ZIMO POGLED NAZAJ O mladini iz Cernelavec je bilo do sedaj bolj malo slišati. Vendar je ta kljub svoji skromnosti precej delavna, saj je svoje naloge, ki si jih je zadala na letni konferenci, skoraj v celoti izpolnila. Že spomladi smo v spomin na tovariša Tita zasadili 88 okrasnih dreves, ki nas bodo vedno spominjala na našega velikega voditelja in vzornika. Za 8. marec — dan žena smo se spomnili svojih mater in sester ter jih ob kulturnem programu tudi pogostili. Tudi v poletju je bilo delo živo in pestro. Za srečanje ostarelih občanov iz celotne krajevne skupnosti smo pripravili pester kulturni program. Prav tako tudi nismo pozabili na rojstni dan republike, 29. november. Pripravili smo pester kulturni program. V mladinski organizaciji so skoraj vsi člani gasilskega društva in se tudi tam učijo in vadijo, da bi bili sposobni varovati svoje domove in imetje. To je le kratek pregled nazaj, v tem času pa že snujejo nov delovni program. B. L. ----KOBILJE Boris Škrjanec iz soboške Panonije je sodelavcem in drugim pravi vzornik. 23. novembra je daroval kri že petdesetič. Mnogi bi se mu radi zahvalili, vendar je zanj tudi teh nekaj vrstic dobra spodbuda. Še HVALA naj dodamo. Foto: F. Kuhar PRAZNIČNO Ob letošnjem dnevu republike so mladi v Kobilju v vaškem domu pripravili tradicionalno proslavo. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole in člani kulturno-umetniškega društva. Dan pred praznikom so se mladi člani dramske sekcije predstavili z veseloigro Klopčič, ki je bila namenjena otrokom. Zvečer so jo ponovili za starejše krajane. Karel Ščavničar -----ŽENAVLJE--------------------------- 50 let gasilskega društva S polaganjem venca na grobove 23 umrlih ustanovnih članov so ženaveljski gasilci na praznično nedeljo začeli s proslavo ob 50-letnici domačega društva. V prisotnosti številnih krajanov in šestih gasilskih društev je imel slavnostni govor predsednik GD Ženavlje Ernest Gomboc, sekretar društva Janez Zavec pa je prebral kroniko.društva. O pomenu gasilstva na področju požarne varnosti, ljudske obrambe in samozaščite pa sta spregovorila predsednik KK SZDL Gornji Petrovci in predsednik občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest E6ry, ki je predal društvu priznanje druge in tretje stopnje, osemindvajsetim posameznikom pa priznanja in značke. Tov. EOry je podelil priznanja tudi GD Šulinci in GD Lucova ter petim članom GD Šulinci. Proslavo ob visokem jubileju so združili s praznovanjem dneva republike. Program so popestrili učenci petrovske osnovne šole. Milan Gašpar ----DOBROVNIK---------------------------- Trgovina in proizvodni obrat Na programski konferenci KK SZDL v Dobrovniku so analizirali delo v minulem letu. Menili so, da je svoje delo v redu opravljala, saj je pritegnila k delu vse organizacije in društva. Rezultati niso izostali. Največji objekt, ki so ga pred leti začeli graditi s samoprispevkom, je kulturni dom. Zaradi podražitev gradnje niso mogli končati. Naloga za jutri! Kaj pa najbolj tare Dobrovničane? To je tovarna. Dobrovnik je največja vas na dvojezičnem območju. Ce bi dobili obrat, bi se življenje v vasi prav gotovo spremenilo. Delavci — vozači bi lahko v domačem kraju našli zaposlitev. Krajani so izrazili željo in potrebo po novi trgovini s tehničnim blagom. Sedanja prodajalna je v stari osnovni šoli, in to že dvajset let. Potrošniški sveti bodo morali zaživeti in prisluhniti občanom. Z marljivim delom bodo lahko rešili tudi gradnjo prodajalne. Zakaj dela zdravnik v vasi le dva dni v tednu, ostale dneve pa v Turnišču? Še in še so se občani spraševali, še in še bi lahko naštevali. To je le izsek iz dolge razprave. Etelka M. GOSPODARJENJE V OBČINI LENART OB TRIČETRTLETJU Večji izpad proizvodnje do konca leta Prvi podatki o poslovanju samoupravnih organizacij in skupnosti v lenarški občini kažejo, da bo ta manj razvita občina težko uresničila vse začrtano do konca srednjeročnega obdobja. Združeno delo namreč močno pesti oskrba z reprodukcijskimi materiali, ki ima v devetih mesecih sicer manjše posledice, kot so menili ob polletju, zato pa pričakujejo večji upad proizvodnje do konca leta. Najosnovnejši podatki pravijo, da se je v tem času v primerjavi z enakim obdobjem lani celotni prihodek v občini povečal za 28,6 odstotka, dohodek pa le za 22,1 odstotka, saj so hitrejše od njega naraščala porabljena sredstva (za 38,9 odstotka). Posamezne ozd beležijo različne poslovne uspehe, med najuspešnejše pa ob tričetrtletju sodijo Unior, Marles, TOZD pohištvo in TOZD Poljedelstvo Agrokombinata. Povečale pa so se tudi izgube, ki jih največ ustvarjajo TVT Boris Kidrič, Mercator, Opum in Stroj servis. vp Nedavni sestanek osnovne organizacije ZK v 236-član-skem Certusovem tozdu Avtobusni promet v Murski Soboti — organizacija šteje 25 članov, sestanka pa se je udeležilo 22 komunistov — se je zdel prej' odoben posipavanju s pepelom kot odgovornemu razčiščevanju in analiziranju pred časom sklicanega nočnega zbora kolektiva. Tak vtis je štiriurna razprava zbujala tem bolj, kajti tudi tokrat je bilo bore malo izrečenega na račun discipline, poštenja in odkritosti, skratka o vrlinah, ki že leta in leta ne najdejo poti med delavce soboškega Certusa. Zato pa se je mednje dodobra ugnezdila znana ljudska, ki pravi, da prilika dela tatu. Sicer pa smo dejstva že razkrili (Vestnik, štev. 46 od I5. novembra letos) in si tokrat, dovolimo nekaj več komentarja. Da nekdo nekomu drži »štango«. ie sila razvpita — žal tudi razširjena — navada (potuha!). bolj znana kot lažna solidarnost. Posebej v specifičnih poklicih ji kaj radi podleže- jo in prevozništvo ni pri tem nikakršna izjema. V tozdu Certusa v Murski Soboti je očitno najprej zašla v razporedno službo. Danes namreč odgovorni priznavajo, daje prihajalo do spreminjanja razporedov voženj na lastno pest. Da je bil menda takrat vpeljan tak sistem, pristavljajo, obenem pa mimogrede navržejo nedvomno zanimiv podatek, da so namreč v zadnjih devetih letih zamenjali kar štiri delavce raz-porednike. Tudi poseben odbor za medsebojna razmerja ni mogel do živega posameznikom. ki so po mili volji vedrili in oblačili, da o delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ne govorimo. Pred dobrim letom in pol je vzel v roke krmilo tozda Martin Puha. Sam pravi, da sije vse do danes prizadeval uveljaviti delitev dela in odgovornosti v kolektivu, vendar ne s trdo roko in disciplinskimi postopki, marveč odprtostjo in širino, zlasti pa strpnostjo in razumevanjem. To pa očitno ni bilo pogodu dvignili predstavniki samoupravnih organov, družbenopo- litičnih organizacij, delegacij in I če bi bilo predsedstvo zbora J dovolj odločno in enotno, do »miniranja« in zavlačevanja g zbora do ranih jutranjih ur I zanesljivo ne bi prišlo. Tako I pa... ’ ’ Medsebojni odnosi so v Cer-tusovem tozdu Avtobusni pro- I met v Murski Soboti še vedno I moteni. Poleg tega zaposlene p upravičeno vznemirja dejstvo, da so se znašli med kladivom in g nakovalom, saj organizacije združenega dela iz vsega Po- g murja terjajo čedalje več prevozov. ukrepi zvezne in republi-ške vlade pa jih pri tem omeju- g jejo. So potemtakem pred zah- V tevnimi prerazporeditvami, za; -to bi do pobotanja znotraj g kolektiva — in tudi sicer vsega g Problemsko o stanovanjskem gospodarstvu bilo od 56 vabljenih prisotnih 41 delegatov, ki so pozorno prisluhnili uvodni interpretaciji predsednika odbora Tončka Ošlaja. Iz povedanega je bilo predvsem razbrati, da je stanovanje eksistenčna potreba, ki ji je potrebno nameniti ustrezno pozornost. V soboški občini je 2356 družbenih stanovanj, 147 je stanovanj etažnih lastnikov, 276 pa je hiš v družbeni lasti; vrednost stanovanjskega fonda presega dve milijardi dinarjev. Po srednjeročnem planu izgradnje, ki sicer močno kasni, naj bi bilo v kratkem vseljivih še 96 stanovanj, 63 stanovanj pa dodatnd vseljivih v aprilu naslednjega leta. To so v glavnem stanovanja tako imenovanega lendavskega kompleksa, kjer kvadratni meter nove stanovanjske površine znaša že 27.944 dinarjev. Visoka cena je med drugim vzrok, da je med občani vedno večje zanimanje za individualno gradnjo ali adaptacije obstoječih stanovanjskih hiš, posebej pa, da je med bodočimi stanovalci v blokih vedno manj mladih družin. Prav tako pa se vedno bolj tudi daljša seznam solidarnostnikov, ker so potrebe večje od možnosti. Družine, ki so se v solidarnostna stanovanja vselile pred petimi leti, pa kljub dogovoru o začasnosti bivanja, oziroma izselitvi, še vedno živijo v njih, ker v zaostrenih pogojih gospodarjenja in padcu standarda niti ne razmišljajo o nakupu stanovanj. Po drugi strani pa so stanarine v družbenih stanovanjih še vedno vse prej kot ekonomske tudi v soboški občini, ki je b.ila med prvimi, na prehodu pa prav tako obstala na pol poti. Prav tako je na področju stanovanjske samouprave, ki povsod ni zaživela tako, kot bi morala. Ponekod sicer hišni sveti delujejo,' vendar so v glavnem odvisni od osebne zavzetosti predsednikov in nekaterih članov, kjer pa temu ni mi bi lahko najlažje sodelovala tud' delovna organizacija Sobota kot vzdrževalec stanovanj. O okviru reorganizacije na področju stanovanjskega gospodarstva pa je b”a omenjena tudi funkcija izvajalca investitorskih del, ki jih je za nove gradnje prevzel Zavod za ekonom1' ko in urbanizem. Reorganizacija UPORABNI PREDLOGI SVETA ZA ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE PRI OBČINSKEM SINDIKATU — V osnovnih organizacijah združenega dela in delovni' skupnostih je potrebno napraviti pregled zbiranja in gibanja sreds za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. — Osnovne organizacije sindikata morajo dati pobudo za sam pravno normativno urejanje, pridobivanje stanovanj in stanovanji kreditov za delavce v svojem OZD. r heti — Tudi OZD — lastniki stanovanj morajo v večji meri skr za gospodarjenje s slano vanji. a — V večji meri kot doslej je potrebno zagotoviti solidarno stanovanja. . v — Samoupravna stanovanjska skupnost mora svojo aktivno večji meri usmeriti v samoupravno funkcijo in krepitev vloge položaja delovnih ljudi in občanov ter urejanje zadev na p°"r z stanovanjskega gospodarstva. „ . — Predlagajo graditev stanovanj nižjega standarda (cenejšaT — Pri projektiranju stanovanjskih objektov, je potrebno vP.'ai. sistem stimuliranja, tako da bo ta upošteval racionalna in funketo na stanovanja, ne pa le skupno vrednost projekta — objekta. na — E sindikatih podpirajo nadaljnji postopek — prehod ekonomske stanarine. k -kto> — Služba za vzdrževanje in investiranje stanovanjskih ob/e* naj bo organizirana učinkovito in racionalno, zato je P0,repln te vsaki organizacijski spremembi proučiti predvsem to, kolik spremembe omogočajo uresničevanje gornjih ciljev. — Ponovno je potrebno proučiti kriterije za dodeljevanje sol noslnih stanovanj, ker nekateri sedanji spodbujajo-začasno nase!) nje v prostorih, ki so za bivanje neprimerni. tako, stahovalci toliko bolj pogrešajo nekdanje hišnike, ki bi vzpostavili red in na katere bi se v nujnih primerih, ko je v stanovanju kar narobe, lahko obrnili po pomoč. Zato so bila med drugimi tudi postavljena vprašanja o ponovni uvedbi hišnikov, s kateri- nesla naj bi poleg kvantitativnih vn „ predvsem kvalitativne spreme^. odnosu stanovalec—izvajalce- $ več pa ni bilo tudi razglabljaj kulturi stanovalcev in še marš* j drugem, kar je pričujoči konfet dajalo pečat problemskosti. Brigita SKUPŠČINA OSSS MURSKA SOBOTA Uveljaviti načelo f„ „SKRB LJUDI ZA LJUD* V soboški občini so razvili široko razpravo o problematiki ostarelih oseb na najrazličnejših nivojih, ki jo bodo sklenili delegati na seji skupščine občine še ta mesec. K temu je vsekakor pripomogla skrbno izdelana analiza o problematiki ostarelih oseb v soboški občini. O njej je bila poglobljena in vsestranska razprava tudi na zadnji seji zbora uporabnikov iri izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota, ki je pokazala, da je bilo na tem področju doslej veliko storjenega, hkrati pa opo- že pri doraščajoči mladini skrbeti za pravilen odnos do ostarelih, pri čemer bi morali več storiti starši, vzgojnovarstvenc ustanove in šole. Nasploh pa bi v skrbi za ostarele morali uveljaviti »SKRB LJUDI ZA LJUDI« v vseh okoljih, ne pa da tej problematiki namenjamo več skrbi le v svetovnem letu starejših oseb ali ob vsakoletnem tednu ostarelih občanov. Delegati so na seji sprejeli več priporočil, predlogov in stališč, ki bi jih morali v prihodnje bolj uveljaviti, zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združe- hkrati pa imeli tudi. nek«! "’ pornb. Tako so predlagali- .. pri uresničevanju socialno-** jjj stnih pravic morali uy.Lte' večjo selektivnost, odpravit’aii matizem in usmerjati ju predvsem za pomoč družin*,^ posameznikom. OrganiZa p-združenega dela, krajevne » nosti in strokovne službe P* j^j-postopku za uveljavljanje no-vamostnih pravic morale števati dejansko socialno Pri tem je potrebno o n' dogovorjeni življenjski nn«1 občanov, ki si ga s svojim ne morejo zagotoviti. Del^ ^o tudi sprejeli začasno Pr!s^siv‘’ stopnjo za socialno občine Murska Sobota zaP nje leto, ki znaša 1,12 odstop VESTNIK, 9. DECEMBRA STRAN 10 naši kraji in ljudje Po novem letu še več kot doslej Na Podgradju — kmalu ruševine IV teh poznih jesenskih dneh, ko je dela na poljih čedalje manj, v prenekateri pomurski vasi na različnih sestankih ocenjujejo I minulo delo in sprejemajo pro-" grame za prihodnje obdobje. V tem stabilizacijskem času so I razprave sorazmerno kratke, kritik in dobrih predlogov pa tudi ne manjka. Doslednost! Iščejo ti-I stega, ki dogovorov, obveznosti I in obljub ni izpolnil. Tudi Petanj- ci niso izjema, vendar pravijo, da so bili dokaj dosledni. Domala Ivse iz referendumskega programa so uresničili z zbranim denarjem, prostovoljnim delom in prevozi. Le malo jih je bilo, ki so zatajili, IŠe manj pa jih bo očitno v prihodnjih petih letih. Program že imajo, ni pretirano zahteven, le z združenimi sredstvi bodo morali biti še bolj gospodarni kot doslej. S samoprispevkom, ki se bo iztekel ob koncu leta, so temeljito preuredili vaški gasilski dom, v katerem sprejemajo najpomembnejše odločitve, pogosto pa je v njem dovolj prostora za družabna srečanja in prireditve. Skoraj dovolj, zato že načrtujejo razširitev. Precej denarja so vložili v gradnjo nove mrtvašnice, poskrbeli so za boljšo preskrbo z električno energijo, svoj delež so prispevali pri asfaltiranju ceste od Petanjec do Sodišinec pa tudi poljske poti niso zanemarjene. Pri vzdrževanju so bili prizadevni, v prihodnjih letih pa bodo očitno še bolj, še več prostovoljnega dela predvidevajo. Prav dobro se še spominjamo nenavadne odločitve Žižka-rjev: v želji, da bi dobili v vas proizvodni obrat Toko, so se odpovedali vaškemu domu, dasiravno so ga zgradili s prosto-v°ljnim delom. V Žižkih pa so 1977. leta hkrati sklenili, da si Postavijo nov vaški dom. Zdaj, pet let pozneje, se že kažejo obrisi novogradnje. Prejšnji teden so namreč začeli graditi poslopje v •zmeri 25 krat 9 metrov. »Res je, našim krajanom volje do dela ne manjka,« pravi vaški funkcionar Štefan Tibaut, »saj ni akcije, ki ne bi uspela. Tako smo asfaltirali vse ulice, uredili smo vaško okolje, tudi telefonijo smo dobili. S tem, da gradimo nov vaški dom, hočemo znova izpričati slogo, ki vlada v našem kraju,« Da. v slogi, v združenih občanih je moč. Ta se je izpričala že nič kolikokrat. Ne nazadnje tudi v šest tombolah, ki sojih imeli v zadnjih letih. Za tako prireditev je bilo treba postoriti veliko, pa naj bodo to ustrezna dovoljenja, skrb za pogostitev obiskovalcev. zbiranje dobitkov in še bi lahko naštevali. Seveda Žiž- ASf ALTIRANJE CEST V OBČIM LENDAVA 3 kilometre asfalta VELIKA POLANA IN GOMILICE POVEZANI V občini Lendava so pred leti začeli z načrtnim asfaltiranjem cest. Zdaj, dobrih deset let pozneje, ugotavljajo, da »žrtve« niso bile zastonj: na območju lendavske občine je le še 7 kilometrov republiških in 18 kilometrov občinskih cest, ki še niso asfaltirane. Na vaških ulicah pa je tako in tako že povsod asfalt, razen v zaselku Mačkovci, ki spada k Mali Polani. Pred praznikom republike so s skromno slovesnostjo predali v uporabo 3 kilometre dolgo cesto med Veliko Polano in Gomilicami. Gre za povezavo, ki je stala VAS DOLGA NAD TRI KILOMETRE Kakšni bodo Petanjci čez desetletje? Ugibanj med domačini ni. Novih gradenj bo čedalje manj, čeprav je zanimanje zanje veliko, obnovam in preureditvam Vaški gasilski dom v Petanjcih so s samoprispevkom temeljito preuredili in obnovili, zdaj pa že razmišljajo o prizidku. Radi bi še oder in prostor za dejavnosti mladinske organizacije. pa bodo zagotovo še naprej posvečali toliko pozornosti kot v dosedanjem obdobju. Dolga vas je to. Ob prometnici Murska Sobota—Maribor bi od Tišine do Radenec, katasterska meja je namreč onstran Mure v radgonski občini, namerili nad tri kilometre zdaj že precej zdelane republiške ceste. Domačini, pa V ŽIŽKIH SPET NE MIRUJEJO karji tomobol niso organizirali kar tako, da bi jim hitreje 8 milijonov 400 tisoč dinarjev. Naveč sredstev je seveda prispevala občinska komunalna skupnost, ob tem pa ne gre zanemariti tudi pomembnega prispevka občanov krajevne skupnosti Polana. Le-ti so zbrali več kot 600 tisoč dinarjev posojila, 900 tisoč pa so primaknili tudi občani iz sosednjih krajevnih skupnostih. Ti so namreč na pobudo družbenopolitičnih organizacij lendavske občine sprejeli predlog, da jim sredstva občinskega posojila, ki bi jih sicer morali dobiti vrnjena že zdaj, vrnejo leto dni pozneje. V Žižkih veliko dajo tudi na zunanjo podobo kraja. Med drugim so uredili vsa vaška križišča, pa tudi številne domačije so dobile nova pročelja. Tudi zato, ker je v vasi veliko zidarjev! Foto: Š. S. tudi diugi, pravijo, daje ob čedalje večjem prometu potrebna temeljite obnove. Čakajo, hkrati pa se zavzemajo za večjo prometno varnost. Vozniki namreč s hitrostjo prepogosto pretiravajo. Precej pobud so že dali, toda niso kaj prida zalegle, tudi na to se ni nihče spomnil, da bi posebej označili Vrt spominov, ki ga je s srčno zavzetostjo uredil dr. Vanek Šiftar in ga nenehno dopolnjuje. Za marsikoga, ki se pelje med skrbno urejenimi in vzdrževanimi domačijami, bi bilo to prijetno opozorilo in povabilo hkrati. minil čas. ampak z določenim namenom: pridobiti dovolj sredstev za začetek gradnje vaškega doma. Izkupiček je bil dober in startali so, ko seje v blagajni nabralo 800 tisoč dinarjev. Predračunska vrednost vaškega doma je sicer višja — 1 milijon 130 tisoč — vendar investicija ne pride Asfaltna cesta med Gomilicami in Veliko Polano je izredna pridobitev ne le za ta dva kraja, ampak tudi za druge vasi. Je tudi bližnjica, če se peljete iz Murske Sobote ali Beltinec v Veliko Polano. Pomembno je tudi, da se bo poslej lahko avtobusni promet odvijal nemoteno; prejšnja makadamska cesta je bila pozimi nemalokrat neprevozna. Cesto je moderniziralo podjetje Sobota iz Murske Sobote. Š. S. PRESKRBA,PRESKRBA Nad založenostjo trgovin domala povsod negodujemo, zato tudi Petanjci niso posebna izjema. Na Tišini.so imeli dve trgovini, precej konkurenčnosti je bilo, zdaj pa je ostala le ena, pa še ta v utesnjenih prostorih. Z načrtovano samopostrežno trgovino na Tišini očitno še precej časa ne bo nič. Dolgo se je zatikalo okrog gradbene parcele, zdaj pa so finančni viri usahnili. Od novega potrošniškega sveta, ki bo bdel nad založenostjo, si precej obetajo, sprijaznili pa so se že z dejstvom, da morajo po marsikaj v Mursko Soboto ali Radence. Ne samo na Tišini, tudi v Petanjcih, kjer ob kmetovalcih živi že skoraj 300 zaposlenih, ki združujejo delo v Radencih, Murski Soboti in drugih krajih. PO NOVEM LETU Po novem letu se bodo lotili uresničevanja novih nalog. V ospredju bo razširitev vodovodnega zajetja, na katerega je priključenih 175 gospodinjstev, in avtobusnih postajališč. Zdaj imajo le dve, eno pa hočejo urediti v središču vasi, kjer se zdaj ustavljajo le delavski avtobusi. Vaški gasilski dom je urejen, menijo pa, da bi kazalo narediti še prizidek. S tem bi pridobili prostor za oder in delo mladinske organizacije. Optimisti so, zagotavljajo pa, da bodo zbrani denar tudi v prihodnjem obdobju uporabili kar se le da koristno. Janko Stolnik pod vprašaj, saj je treba računati tudi na prostovoljno delo. Najmanj dva delavca bo dala vsaka domačija. Gradnjo objekta pa je sicer prevzel domači zidarski mojster, ki tudi ni navil cen. Žižkarji torej grade kot dobri gospodarji. Vaški dom v Žižkih bo velika pridobitev zakraj. V njem bo večja dvorana, potem prostori za sestanke družbenopolitičnih organizacij in društev, prostor za gasilski avto (ki ga sicer še nimajo) in .zbiralnica mleka. Taje v vasi še kako potrebna, saj trenutno proizvajalci lahko oddajajo mleko le v jutranjih urah, odkup bi pa bil večji, če bi lahko v zbiralnico odnašali tudi mleko, ki ga namolzejo Zvečer. Z izgradnjo zbiralnice in njeno sodobno opremo (hladilnik), ki jo bo prispevala Tovarna mlečnega prahu, bo ta problem rešen. V Žižkih celo poudarjajo, da bodo prostor, v katerem bo zbiralnica. usposobili najprej^ Kdaj bo vaški dom v Žižkih povsem urejen? Letos ga bodo spravili pod streho, povsem uredili pa ga bodo do 1984. leta. Z izgradnjo doma bodo Žižkarji nedvomno veliko pridobili. Zdaj, ko so brez prostorov, je v vasi nekoliko popustila aktivnost. Zamuje- j no bodo nadoknadili. Sicer pa i gradnja tako velikega objekta j v sedanjih težkih pogojih niso ’ mačje solze, mar ne; zahteva I polno angažiranost vseh. । Lahko torej sklenemo, da so | trenutno vse, oči Žižkarjev obrnjene h gradnji doma. Ta prostor, za katerega so toliko žrtvovali, bo občane še bolj združil. V Žižkih spet ni miru. Tam, sredi vasi, v neposredni bližini tovarne, se vrtijo mešalci betona in make' Morda je zdaj, ko to berete, na objektu že streha. Dom spraviti pod streho pred naletorn snega, to je iskrena želja vseh Žižkarjev. S. SOBOČAN Malo je krajev v občini Ljutomer s tako burno preteklostjo in bogato sedanjostjo kot je vasica Podgradje v KS Stročja vas. Revolucionarna preteklost je vsekakor vplivala na zavest ljudi, ki se zgledujejo po njej. Kajti le tako — na naukih zgodovine lahko dosegajo dobre rezultate s sa-moodpovedovanjem, lastnim delom in svojo voljo — so si na Podgradju ustvarili to, kar imajo danes. Imajo pa vodovod, asfaltirane vaške ceste in elektriko, gasilski dom in še kaj. Sicer pa besedo prepustimo vzornemu kmetu Slavku Smodišu, članu sveta krajevne skupnosti Stročja vas: ,,Podgradje lahko štejemo med manjše kraje v občini Ljutomer, Slavko Smodiš, član sveta KS Stročja vas: »Vaščani so s prostovoljnim delom naredili skoraj vse, kar je danes v vasi narejeno, vključno i gasilskim domom. Gasilski dom sredi vasi, ki je dobil nov prizidek, za katerega skrbijo vsi vaščani. Tudi mladina ima v njem svoje prostore. saj vas šteje okrog 67 hiš z nekaj več kot 280 prebivalci. Vaščani so v glavnem zaposleni v Ljutomeru. Sicer jih večina doma obdeluje še kakšen košček zemlje, vendar pa so to majhni koščki zemlje, ki zadostujejo v glavnem za ozimnico in ljudje na njih ne pridelujejo kakšnih tržnih viškov. V vasi nas je samo šest čistih kmetov, ki smo ostali na domačijah.” Ko smo dobili to osebno izkaznico vasi, pa nas je zanimalo, kako so prišli do vseh teh dobrin, ki jih imajo v vasi. ,,V glavnem s prostovoljnim delom. Vaščani so recimo vodovod zgradili, še preden se je sploh govorilo o kakšnih samoprispevkih. Družno smo- stopili skupaj in pričeli z delom. Na podlagi predračuna smo potem prispevek za vodovod razdelili po hišnih LIPOVCI - Priznanja zaslužnim krajanom Ob letošnjem dnevu repu- tudi priznanja za 10 in 25-blike so v Lipovcih pripravili letno delo v družbenopoli-proslavo s kulturnim pro- tičnih organizacijah in kra-gramom. O pomenu praznika jevni skupnosti. Priznanja za je govoril sekretar KO ZK 25-letno delo so prejeli: Jože Lipovci Janko Bezjak, v Krauthaker, Mirko Baligač kulturnem programu pa so in .Jožef Tratnjek. Devet sodelovali cicibani iz vrtca, krajanov pa je prejelo pri-mladina in domači mladi an- znanja za 10-letno delo, sambet. Ob tej priliki pa so zaslužnim krajanom podelili F. M. številkah in na tak način zbrali potrebna sredstva. Večino zemeljskih del so opravili vaščani s prostovoljnim delom, in tako imamo danes v kraju vsi vaščani vodovod. Del je iz občinskega vodovoda, del pa je priključen na ormoškega. Tako smo dobili elektriko in asfalt. Ker smo iz krajevnega samoprispevka naredili že skoraj vse, porabimo ostanek za navoz gramoza na vaške ceste. Tako jih lahko redno vzdržujemo.” Kakšni pa so načrti za naprej? ,,Radi bi do konca opremili še naš gasilski dom in nabavili motorno brizgalno. Vaščani so namreč zelo zavzeti, kadar gre za naše gasilsko društvo, saj je ta organizacija ena med najbolj delavnimi na Podgradju. V zadnjih dveh letih smo končali prizidek h gasilskemu domu in uredili notranjost, tako da tam potekajo tudi razne kulturne in zabavne prireditve. Zadnjo smo imeli sedaj za praznik republike.” Katere organizacije poleg gasilskega društva so še aktivne? ,,Najprej bi omenil mladino. Dolgo je škripalo ravno pri njih, saj niso bili niti organizirani. Zadnja leta pa so postali zelo aktivni. Pomagajo gasilskemu društvu, saj z njimi delijo tudi dom. Tako lahko delujejo v dokaj normalnih pogojih.” Verjetno pa se na Podgradju srečujete tudi s težavami? ,, Naj večja težava so ostareli kmetje, ki imajo dosti zemlje. Težava je v tem, da jo le stežka obdelujejo ali pa sploh ne, oddati pa je nočejo. Tako je veliko zemlje slabo obdelane ali pa sploh ne. Drugo kar bi omenil, so ribniki. Nekdaj so bila tam polja, danes pa ni skoraj ničesar več. Ribiči so pričeli z nekakšnimi gojitvami, ki pa so tako vprašljive, da je le kaj. Tretje pa je naš grad, Vardov grad. Nekdaj je bila to lepa stavba, ki pa so jo pričeli zapuščati in danes je v takšnem stanju, da ni niti za popraviti. Vaščani se sprašujejo, ali se bo sploh kdaj našel krivec za to stanje. Verjetno ne, čeprav bi se po njihovem moral. Grad bi lahko bil dragocen kulturno zgodovinski spomenik. Tako pa ni nič. Kmalu bodo od gradu samo še ruševine.” Dušan Loparnik ^I^j^DECEMBRA 1982 STRAN V ne zgodi se vsak dan Najdražji konji na svetu Vsako leto ob tem času priredijo v Keenelandu v ameriški zvezni državi Kentucky veliko konjsko dražbo. Na sliki je 114-mesečni žrebec, ki so ga prodali za nič manj kot za 4 milijone 250 tisoč dolarjev. Za primerjavo naj navedemo, da stane toliko stolpnica z dvajsetimi nadstopji. Najdraž-m ji konj, ki so ga prodali na eni izmed keenelandskih dražb je stal celih trideset milijonov dolarjev. Pred več kot 400 leti se je skupina španskih pustolovcev pod vodstvom Francisca de Orellana podala v pragozdove Amazonije. gnana od bleščečega slepila stare bajke o zlatem mestu El Dorado. Njihovo iskanje silnega bogastva je bilo brezplodno. Skozi močvirja in pragozdove so se prebijali v divjine, kijih belec še ni videl. Srečali so domačine. med njimi tudi oborožene ženske s sulicami in puščicami v rokah. Ker so ženske-bojevnike poznali iz klasične mitologije kot Amazonke, so veliko reko, skozi katere porečje so se potikali, imenovali Amazonka. Zlata seveda niso našli, takrat pa tudi niso vedeli, da hodijo po surovinsko najbogatejšem delu Zemlje in da so zares odkrili pravi El Dorado. Danes ni nobena skrivnost, daje Amazonija nekaj izjemnega. V nji so največje svetovne zaloge lesa in železove rude, izjemno bogata je s kositrom, boksitom in manganom, najbrž pa se v zemeljski skorji tega dela sveta skrivajo tudi največje zaloge zlata, večje celo od slovitih južnoafriških ležišč. Toda največja vrednost amazonskega bazena je, kot zatrjujejo ekologi, naravno ravnovesje. ki pomeni pravi naravni zaklad sisvojim rastlinstvom in živalstvom. Na tem območju je skoraj četrtina vseh svetovnih zalog sladke vode, neizmerni gozdovi pa oskrbujejo ozračje Zemlje z ogromnimi količinami kisika, zato ni nič čudnega, če je območje dobilo naziv zelena pljuča planeta. Ekologi še posebej glasno opozarjajo na izjemno pomembnost amazonskega bazena, ker se je proti temu bogastvu že obrnil surovinsko lačni industrijski svet. Nepremišljeni posegi v kočljivo ravnovesje Amazonije lahko povzročijo svetovno ekološko katastrofo. Za Brazilijo, ki poseduje največji del Amazonije, je surovinsko bogastvo, ki je zvečine še neizkoriščeno, ena od možnih poti, da se izkoplje iz silnih gospodarskih težav, ki so še toliko večje Utrujena zelena pljuča sveta stare koprive najbolj pečejo Plin je škodljiv zaradi velikih dolgov, saj je na vrhu svetovne lestvice najbolj zadolženih držav glede na prebivalca. Amazonija je zanjo rešitev. Toda ker gre za območje, ki je življenjsko pomembno za ves svet, je vprašanje izkoriščanja amazonskega naravnega bogastva veliko bolj zapleteno, kot je videti na prvi pogled. Gre za nasprotja med bogatimi in revnimi. Bogati so pripravljeni naravna bogastva sicer plačati, a tudi do kraja izkoristiti, revni pa bi se radi ekonomsko razvili, a vseeno ohranili čimveč naravnih rezerv. Veliki posegi pa se že dogajajao. Ogromna območja gozdov so že posekali, bodisi sami Brazilci za vse večje število svojih tovarn celuloze in papirja, bodisi veliki zasebni industrialci, ki so s pomočjo najsodobnejše tehnologije (spomnimo se na plavajočo tovarno celuloze) segli v doslej nedostopne tropske gozdove Amazonije. Kaj takšni veliki in dostikrat vse premalo premišljeni posegi prinašajo, je danes že skoraj povsem jasno. Znanstveniki opozarjajo predvsem na tri velike nevarnosti. Prva je opuščavljenje. Kar polovica padavin, ki padejo na območje amazonskega bazena nastane z izhlapevanjem iz gozdov. Kjer so izsekali velike površine gozda, je že manj padavin, erozija tal pa velika. Še obsežnejša izsekavanja lahko pripeljejo do temeljitih sprememb podnebja, kar bi končno povzročilo, da bi se iz zelenečih površin naredile puščave. »Če bo izsekanega preveč gozda, se bo začelo nepopravljivo sušenje,« pravi Thomas Lovejoy, znanstvenik, ki dela v organizaciji WWF, ki skrbi za ohranjanje narave v svetu. V daljšem časovnem obdobju bi prišlo do spremembe podnebja tudi drugje, med drugim pa bi ogrozile sedanje žitne predele v ZDA in Kanadi. Druga nevarnost je tako imenovani učinek tople grede oziroma kopičenje ogljikovega dvokisa v ozračju. V svetu zgori vse več fosilnih goriv in lesa, zaradi česar se veča količina ogljikovega dvokisa, velikanske površine gozdov v Amazoniji pa skrbijo, da se ozračje našega planeta prečisti in bogati s kisikom. Ko teh velikih naravnih pljuč ne bo. se bo nabralo toliko ogljikovega dvokisa, da se bo ozračje pričelo ogrevati. Ta plin namreč zadržuje akumulirano. sončno toploto, da ne more izžareti v vesolje. Velika otoplitev, ki bi tako nastala, ima lahko strahotne posledice. Dovolj je že misel, kaj bi se zgodilo, ako bi se začel topiti večni led na obeh zemeljskih polih. Tretja nevarnost je na videz manj dramatična, njene < posledice pa morda še hujše. Gre za izginotje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Od petih milijonov vrst živih bitij, kolikor jih domnevno živi v svetu, se jih kar cel milijon nahaja v Amazoniji. Samo v rekah je prek 2.500 vrst rib, s čimer se ne more pohvaliti nobeno drugo porečje na svetu. Vsa ta pisana množica rastlin in živali živi v ravnovesju, ki je čvrsto, do- kler so vsi členi življenjske verige strnjeni. Posegi v ta edinstveni svet lahko uničijo to kočljivo ravnovesje. Izginotje nekaj členov lahko vse poruši. Po mnenju botanika Ghilleana Pranca se je v Amazoniji ta proces že začel, ker je izkrčena že petina gozdov. Človeštvo se danes prehranjuje v glavnem s kakimi 20 osnovnimi kulturnimi rastlinami. To je zelo šibka osnova, saj nenaden preobrat v podnebju ali v svetu insektov — škodljivcev človeštvo spravi ob velik kos vsakdanjega kruha. Zato je za bodočnost nujno ohraniti genetsko bogastvo, iz katerega bodo ljudje lahko izbrali nove kulturne rastline. Prav to bogastvo je v Amazoniji, zato je izginjanje rastlinskih in živalskih vrst tako nenadomestljiva škoda, da je danes pravzaprav liti še ne moremo oceniti. Na japonskih železnicah je tolikšna gneča, da imajo na vseh večjih železniških postajah posebne uslužbence, katerih edina naloga je potiskati potnike v železniške vagone. drugje smo prebrali Ella Patrick iz Saint Leonarda na Angleškem je 21 dni nosila v nedrih kokošje jajce in izvalila piščanca. OTROCI PO 15000 DOLARJEV Otrici so v tretjem svetu postali donosna kupčija. Hongkonška revija Asiaweek piše, da so otroci dobroidoča izvozna industrija, saj stane otrok, ki so ga v Bangkoku kupili za 50 dolarjev, v New Yorku tudi po 15.000 zelenih bankovcev. Prehodna postaja za to posebno blago je lahko neko obmejno mestece na mehiškem severu, filipinska četrt prostitutk Angeles itd. V nasprotju s trgovino z mamili je pri trgovini z otroki blaga, kolikor hočeš. Samo v sirotišnicah brazilskega velemesta Sao Paula je okoli 50.000 »criancas de ninguem«, kot pravijo zapuščenim otrokom. V Indiji pohaja okoli milijon malih brezdomcev. V lanskem poletju je policija v Kolumbiji razbila prvo veliko južnoameriško mrežo tihotapcev in prodajalcev otrok. Uglednemu odvetniku Robertu Moralesu so dokazali, da je v Evropo in ZDA prodal več kot 500 otročičev. Cena za »kos« je bila 10.000 dolarjev. V Peruju so zajeli bando, ki je v ZR Nemčijo prodala 630 malih Peruancev po 6.000 dolarjev. Tajvanske oblasti so priprle 25 Kitajcev, ki so ukradene tajvanske otroke prodajali v zahodno Evropo, Avstralijo in ZDA. In tako naprej. Največje zanimanje za »eksotične« otroke je v bogatih industrijskih državah, kjer sta zdravstvena naČita-nost in kontracepcija med drugim dosegli, da v domačih sirotišnicah ni dovolj otrok za posvojitev. »Če imaš na zalogi kaj plina, ga pripelji s sabo, boš videl, kako se bodo stepli zanj. Vidiš, tako je pač. da nam na tržišču plina primanjkuje. v zraku ga imamo pa preveč. Veliko se piše o tem. kako je ozračje zastrupljeno z zdravju škodljivimi plini. V zvezi s tem pravijo, da bomo zbirali sredstva in sicer tako, da se bodo cene goriv nekoliko zvišale. Nič se pa ne ve, kako bi se naj zbrana sredstva uporabila..da bi imeli čistejši zrak. Jaz mislim, da bi se iz zbranega denarja zgradila lepa nova zgradba, v kateri bi zaposlili kup administracijskega kadra, ki se bo dogovarjal in pisal o tem. da bi vsi morali skrbeti za čim bolj zdravo in čisto okolje. Verjetno bi pa organizirali tudi številne seminarje in simpozije kje v hribih, kjer ni plinov in kjer bi udeleženci prispevali k žmahtnih, oprostite, ožmek-jenih misli. Nikola Belamarič iz Murske Sobote: »Karisimi moji, lepi smo bili vedno belisimi.« Miro Steržaj iz ljutomerskega Mlekoprometa je ugotovil, da je lansko poprečje lukenj v siru znatno boljše od predlanskega. Feri Horvat, generalni direktor Radenske, bi takoj pristal na združitev s kakšnim vinogradniškim kombinatom, če bi s planiranjem proizvodnje imeli samo toliko preglavic kot pri slatini. Peter Vujec. predsednik odbora za manj razvito Pomurje pri republiški zbornici ob nedavnem obisku v Pomurju sam pri sebi na uho: »Kdo neki že je pred pettisoč leti izumil kolo?« Če bi šefa gostinskega lokala v soboškem »šopin-gu« Jožeta Titana vprašali, koga se najbolj boji, mu najbrž ne bi bilo težko odgovoriti. čistoči zraka z kajenjem.« intenzivnim Tako Jože nuarja 1978. Dodoju ja-Pa še par Republiški hidromeoro-loški .zavod namerava kot svojega strokovnega sodelavca najeti tudi Ivana Kovača, direktorja radgonskega sejma. Albertu Abrahamu, napovedovalcu madžarskega programa radia Murska Sobota ne gre in ne gre v glavo, kako lahko alkoskop po rdečem vinu pozeleni. Kolaričev Janči je bil že štirikrat v novi szonioaiue-jski blagovnici, da bi si kupil Murino srajco.'pa ni mogel priti na vrsto, ker je bilo pred njim vsakokrat preveč Sobočanov. Franjo Šonaja iz Murske Sobote, ribič primernega formata, menda ne ve, kdaj se drstijo belice. Eno je pred dnevi ožmek-nil našemu državljanu, začasno zaposlenemu v Nemčiji, brezimni elektronski računalnik. Ko je nekje na Madžarskem kupoval 200 forintov, je lastnik računalnika »ukazal« temu čudesu naj pomnoži 200x0,65. Tistih 200 forintov je stalo nič manj in nič več kot 1300 dinarjev (novih kajpak!). Kupec zadovoljen, ker mu ni bilo treba žmikati mož-gan z množenjem, prodajalec pa še bolj! Graditelj hiše Dodo se je zadnjič na ves glas jezil, ker v nobeni soboški trgovini ni mogel dobiti žebljev za levo steno. -brž- novi prepir. — Saj ni novi. Hočem nadaljevati starega ... POZABLJIVOST — Gospod zdravnik, zadnje čase sem čedalje bolj pozabljiv,, ničesar si ne zapomnim. — Kdaj fete to opazili? — Kaj pa? SARDINE SO VAŽNE .. • — Sardine bi rad. — Lahko. Hočete francoske, italijanske ... ? — Kar domače mi dajte, ker tujih jezikov ne poznam, nazadnje pa> saj se ne bom pogovarjal. Dajte, kar imate! POMOTA - MODNA — Oprostite, prosim, ali je tisto za drugim omizjem fant ali dekle? — Ne dovolim, da bi se kdo norčeval na račun moje hčerke! — Oprostite, nisem vedel, da ste njen oče. — Kakšen oče! Jaz sem njena mati! UGOTOVITEV — O, kako lep otrok! Je fantek? - Ne. — Potem pa je punčka. — Vi ste genij. Kako ste to ugotovili... V DVOJE NA SOBNO JAKOST — Tiše! Ni treba, da bi vsi sosedje slišali najin STRAN 12 VESTNIK. 9. DECEMBRA 1982 ja vsakogar nekaj________ Prezimljanje sobnih rastlin za vinogradnike rastline Značilnosti nekaterih sort '>rvi in najpomembnejši dejavnik zimske oskrbe je zmanjšana moč svetlobe, ki je prvi pogoj za rast in asimilacijo. Zimski dnevi so “•'ki in zastrti; učeno bi lahko rekli, da imamo takrat najmanjšo insolaci-,1, akšnih svetlobnih razmerah tudi obilna toplota in bogati zalivki ne bi "'to pomagali. J^DVAJMO PREVEČ faradi nepravilne preskrbe z yo-0 * lahko sobne rastline pozimi "Pfehladijo”; ker imajo stalno "®rzle noge”, so korenine začele W in trohneti. Pozimi je rast po-Sllciša (če že ne preneha popolno-'n transpiracija (izhlapeva-*> K slabotnejša. Zato korenine Morejo vsrkati vse tiste mokro-* ki jim jo je vsilil dobromisleči ’Melj. Pogosto opažamo, da v •“nem letnem času listje poso-Tk vene in odmira. Vzrok temu v Pomanjkanju vode, temveč eJ v obilici talne vode. Pri na-7 nejšem pregledu bomo t . vili, da so vršički sesalnih ko-Mn poškodovani, to pa odločujo-I 'va na dobro počutje rastline. °ncnicam gnojimo praviloma aJ. ko rastejo in cvetejo. Tudi l0 M velja podobno okvirno pravi-M d’ Za ras"'ne na prostem, saj 4irn evn'ne 'n trajnice rned zim-H . P°ihtkom ne morejo spreje-in 1 hranilnih snovi. Tudi lončnice ki so sicer po svojem rjz U' 'astnost'h in zahtevah zelo 8' vT"'’ Potrehujejo največ ne-in cv ° '° hr3116 med bujno rastjo lasu; eniem- Toda mnoge sobne tt|0 'yetejo zgodaj spomladi in ’an,./ ,trde zime. Pri tem mo-^'i da v majhni posodi M, Sl lna’ ki potrebuje dodatno tastin'10' Vsekakor pa cvetoči Sks s 1 Ponudimo gnojilne pribolj-up08|PreiP's'ckom, saj je potrebno SoodG3'.1 ,ud' druge okoliščine, ki ^^cajo o rasti. zahteve ^orh***"—"— - cenr?otc' sobne rastline za ko jih ° razvrstiti glede na to, .°- bi jih 'n 8n°ji" Lorije. y zdelili nekako v tri ka-rt'r'h sPlnhPrV° b' sodile vse tiste, iw"0 v°do ^a!’vamo ali pa jim bi^"0 zdravit° z!f kah kot kakšno a °' V drugo skupino >aj0, aaStllne> ki pozimi sicer i/kcije na , nji.bove življenjske mnncblale, 7ainnainis? Popolnoma d« nbčavn običajno zaliva-C0jujemo “v" iz,men°ma tudi Dn,'"po Vse r V zadnJ0 skupino (/"Picveti;-, 'ste maloštevilne, ki UZat° Dot* 'k r.astej° brez zasto- Med'h več vode in in dav.no pma S° Vse lončnice, ki so L:°Sene|rance^’ umazan si kdt Ali veš kaj to pome-kdn ne smem povedati, °'emojoče. NOČI V HOTELU za vraga sredi 2 rlazb'»iate po vratih? ^Waoril msem gasilec ... Usu. ^ko, vi ste edini nwa- nec’ ki ga ne bomo ^^enjati s sodobnimi punskimi napravami. dni. Med lončnice prištevamo tudi kakteje, od katerih pa nekatere cve-to prav v zimskih mesecih in so torej izjeme. Vsem tem rastlinam, ki počivajo, nudimo mir, ker so navidezno prenehale rasti, videti so otrple in skoraj mrtve. Celo povrhnjica odebeljenih mesnatih delov je zgubana, uvela in motno sivo zelena. Sočnic v hladnem zimovališču ne zalivamo. Le manjšim rastlinam na vsaka dva ali tri tedne ponudimo žličko vode. POZIMI MANJ DUŠIKA Skoraj vse listnate sobne rastline bi lahko razvrstili v skupino ,,počivajočih” rastlin. Pri njih moramo paziti, da zaradi suhega ozračja in pomanjkanja talne vlage ne bi začele odmetavati listja. Z zalivanjem ne smemo toliko pretiravati, da bi jih predčasno prisilili k odganjanju, ker jc za normalni razvoj po- ^načini ogrevanja stanovanj | ELEKTRIČNO OGREVANJE Električno ogrevanje je najbolj higienično, regulacija toplote pri lem načinu ogrevanja je preprosta in individualna, goriva ni potrebno skladiščiti in ni nobenega onesnaževanja okolja. Kljub pozitivnim lastnostim ogrevanja z električno energijo, priporočajo le v upravičenih primerih. Ogrevanje z električno energijo naj bi se širilo le tam, kjer ni možno uporabljati drugih virov, ali v primeru, ko to zahtevajo ekološki razlogi (na območjih, ki imajo zelo onesnažen zrak). Energetske razmere v Sloveniji danes in predvi- i doma še v nekaj naslednjih letih ne omogočajo večje uporabe električne energije za osnovno ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Za osnovno ogrevanje so namreč potrebne relativno velike količine električne energije, in če se tak način ogrevanja širi stihijsko (brez nadzora elektrodistributerja), lahko pride do preobremenitve električnega omrežja. Električno omrežje je preobremenjeno takrat, ko prenaša več energije, kot pa je njegova zmogljivost. Pri tem pride do prevelikega znižanja nape-• tosti v omrežju, segrevanja omre- — Res. Niso še iznašli naprav, ki bi bile skoraj vsestransko neuporabne! TOČNOST — Imaš uro? — Ne, las se je utrgal. — Nič hudega. Veš, vlak odpelje ob petih, ti me pa, prosim, zbudi pol ure prej. AVTOBUSNA STISKA — Prosim, premaknite se malo naprej. — Komu na čast! Plačal sem vozovnico in ne bon za peš hojo! BODOČI TEHNIK — V naši delovni organizaciji, ki nas štipendira, smo razočarani nad vašimi ocenami pri tehničnih predmetih. — Jaz tudi. Verjemite! ganjkov potrebno tudi veliko vlage. Ko zalivamo, smemo dodati tudi majhne odmerke gnojil. Po možnosti izbiramo takšna gnojila, ki vsebujejo manj dušika. Ta element rastline najmanj potrebujejo med počitkom ali pri počasni rasti. Za odpornost je mnogo pomembnejši fosfor, posebno pa kalij in mikroelementi. Tako oskrbovano rastlino škodljivci skorajda ne bodo mogli prizadeti, čeprav so lahko prav pozimi zelo vsiljivi in nevarni. Cvetoče in rastoče sobne rastline moramo tudi pozimi negovati tako, da ne bo prizadet njihov razvoj. Ko je na voljo malo cvetja, je takšna skrb posebno razumljiva. Pri tem moramo rastlinam ,,prisluhniti” z vso pozornostjo. Pravi gojitelj se razlikuje od tistega, ki mu gre vse narobe, ravno po tem, da se potrudi negovano rastlino razumeti, da občuti in spoznava vse njene potrebe. Pri takšni negi se našim sobnim rastlinam ne more zgoditi nič hudega. Vseh torej ne moremo zalivati po enotnem receptu, še več previdnosti pa je potrebno pri gnojenj ir., (Sestavek Izidorja Goloba smo povzeli iz revije Moj mali svet) žja in instalacij ali celo do prekinitve dobave električne energije. Prav zato priporočamo vsem odjemalcem električne energije, ki se želijo ogrevati s to energijo, da se pred nakupom peči oglasijo pri dobavitelju električne energije, kjer bodo dobili zanesljive informacije o možnosti širjenja električnega ogrevanja oziroma možnostih priklopa termoakumulacijske ali direktne električne peči. Pri nas v Sloveniji že iščemo načine uvajanja električnega ogrevanja (pa tudi drugih načinov ogrevanja), ki bi bili v skladu z možnostjo lokalne dobave energije. Tam, kjer te možnosti ni več ali pa je zelo majhna, skušajo preprečiti širjenje takšnega načina ogrevanja. Tam, kjer pa že imajo električne peči (teh je več vrst), pa kaže z energijo varčevati. Nekaj nasvetov, ki jih povzemamo iz Zdravje v jabolku Jabolka vsebujejo poleg najpomembnejših rudnin, čreslovin in kislin še pektin. Z dvema jabolkama dnevno dobimo toliko pektina, da se lahko pomembno zniža količina holesterola v krvi. Preveliko maščob v krvi, kakor je dokazano, je glavni dejavnik za zožanje ži|, Jabolka vsebujejo tudi nekaj kuhinjske soli. Jabolka so primerna tudi za shujševalno kuro; eno jabolko ima le 59 kalorij. En dan v tednu jejmo le jabolka, in sicer 1 kilogram neolupljenih jabolk. Omogočila nam bodo temeljito presnovo in prebavo ter pospešila odvajanje vode. Korist bo tudi pri obolenju srca, ožilja in živcev. Zelo priporočljiv je tudi svež jabolčni sok, ki človeka duševno sprošča, daje novih moči, umirja živčnost (nervozo). Kot zdravilo se je izkazal pri boleznih centralnega živčnega sistema. Sladek jabolčni sok je tudi primerno sredstvo za odvajanje pri zaprtju. DARILO — Možek, ne vem kaj naj bi ti kupila za rojstni dan. Predlagaj sam. — Revolver! — Si znorel? — Ne, le rad bi ga imel. — Ne in ne! Kdo je glavni, ti ali jaz? — Zdaj si ti, toda, če bi imel revolver... VASE ZALJUBLJENA — Že deset minut mežiš pred ogledalom. Si od česa obsedena? — Ne, rada bi vedela, če sem lepa tudi med spanjem ... Kdor hoče spomladi saditi nov trtni nasad, se mora na to navse-go-daj pripravljati. Čez zimo mora star vinograd prekopati (ročno ali strojno), ob pravem času pa se je treba odločiti tudi za nakup ustreznih cepljenk. Če bi s tem odlašali do spomladi bi se utegnilo zgoditi, da bi pošle ali pa ne bi uspeli dobiti sort, ki so se na našem območju zelo uveljavile. To sta predvsem laški rizling in šipon. LAŠKI RAZLING Ta sorta zahteva nadpoprečno dobro lego. Pri velikih vzgojnih oblikah zahteva rodovitna ne presuha tla. Prenaša veliko apna. Če to sorto preveč obremenimo, moramo vedeti, da bo pozno zorela. Laški rizling ima veliko dobrih lastnosti: odporen je proti mrazu in pomladanski pozebi, dobro odcveti in skoraj ne gnije. Odporen je proti peronospori in oidiju, le rdeči pajek ga pogosto napade. Ugajajo mu vzgojne oblike s kratkimi kordoni, še bolj pa oblika z dvema ali več kraki. Višina debla naj ne bo visoka več kot 1.10 metra. Režemo ga srednje dolgo, ne več kot na 8 očes, ker je sorta zelo rodna in ker ima dolge medčlenke. V brošure Elektrogospodarstva Slovenije: — Izbiramo ustrezno velika ogrevala in jih optimalno razvrščamo po prostoru; — Vzdržujemo najprimernejšo temperaturo v prostoru; — Toplotno dobro izoliramo celotno hišo ali stanovanje, predvsem pa mesta, na katerih uhaja največ toplote; — Pravilno namestimo električna grela. Električne ogrevalne aparate pravilno namestimo, če jih postavimo ob hladno zunanjo steno pod okno. Takrat dosežemo najboljše širjenje toplote. Ce pa vir toplote postavimo ob notranjo toplo steno, povzročimo tako imenovani ,,pojav prepiha”. Pojav prepiha poveča konvekcijske izgube jn s tem tudi potrebe človekovega organizma po toplotni energiji. Ce namestimo ogrevalo ob zunanjo steno (kar je tudi pravilno), je treba del stene za ogrevalom dodatno toplotno izolirati (na primer z aluminijsko folijo). bujnih vinogradih ga vršičkamo, za pletev sorta ni preveč dovzetna. Gjnojimo zelo močno, tudi z dušikom. Oslabljenim vinogradom zelo ugaja hlevski gnoj. Pridelek je velik in reden. V soku se nabere veliko sladkorja, v neprimernih legah je kakovost vina slabša. Po krivici ga uvrščamo v tako imenovane »množične sorte«. Ob smotrni obremenitvi da sicer velik pridelek in na primernih legah zelo dobro vino. Vino ima povsem svoj značaj, tudi če grozdje ni popolnoma dozorelo. Za kletarjenje ni zahteven. Pri prevelikih pridelkih je kakovost slabša in trsje rado opeša, saj je ob tako množičnem izkoriščanju šibkejše rasti. Ob zmernem in kakovostnem pridelku je laški rizling ena izmed najgospodamejših sort v podravskem rajonu, v katerega spadajo tudi pomurska vinogradniška območja. ŠIPON Sorta zahteva zračne in tople lege. Zanj so zelo primerna lahka, zračna in srednje težka tla. Težjih, mokrih in hladnih tal ne mara. Ne smemo ga saditi na nizkih in mrazu izpostavljenih legah. Šipon zelo dobro uspeva v SESTAVIL MARKO NAPAST NESTALNOST, NEURAVNOVEŠENOST PASTIRSKA PESEM PRI VOZU OS, KI VEŽE OBE PREMI OTOK PRED TAJSKO OBALO MALAJE GRŠKA ČRKA VRSTA SLAŠČICE PRIVRŽENEC ARIJEVEGA NAUKA NEUGODNO NAKLJUČJE ZEMELJSKI RAVNIK NAROD V ČSSR * ANGLEŠKI KONSERVATIVEC. TORIJEC VZKLIK RASTLINSKA BODICA NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK POD PREBIVALEC BAVARSKE BARIJ OBRAMBA TEMNI DEL DNEVA ITALIJA MOŠKO IME ZRAČNI TOKOVI MESTO V UKRAJINI AKTINIJ DAVNO MESTO V APULIJI SORODNIK VELIK STADION V BUDIM- PEŠTI VOJVODINSKI MADŽ. PESNIK (KAROLY) GORA V ŠVICI TELESNA POŠKODBA NIKELJ ŽUŽELKA, SENENA ..PRŠICA TRIGLAVA MIŠICA NA NADLAKTU * REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kislica, ortogon, Leopold, Odra, NR, Nen, Lie, ino, ENI, at, sas, lampa, I, ranta, zel, jed, etiketa, meča, AM. IZ »ŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA Ijutomerko-ormoških goricah, radgonsko-kapelskih vinogradih, prav tako pa tudi v lendavskih goricah. Sicer pa je razširjen povsod v podravskem rajonu. Šipon je mrazu manj odporen, ker je bujna sorta. Tu in tam očesa pozebejo. Oplodi se nekoliko slabše, zato je med popolnoma razvitimi jagodami včasih veliko drobnih in slabo razvitih. Proti boleznim je srednje odporen. Šipon je nagnjen h gnitju, jagode rade pokajo. Šipon je primeren za vse v podravskem rajonu razširjene vzgojne oblike, ki dopuščajo srednje dolgo ali krajšo rez. Režemo ga na dolge reznike in tako imenovane penjevce z-do 6 očes. Najbolj mu ustrezajo kor-donske oblike s kratkimi penjev-ci. V preizkušanju so pahljačaste oblike, ki za to sorto veliko obetajo. Poleg sovinjona šipon najbolj reagira na vršičkanje in pletev. Sicer pa je šipon bujna sorta z močnim lesom in veliko rodnostjo, zato ga izdatno gnojimo z vsemi hranili. Ugaja mu tudi dognojevanje z dušikom. Vedeti pa moramo, da na težkih tleh z dušikom ne smemo prepozno dognojevati. Ce je vinograd prebujen, moramo opustiti obrok dušika pred cvetenjem. Šipon rodi veliko in redno. Kakovost je odvisna od vremena v jeseni. V topli in suhi jeseni je kakovost prvovrstna, pridelek pa velik. Če ne dozori, daje lahko, tanko vino, ki ima veliko kisline. Šipon je sorta, ki pozno dozoreva. DECEMBRA 1982 STRAN 13 Posebej slovesno so proslavili dan republike — največji praznik jugoslovanskih narodov in narodnosti — naši najmlajši učenci — prvošolčki, ki so postali pionirji. Tale posnetek nam je poslal foto krožek z osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi s pripisom učenke Anne Marie Gone. Moj prispevek k izgradnji domovine Vsak človek ve, kakšno škodo in kakšne grozote je prinesla druga svetovna vojna. Ne le da je pomrlo na milijone ljudi, temveč je bilo porušenih na tisoče in tisoče mest, vasi, hiš, tovarn, mostov in še bi lahko naštevali. Koliko zavednih ljudi, borcev — partizanov in kurirjev je darovalo svoja življenja zato, da lahko zdaj svobodno in v miru živimo! Po osvoboditvi je bilo treba najprej domovino obnoviti in očistiti ruševin ter zgraditi nova mesta in vasi, ceste, železnice, mostove, IZBRANA RISBA: »Borba, za svobodo« — Narisal Miran Kreft, 5. a OŠ Dane Šumenjak M. Sobota. skratka, odpraviti škodo, ki so nam jo prizadejale bombe, mine, granate . . . Med temi, ki so se z največjo vnemo lotili izgradnje lepše domovine, so bili predvsem naši vrstniki — pionirji in mladinci. Ustanavljali so prve mladinske delovne brigade in izpod pridnih rok mladih ljudi je prišla vrsta pomembnih objektov. Takšne in podobne delovne akcije se vrste še dandanes širom po domovini. Kako pa lahko j^z pripomorem k izgradnji naše domovine? Moj prispevek se kaže predvsem v tem, da se pridno učim, da bom nekoč nekaj postala in bom s svojim delom koristila domovini. Tudi to, da si dopisujem s prijatelji izven Prekmurja, mislim, da. doprinese k večji složnosti in krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Potem pa še razne delovne akcije, ki tudi pripomorejo k napredku domovine. Upajmo, da bo takrat, ko bom odrasla, moj prispevek k izgradnji domovine še večji in bolj koristen. Cvetka Kuhar, 7. raz. OS Bogojina Nepozabno srečanje Pionirje OŠ Prosenjakovci je v prazničnih dneh — ob 29. novembru obiskala tudi nekdanja partizanka tovarišica Hela Sreš iz Murske Sobote. Ko je prisostvovala slovensko-madžarskemu prazničnemu sporedu, sprejemu cicibanov v zvezo pionirjev in poimenovanju odreda po največjem slovenskem pesniku Petofii Sandoru, niti slutili nismo, da je tovarišica Hela tako prijazna, plemenita in prisrčna žena, kakršno smo jo spoznali takrat, ko nam je sproščeno in doživeto pripovedovala o trenutkih veličine NOB. Zelo mlada, komaj sedemnajstletno dekletce, je s svojimi sedmimi brati in dvema sestrama odšla v partizane. Njen brat in sestra sla prelila kri za svobodo in zmago. Tudi sama je marsikaj pretrpela, a ponosna pravi, da ji ni žal tega. Ni ji žal krvi, ki sta jo njena najdražja prelila za svobodo, saj je v tistih časih bilo tako zelo pomembno biti zaveden, hraber, predvsem pa biti človek . . . Živo je pripovedovala o legendarnem kurirju Bošku Buhi in o njegovem junaškem boju, ki je nekoč ob ustaškem napadu moral braniti partizansko zdravnico dr. Sašo Božovič. Boško Buha, čeprav le sedemnajstletni kurir, ni nič manj častno in manj vestno opravljal pomembne vojaške naloge, kot so jih lahko opravljali le najpogumnejši in najstarejši partizani. Tovarišica Hela nas je spomnila tudi na pomembno obletnico ustanovitve pionirske organizacije in tako smo znova zvedeli, kako težke naloge so naši vrstniki morali opravljati tedaj, ko je bila vojna. Še veliko mlajši kurirčki, kot je bil Boško, so, čeprav brez orožja, varno prenesli pošto in tako zavestno prispevali k zmagi in svobodi. Njeno nepozabno srečanje pa je bilo srečanje s partizansko zdravnico dr. Sašo Božovič, s katero se je pogovarjala, ko je zdravnica obiskala našo občino. Sama je rekla, da je bilo to srečanje zanjo univerza zgodovine. Pionirji, učitelji in ostali smo burno ploskali pripovedi tovarišice Hele Srešove, srečanje z njo pa bo za nas ostalo nepozabno zato, ker nas je ponovno spomnila na velikanski zgodovinski dogodek, ki so pred štiridesetimi leti ustanovili organizacijo pionirjev in zato. ker se je čestitkam tovariša ravnatelja in tovarišice razredničarke novo sprejetim pionirčkom v ZP iskreno pridružila tudi sama. Tovarišici smo kot dolgoletni in požrtvovalni delavki pri Društvu prijateljev mladine M. Sobota zaupali še željo, da bi letos srčno radi priredili tekmovanje za bralno značko prav na naši dvojezični osnovni šoli. Posebej seveda zato, ker pri nas tekmujemo za dve znački: Kranjčevo in M6rovo. Mladi, ki tekmujejo za bralno značko, pa smo že sklenili, da bomo prav tovarišici Heli v čast prebrali tudi naše najlepše partizanske knjige; tako Deklico z junaškim srcem, Vanko partizanko, Rdečo pest in seveda niei najdražjo knjigo dr. Saše Božovič Tebi, moja Dolores. Želimo si. da bi nas tovarišica Hela še obiskala in potešila našo radovednost s pripovedjo o novih doživetjih. Literarno — dopisniški krožek dvojezične OŠ Prosenjakovci Domovina Vstani, naša domovina, vidiš zarjo, ki prihaja, tvoj klic iz daljave vstaja, kakor petje petelina. Vstani, naša domovina, saj sonce je vzšlo in čez meglo posijalo na našo svobodo. Vstani, naša domovina, saj rojstvo se slavi in vsak državljan že na proslavo'hiti. Domovina, te kako bi mogli ljubiti se Domovina, to smo mi, ki te ljubimo vse dni. Domovina praznik slavi, povsod ponosno vihrajo zastave, saj tvoj prazni slavimo vsi. ki te ljubim vse dni. Benjamin POT V M Do šole imam več KoJ kilometre. Zgod’iJ’lxfli pravim od doma. »P' m se ustavim pri ^apot babici. Potem se ml Je. nadaljuje skozi S® ^zi šeni je moja po* po gozd lepa. Nato JJj gramozni cesti- »et pridem na asfaltno c Ko je vreme slabo, zelo blatna. jožjcaBeP OŠ Spodnja ščavn Paul Basson 4 Potem so služabniki krsto dvignili in jo odnesli tja v deževen dan. Do pokopališča ni bilo daleč. Na vrbah žalujkah so čepele črne vrane. Ukrivljeni stari križi so se sklanjali na obeh straneh poti, kije bila posuta s prodom. Zarjavela vrata grobnice so zevala. Nad njo se je nahajala marmornata mrtvaška glava s prekrižanima golenicama. I/ razmaknjenih čeljustih so si zgradili ptički gnezdo, ki pa je bilo sedaj prazno in zapuščeno. Namesto las je obraščal glavo mah. l/se to sem opazil. Krsto so položili na tla in šolski otroci so zapeli. Na željo so izbrali pesem, ki jo pojo sicer samo detetom. Bratrancec Ivan je umrl, ko mu je bilo dve leti. "Ce mali dediči neba se poslovijo od sveta, jim treba ni pokore. V očetove sp6 dvore, da se obuvajo zablod.« Potem je govoril župnik, se vsekovalin vsekoval ter govoril. Stari mož je jokal. Celo osemdesetletna grofica Trettin je morala seči po čipkastem robčku. »Iz praha si in v prah se povrneš!« je dejal župnik. Krsto so odnesli v grobnico. Koraki so pogrebcem votlo odmevali in vzbujali občutek groze. Iz globine je bilo slišati glasove. Nekaj se je mukoma zvalilo v temo. Čedalje močneje je deževalo. Kočije so vozile čez luže. Možje so si navezali nad klobuke rdeče robce, žene pa so si nataknile na glave suknje, dokler so bile na planem. Oče se je strogo razgledoval. Cerkovnik mu- je prinesel ključ grobnice. / »Evo! Naj zvrne kozarček.« je spregovoril oče, medtem ko se je premočeni cerkovnik, od mraza šklepetajoč z zobmi, globoko priklonil. Spačil je obraz in se prijel za ramo; imel je kosten ico. V meni je obupani glas govoril: »Nglaja zmrzuje.« Ko sem se vrnil domov, je bila velika graščina prazna, na hodnikih pa je vladala tišina. Iz kotov je bilo slišati pritajene glasove in tiktakajoče ure. Ponoči so stopnice pokale, v kaminu pa je ječal veter. Hiša se mi je zdela popolnoma tuja; bila je tako velika in tako prazna ... 6. SENCE ŽALOSTI Na temnem hodniku prvega nadstropja je stala holandska ura z veliko številčnico, po kateri so se gibali Mesec, Sonce in zvezde. Nad njimi sta se premikala okrašena kazalca. Nihalo se je z zamolklim tonom zaganjalo sem ter tja: tik-tak. Vsakih četrt ure je mehnizem sprožil trojno bitje, ki ga je bilo slišati, kakor da bi prihajalo iz velike daljave: klink-klank-klonk. Vsako uro je napovedal čas zvonček; tedaj so se nad številčnico odprla vratca, in iz njih je priskakljal rujavkast petelinček, kije škrtaje mah/jal s svojima lesenima perutima; oglašal se ni več. Nato ga je nevidna sila potegnila nazaj in zaloputnila vratca. Opoldne se je namesto petelina pojavil angel, odet v pajčolan, noseč sinjo zlatoobrobljeno haljo in dvigajoč med tremi gibi zeleno palmovo vejico. Opolnoči se je baje namesto angela prikazovala smrt, kakor so nam otrokom pripovedovali še za Aglajinega življenja. Neke noči sem se mudil na tem hodniku. Iz širokih omar, ki so stale ob steni, je zaudarjalo po jabolkih, lesu in perilu. Opazil sem tudi iz lesa narejene jelenje glave, ki so nosile rogovje, očetov in dedov lovski plan. Po vseh hiši je bilo porazdeljenih okrog sto takšnih jelenjih glav. Eno izmed teh živali so hranili spočetka v ogradi, potem pa so jo izpustili. Hlapca, ki je krmil živino, je namreč z rogovi do smrti zabodel. Dekle so pravile, da se hlapčeva kri še zdaj drži rogov, ki so jih izobesili. Z zrkel lesene glave se je odluščila barva, tako dame je belo slepi pogled naravnost prestrašil. Stara Marjeta, kije oprta na palico stopicala po hodnikih in uživala milostne podpore, mi je bila povedala, da se na Dan vseh mrtvih ob polnoči duše umrlih sprehajajo po hiši, v kateri so se tudi med telesnim živlieniem rade mudite. Tako sem držal v roki svečnik s prižgano voščenko, ki je gorela ob Aglajeni krsti nekako pred enim letom. Čakal sem jo. V omarah je pokalo, po steni je trkalo, potem pa se mi je zdelo, da.slišim vzdihe. Veter se je zaganjal ob strehe, daje po njej kar ropotalo. Ura se je približevala. Preden je začela biti, so se vratca nad številčnice holandskega časomera odprla, iz njih pa je priskakljala mala smrt s peščeno uro in koso, obrnila svoje okostje zdaj desne zdaj levo ter slednjič zavihtela drobno koso. Nihalo je tiktakalo v presledkih hreščečega bitja ure. »Aglaja!« sem pritajeno vzkliknil in oprezal po hodniku. Tedai sc se neslišno odorla vrata omare, ob kateri sem pač stal. V medlem soju sveče sem uzrl stare ženo nagubanega rujavega obraza in z veliko belo avbo na glavi. Opotekel sem se. Ko pa sem se z vso močjo poguma prisilil in še enkrat pogledal k pozorišču, sem opazil le vrata zaklenjene omare. Nekdo je zakašljal in se mi približal drsajočih korakov. Bilo je nekaj sivega in upognjenega. Svečnik mi je malone padel iz rok. Toda prišla je samo stara Marjeta, ki se je bala zame in se je hotela prepričati, če sem zares tu zgoraj. Trdno sem še je oprijel za rokav in ji kot otrok pripovedoval, kaj se je zgodilo Namuznila se je in prikimala. »Bila je stara gospa, prababica Aglaja, močna županova hči, ki vam je kot kramarica pokvarila rodovnik. Kar prav si videl, moj Melhior, kar prav. Je pač prišla namesto mlade Aglaje. « Prijela me je za suknjič. Iztrgal sem se ji in zbežal po stopnicah navzdol. 7. ČUDNO SREČANJE OB MORIŠČU Popoldne so usmrtili Heinera Fessla. Ko je bil namreč zalotil neko uradno osebo v objemu svoje žene, je v navalu jeze pohitel v kovačnico, zgrabil s kleščami žareč železni klin in ga porinil vplivnemu možu v trebuh, tako da je moral žalost- Prevedel: Vladimir Komidar ggtd! no končati. Enako grozno je počel tudi s svojo ženo, ^ji so pripovedovali, da umira. Ker so bili mogočni p° f^jcO sicer pridnega kovača odsotni, so mu sodniki zlomil' P nad glavo. . „ oolje ir' Naslednjega dne je krvnik na vse zgodaj sel na 0j9g0 oznanil vranam, da bo po sončnem zahodu na mzp' p0 meso ubogega grešnika. Rabljevi golobje so p°se strehah okrog morišča in čakali. nb!^0' Oče mi je ukazal, naj oblečem lavendlasto sivo ker ga bom spremljal. . naH^‘ »Ti si negode in mevža, ne pa Dronte«, me jo »Odtlej te bom jaz zdravil, dečko!« nje if Že ko sem iz daljave zaslišal zamolklo boon ig0 vrvenje množice, mi je postalo od strahu slabo. Vse,:so$e bile polne. Fessla so vozili okrog na dvokolnici in see I z njim vračali. d P°,r V mojo tolažbo sva morala obstati precej daleč ega šča, ker se množica ni umaknila in ni upoštevala oc stanu. . »Poglej, kako predrzna je svojat, kadar je je vec mi je oče zarohnel. Toda malce ga je potolažil pep K oCjpoCr opazil in hitro prinesel stola, da sva se lahko nekoliko la' , .ieP^. »Prizor, ki ga boš videl, bo zate zelo zdravilen , J oče. ^Pravičnost se ne uveljavlja z rožnato vodo in sl ^ij^1 mi. Če bi bilo temu tako, tedaj bi lahko mi plemiči kamenje cb cesti in izročili svoje premoženje raji." Mnogo ljudi, za katere na trgu ni bilo prostora, J na vejah bližnjih dreves. Pred nama je ždel v odvraten možak, oblečen po šegi hessiških konjskih f jev. Pod obrabljenim trirogelnikom, katerega je no režal opičji obraz, ki se je na vse načine spakoval, so mu rumenkaste oči kar najbolj odurno škilile. Pot /d9 mu je segal do brade in dajal celemu obličju vražji v sel. je zoprno zvijanje še stopnjevalo. Ljudem krog nl' zdel verjetno bolj zabaven kot odvraten, saj so m vsakovrstne spolzke žalitve, na katere je odgovarjal mi in neotesanimi kretnjami. Iznenada se je polastilo množice živahno razP .g Iz gneče je bilo slišati vpitje; žalostni sprevod s iag0 Hlapca z umazanima rdečima suknjičema stape^^i starejšega rejenega moža sivih las. Za njim je stOP < rdečem plašču brez rokavov. . Nekdo je za nama pripovedoval, da je ^e'nv;co P,# duhovnika. »Ni dovolj, da mi velikaši delajo topsc $ zemlji, radi bi mi jo delali še onstran v nebesih. - A . g^Sl maram duhovnika. . J« Oče se je hitro obrnil. Nezn , umolknil. , »Prekleta zalega!« je zagodrnjal. "Dobro, ^Uigioc11 d en zgled!« Nekdo je dolgo nekaj čital z zariplim, no 1'^ ravnodušnim glasom. Kosa zlomljene palice! s a. $1°^ morišče, sodnik jo je drugič prelomil. Mojster Han lQgpl kovaču in mu položil roko na ramo. Sedaj mu je bi Fessel v oblasti. (Nadaljevanje STRAN 14 VESTNIK, 9. šport URH. KLANJŠČEK — BLOUDKOVA PLAKETA Tri in pol desetletja zvest nogometu Sedeminpetdesetletni Ciril Klanjšček iz Murske Sobote, zaposlen kot .vodja centra za vzgojo kadrov pri tovarni oblačil in perila v Murski Soboti je prejel Bloukdovo plaketo za 35-letno uspešno delo v nogometu. Svojo nogometno kariero je Ciril Klanjšček začel leta 1939. ko se je kol dijak soboške gimnazije vključil v S K Mura. Temu nogometnemu klubu je ostal zvest kot aktiven nogometaš vse do leta 1962. razen med služenjem vojaškega roka, ko je igral za divizijsko moštvo. Ze leta 1954 je v Rovinju opravil enomesečni tečaj za nogometnega trenerja. Leta 1962 je šel študirat, istočasno pa tudi nadaljeval z nogometom na višji šoli. Kot nogometni strokovnjak je Pomagal nekaterim klubom. Poleg tega je bil tudi med pobudniki za razvoj športne rekreacije v delovnem kolektivu Mura, ki se danes lahko pohvali z dobro organizirano rekreacijsko dejavnostjo. Leta 1973 je bil kot član izvršnega odbora med ustanovitelji trenerske nogometne organizacije v Murski Soboti, ki deluje še danes. Nekaj časa je delal v izvršnem odboru Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, dve mandatni dobi pa je bil tudi elan izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. V zadnjih letih se je posvetil delu v medobčinski nogometni zvezi Sobota, kjer le bil najprej član izvršnega odbora, potem predsednik disciplinske komisije, sedaj pa je Predsednik medobčinske nogo-^tne zveze Murska Sobota. V Nm času je nogomet v Pomurju dosegel velik razmah, hkrati pa bile uveljavljene tudi nekatere NaMIZNI TENIS ikpfŠNI POMURCI Kar 70 igralcev in igralk iz 18 slove rePubhškcm selekcijskem turnirju predstavniki — 8 P,O"^J ^trenutno Slovenija premore. Pomursk P dave - so v glavam dve pionirki Sobote in dva piomrja 'z b turnirja lerJt°k^ni Ponovili ali Celo izboljšali svoja mesta 'iz P^ £g ubliški vrh. Ob odhčn da se počasi vendar vztrajno prebijajo v sami rep __ so VS1 zado- "rganzaciji - tekmovanje se je odvijalo na °ljni zapuščali Mursko Soboto. . v0 zmagal danes n i,v najkvalitetnejši skupini “"^tverica igralcev od Jboljši slovenski pionir Jamše.t brez p ' .lat 6:3 in je o njih ;rugega do petega mesta pa ie dosegla isti renHt« in Benkovič sta ^tvi odVočafa s^t razlika. Oba Sobočana kotna P ista!a na 4. oziroma 5. mestu, kar je za ®^sta izboljšal svojo uvrsti-? turnirju, dočim je Benkovič za štir naiboliša uvrstitev. Kuz iz prvega turnirja in je to doslej njeg jg osvojil 10- mesto, ki je prvič igral v tej skupini, je z rezultatom 1.8 J z rezulta. drugi skupini so bili Pomorci uspešni- saj A G r ki je osvojil 1. mesto in se plasiral v 1. s Pfr3 jn zasedel 3. mesto, P^ic zaigral v tej skupim, je dosegel rezultat 6.3 z rezuUalom 4.5 < sa lz Lendave z istim rezultatm 4. mest ter dosege r ' mesto. V tretji skupini je Simon Ung P dave pa je z rezulta; , u'lat6:3. kar je pomenilo 3. mesto, Varg - zaigral nadarjeni Ži?t4’5 osv°ji' 7 mesto. V četrti skupim J P:boj;ji skupini piomrk -7 'er z rezultatom 5:4 osvojil 6. mesto J in {e tako obdržala v Smic z rezultatom 3:6 osvojila 8. m kupini pa je Nataša ^ skupini, kar je bil tudi edini cilj. V drugi skupi grinc z istim rezultatom osvojila 8. mesto. SLOVENIJA TRETJA in enotnost«’- ^Prezentanca, ki je od lani branila Ptv" osvojili 3-mesto poveda^ ^’admci niso ponovili lanske uvrstitve, saj so_os J pomladna V l’ Pa le potrebno, da je bila letos reprezentanca Sled niaJ Kuplen in še nekateri iz Murske ^obot o “Have ter Kranjc in Lebar iz Ljutomera. 9. DECEMBRA 1982 nove oblike dela, npr. selekcijsko delo. Kot predsednik medobčinske nogometne zveze Murska Sobota si je tudi veliko prizadeval, da bi v Pomurju usposobili nove strokovne kadre, ki jih v nogometni organizaciji glede na razvoj še vedno primanjkuje. Zato tudi skoraj vsako leto organizirajo tečaje za nove strokovne kadre. Za svoje dolgoletno in uspešno delo na področju telesne kulture, zlasti pa nogometa, je Ciril Klanjšček prejel številna priznanja. Tako je prejel priznanje ob 3(Metnici telesne kulture v Murski Soboti, občinsko nagrado in Bloudkovo značko. Ob 60-letnici nogometa v Sloveniji je prejel plaketo Nogometne zveze Slovenije. Najdražja pa mu je vsekakor Bloudkova plaketa, ki jo je prejel ob letošnjem dnevu republike. F. Maučec H. SRL moški — vzhod Polet jesenski prvak Končano je bilo tekmovanje v drugi slovenski rokometni ligi za moške — vzhod, kjer sodelujejo tri pomurska moštva: Polet iz Murske Sobote, Bakovci in Krog. Najuspešnejši med njimi je bil Polet, ki je osvojil naslov jesenskega prvaka. POLET 11 9 0 2 309:258 18 Fužinar 11 8 0 3 302:243 16 Radeče 11 8 0 3 303:286 16 BAKOVCI 11 7 0 4 288:253 14 Dobova 11 6 0 5 191:213 12 Brežice 11 5 0 6 275:269 10 Partizan 115 0 6 256:259 10 Šempeter 11 4 1 6 299:294 9 Šoštanj 11 4 1 6 281:282 9 KROG 11 3 1 7 225:244 7 Krmelj 11 3 0 8 229:306 4 Ormož 11 2 1 8 262:306 4 Odbojka — kadeti POMURJE DRUGO Končano je bilo prvenstvo v odbojkarski zvezi Maribor za kadete, kjer je sodelovala tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote. Mladi odbojkarji iz Murske Sobote so osvojili drugo mesto. Stavbar II. 14 13 1 26:8 27 POMURJE 14 10 4 24:1124 Topolšica 14 10 4 23:11 24 Sl. Bistrica 14 8 6 16:15 22 Fužinar 14 8 6 17:15 20 Stavbar I. 14 4 10 14:21 18 Šempeter 14 4 10 11:21 18 Stavbar III. 14 0 14 0:28 14 Pomurska odbojkarska liga Ljutomer brez poraza Zaostala tekma pomurske odbojkarske lige med Pomurjem in Apa-či se je končala s 3:0 brez borbe v korist Pomurja. S tem je bil jesenski del tekmovanja končan. Ljutomer Radenci 5 5 0 15:5 5 4 1 14:8 10 8 Cven 532 11:7 6 Pomurje 523 11:9 4 Apače 5 1 4 4:12 2 Veržej 505 1:15 0 MALI NOGOMET Nemčavci, Park in Mladinec prvaki V občini Murska Sobota imajo organizirane tri lige v malem nogometu. Po jesenskem delu tekmovanja so postali prvaki: Nemčavci, Park in Mladinec. A-liga Nemčavci 11 Moščanci 11 Pušča 11 Predanovci 11 Slovan (—I) -11 Bakovci 10 Panonska 11 Kupšinci 11 Kanal 10 Lipovci 11 Černclavci 11 Petanjci 11 9 1 1 33:11 19 6 3 2 37:23 15 7 1 3 28:31 15 6 1 4 39:25 13 6 2 3 20:17 13 5 2 3 31:21 12 5 1 5 26:27 I1 3 I 7 39:44 7 3 1 6 17:21 7 3 0 8 28:43 6 3 0 8 24:47 6 0 5 6 18:30 5 B4iga Park 11 Ledava(—1) 11 Bratonci 11 Klub mladih 11 Sebeborci 11 Kerenčičeva 11 Strukovci 11 Satahovci 11 Padalce (—1) 11 Veščica (—1) 11 Dobe! 11 Gederov-ci (—2) 11 8 ] 2 47:09 17 7 2 2 52r26 15 5 4 2 41:26 14 704 27:39 14 5 3 3 25:31 13 524 35:28 12 5 1 5 39:26 11 4 i 6 24:22 9 5 0 6 39:47 9 326 27:41 7 2 2 7 21:38 6 1 0 10 14:48 0 C4iga Mladince Borčiči Skakovci Tišna Krajna Ivanci KS „A. 11 11 11 11 11 H Kardoš” Mlaitinci H NK — 13 Noršinci Separacija VK —79(—l) H 9 0 2 60:19 18 8 I 2 52:26 17 7 1 3 43:23 15 533 29:21 13 5 3 3 42:32 12 5 1 5 28:32 11 5 0 6 18:24 10 3 3 5 36:34 9 4 0 7 19:45 8 3 1 7 25:42 7 236 18:51 7 1 3 7 20:49 4 II. SRL ženske — vzhod Beltinka druga Po jesenskem delu tekmovanja v drugi slovenski rokometni ligi za ženske — vzhod, je ekipa Beltinke iz Beltinec osvojila drugo mesto. Rudar BELTINKA Radeče Lisca Savinjska Velenje B Brežice 6 5 0 1 124:79 10 6402 106:88 8 6 4 0 2 91:75 8 6402 103:91 8 6 2 0 4 78:78 4 62 0 4 79:110 4 6006 86:103 0 ZOPET ZMAGA SOBOČANK V petem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje v Slovenskih Konjicah premagalo Comet z rezultatom 69:63 in zabeležilo peto zaporedno zmago. Koše za Pomurje so dosegle: Koren 16, Žitek 16, Benko 15, Škraban 10, Kardoš 8, Bore in Merklin po 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ekipo Litije. Prva zmaga Pomurja V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige za moške — vzhodna skupina je Pomurje iz -Murske Sobote gostovalo v Šentjurju in premagalo domačo ekipo z rezultatom 87:77. Koše za Pomurje so dosegli: Sakovič 29, Kavaš 20, Sedonja 19, Juteršnik 16 in Štihec L To je prva zmaga Pomurja. STRELSTVO Mura, Kovinar in Andrejci V tekmovanju občinske strelske lige Murska Sobota, ki poteka v treh ligah, je bilo odigrano prvo kolo. Rezultati — L liga: 1. Mura 1388, 2. Graničar, Cankova 1380 in 3. Koloman Flisar, Tišina 1374 krogov. II. liga: 1. Kovinar, M. Sobota 1354, 2. Šalovci 1309 in 3. Gederovci 1302 krogov. III. liga: 1. Andrejci 1187, 2. Petrovci 1031 in 3. Bodonci 841 krogov. ODBOJKA ZMAGA ŠTUDENTOV Odbojkarski klub Ljutomer je v počastitev dneva republike pripravil občinsko prvenstvo v odbojki, katerega se je udeležilo pet ekip. Največ so pokazale mladinske ekipe. Zmagala je ekipa študentov pred Gimnazijo, Veterani. Cvenom in Veržejem. T. F. Drozdek drugi V Gornji Radgoni je bil odigran prvi turnir SV regije strokovnih, organizacijskih in vodstvenih delavcev. ki bo odslej poslal tradicionalen. Turnirje odlično uspel, kljub temu da se ga je udeležilo le 16 delavcev, ker nekateri zaradi nujnih zadržkov niso sodelovali. Največ udeležencev je poslal ravenski Fužinar. ki je imel tudi zmagovalca turnirja Roberta Jamška. Drugo in tretje mesto sta zasedla Radgončana Drozdek in Žurman. šesto mesto pa Sobočan Sinic. M. U. ___ODBOJKA------------ Uspešen nastop Mladi odbojkaiji Pomurja iz Murske Sobote so uspešno končali tekmovanje v mariborski odbojkarski zvezi. V zadnjem kolu so nepričakovano premagali kadete mariborskega Stavbarja z rezultatom 2:1 in Fužinarja z 23). Tako so osvojili drugo mesto, kar je lep uspeh. Ta uspeh je nedvomno rezultat dvoletnega načrtnega dela v OK Pomurje, saj ti mladi igralci sestavljajo tudi člansko ekipo, ki tekmuje v pomurski odbojkarski ligi. Naj omenimo še, da so vsi igralci učenci soboških srednjih šol in da so se zelo resno lotili vadbe. S. Prelec D AN PERŠAK - BLOUDKOV A PLAKETA Priznanje za neumorno delo Oseminštiridesetletni Ivan Peršak, doma iz Moravec pri Bučkovcih. je prejel Bloudkovo plaketo za dolgoletno delo in organizacijo zdravstveno-športne rekreacije težje telesno prizadetih paraplegikov in tetraplegi-kov. Ivan Peršak je trenutno predsednik Zveze paraplegikov Jugoslavije in Slovenije, predsednik društva invalidov Ljutomer in koordinator pomurskih invalidskih organizacij. Kot mlad človek se je Ivan Peršak ukvarjal s športom priložnostno iz osebnih interesov, zlasti z odbojko in nogometom. Nesreča pri delu v mariborski Hidromontaži leta 1959 ga je priklenila na invalidski voziček, brez katerega ne more že 23 let. Kol izredno razgledan in napreden državljan je kmalu ugotovil, da je šport eden tistih elementov t' invalidskem življenju, ki lahko mnogo pripomore k hitrejši in učinkovitejši rehabilitaciji, hkra ŠAH - EKIPNO PRVENSTVO SRS Majda Kovač mojstrski kandidat V Kranju je bilo ekipno prvenstvo Slovenije v šahu, na katerem je sodelovalo 10 ekip, med njimi tudi ekipa Radenske iz Murske Sobote, ki sojo sestavljali: B. Kovač, I. Kos, A. Kos, Gabor, D. Hari, Kuhar, Benko, Ružič, M. Kovač, Čavužič, Cigan in Coklin. Rezultati — Radenska : Žalec 5,5:4,5. Ponika 6:4. Kranj 5:5, Domžale 3:7, Celje 6,5:3.5. Impol 6,5:3,5, Slivnica 5,5:4,5. Fram 5:5 in Rudar 3,5:6,5 točke. Radenska je s 46,5 točkami osvojila peto mesto. Najboljši posamezniki so bili: Cigan in Coklin po 7.5 točke ter Boris Kovač 6 točk. Majda Kovač pa je postala mojstrski kandidat, kar je za ženske prvi tovrstni naslov v Pomurju. ----BADMINTON ---------------------------------> Lendavčarjem dve prvi in štiri druga mesta V telovadnici OŠ Drago Lugarič v Lendavi in v organizaciji ŠŠD Mladost je bilo republiško prvenstvo v badmintonu za mladinke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 28 igralcev in igralk iz petih slovenskih klubov. Lep uspeh so dosegli Lendavčarji, ki so osvojili dve prvi in štiri druga mesta. Najuspešnejša med njimi pa je bila Petkovičeva, ki je zmagala med mladinkami posamezno in skupaj s Šlibarjevo v dvojicah. Rezultati — mladinci — posamezno: L Strah (Jež), 2. Dominko (Le), 3—4. Skušek in M. Vogrinec (oba Le); Dvojice: L Strah— Korenčan (Jež), 2. Dominko—Skušek (Le), 3—4. M, Vogrinec—R. Vogrinec (Le) in Rugelj—Vrhovec (Jež); Mladinke — posamezna: L Petkovič (Le), 2. Šlibar (Le), 3—4. Šviglin (Lju) in Koren (Le); Dvojice: L Petkovič—Šlibar (Le), 2. Koren—Ošlaj (Le), 3.—4. Dolšek—Zalaznik in Šviglin—Uranič; Mešane dvojice: L Strah—Šviglin (Je—Lj), 2. Dominko—Petkovič (Le), 3.-4. M. Vogrinec—Šlibar in R. Vogrinec—Koren (vsi Le). ---- KOŠARKA — BLOUDKOV MEMORIAL--------- ZMAGALI PTUJČANI ŠŠD Enotnost je pripravilo 15. tradicionalni košarkarski turnir za memorial ing. Stanka Bloudka. Največ uspeha so imeli Ptujčani, ki so med šestim: ekipami osvojili prvo mesto. Rezultati — Gimnazija (Pt): KPŠ Ljubljana 65:39. SDEŠ MS: KŠP Maribor 55:52. Enotnost : Ptuj 53:68, KPS Ljubljana : Sdeš 34:28, KŠP Mnbor : Ml. Veterani 42:35. Ptuj : KSP Maribor 65:61 in Enotnost : Ml. Veterani 38:61. Vrstni red: 1. Gimnazija Ptuj, 2. KŠP Maribor, 3. Mladi Veterani. 4. ŠŠD Enotnost. 5. KPŠ Ljubljana. 6. SDEŠ Murska Sobota. tg Med veterani Partizan Letos so prvič tekmovali za Bloudkoy memorial tudi košarkarji — veterani. V prihodnje pa bodo takšen turnir pripravili za memorial Petra Juteršnika. Zanimivo je, da so sodelovali košarkarji, ki so igrali v Murski Soboti v letih 1945 — 1975. Najstarejši med njimi je bil 55-letni Go-lievšček. Rezultati — SCTPU : Partizan 37:42, Grmič : Partizan 43:47, Grmič : SCTPU 62:42. Vrstni red: L Partizan, 2. Grmič, 3. SCTPU Murska Sobota. ‘g ti pa sredstvo za krepitev telesnih sposobnosti. Zato se je od vsega začetka zavzemal, da bi se zbrali skupaj enaki — invalidi na vozičkih — in organizirali prvo sekcijo paraplegikov in tetraple-gikov Slovenije. Od takrat pa do danes so razvili izredno bogato dejavnost, ki se je razširila tudi na celotno državo. Na področju športne rekreacije so razvili vse športne panoge, ki so jim dostopne. To so košarka, šah, plavanje, streljanje, kolesarjenje in atletiko. Te športne panoge so razvili tako daleč, da se Slovenci ponašajo tudi z olimpijskimi in svetovnimi odličji. Prt vsem tem pa ima prav gotovo velike zasluge prav Ivan Peršak, ki se razdaja po svojih najboljših močeh, je pa tudi zelo zadovoljen, da ima njihova dejavnost široko družbeno podporo. Tudi v prihodnje je še pripravljen aktivno delati, ker je še posebej razveseljivo, saj bo s svojimi bogatimi izkušnjami lahko še veliko koristil nadaljnjemu razvoju svoje organizacije. Za svoje dolgoletno in zelo uspešno delo je prejel številna priznanja. V okras mu je odred zaslug za narod s srebrno zvezdo. ki ga je dobil od predsednika Tita pred šestimi leti. Izredno pa je vesel tudi letošnje Bloudkove plakete — najvišjega republiškega priznanja na področju telesne kulture. To tembolj, ker mu je bila podeljena na slavnostni način v skupščini mesta Ljubljane. ob prisotnosti naj višjih republiških družbeno-političnih delavcev in v prijetnem vzdušju. F. Maučec STRAN 15 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI HUDA NESREČA V MOSTJU GANČANI — 72-letni kolesar Anton Žižek iz Gančan 102 se je peljal po poljski poti proti domu. Na kolo je imel privezane lesene grablje in železne vile. Ko je pripeljal do lokalne prednostne ceste Gančani—Renkovci, se ni prepričal, če je cesta prosta, zato je prišlo do nesreče. V tem hipu je namreč po prednostni pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 37-letni Franc Klemenčič iz Bratonec 65. Ob trčenju se je kolesar hudo poškodoval. Prepeljali so ga v soboško, nato pa v ljubljansko bolnico. blatnik osebnega avtomobila, padla in se lažje poškodovala. Zdravniško pomoč so ji nudili v bolnici. Ijal za traktorjem skupaj s sošolci v šolo. Nenadoma pa je zavil na levo polovico ceste hoteč k hiši številka 92 v Mostju. To pa je bilo usodno. Iz dobrovske smeri, torej nasproti, se je prav v tem času pripeljal z osebnim avtom Jože Ftičar iz Turnišča, Mlinska ul. 24, ki ni ; uspel preprečiti nesreče. Otrok je na kraju nesreče umrl. doletniku J. Z. iz Bokrač zaradi malomarnosti pri žaganju drv odrezalo tri prste na levi roki. uERll>» MARI3O0 gesMnMto In prometno pod|e>|s AVTOBUSNI PROMET ŠŠZ OBVESTILO Cenjene koristnike naših storitev obveščamo, da smo s 1. decembrom 1982 prevoze z avtobusi v pomurski regiji dodatno priredili tudi za tiste koristnike, ki zaradi premika delovnega časa začenjajo ob 8.00 uri zjutraj, oziroma končujejo ob 16.00 uri. Dodatni prevozi z avtobusi prirejeni 8.00 oziroma 16.00 uri seveda ne omogočajo zajetja vseh relacij, kot je to za 6.00 in 7.00 uro oziroma 14.00 in 15.00 uro, saj za prevoz ob 8.00 oziroma 16.00 uri po podatkih, ki smo jih dobili, ni dovolj potnikov. Zaradi tega smo organizirali prevoze na vseh glavnih relacijah, ki se stekajo v pomurska občinska središča. V mesecu decembru 1982 bomp vse na novo uvedene relacije prevozov skrbno analizirali, dokončno oceno o stalnosti teh prevozov pa bomo dali v začetku leta 1983, v mesecu januarju. Istočasno koristimo priliko in pozivamo vse, ki še niso prešli s svojim delovnim časom s 7.00 na 8.00 uro, naj to store čimprej, kajti le tako bomo s skupnimi močmi razbremenili konico ob 7.00 uri ter §e približali našim pričakovanjem o kulturnejšem prevozu. Za določene nejasnosti oziroma prikaz popolnejše slike novega načina prevoza se prosimo obračajte na naše informativne službe na avtobusnih postajah. krvodajalci Verižno trčenje pri Dokležovju PODJETJE SOBOTA M. SOBOTA - Jože Bobovec (4), Štefan Drvarič (7), Branko Kos (9), Štefan Ferbežar (9), Milan Špilak (/’ Štefan Bertalanič (8), Dezider Bojnec (2), Martin Bagari (2), Lidij Deškovič (2), Marija Ščančar (3), Lizika Horvat (4), Branko Senica! L Tibor Kerčmar (1), Jože Lovrenčec (2), Zlata Mihelič (2), Slavica Sin (4), Ludvik Poredoš (2), Alojz Cigut (2), Alojz Ribaš (5), Stane JuW' vič (35), Viktor Horvat (6), Anton Vogrin (13), Slavko Ilič (17). ., ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA - Ida Kuhar (10). Žekš (4), Dr. Nada Šavel-Švagelj (1), Viktor Zrim (7), Anica Šiftar ( h Štefan Šemen (6), Žarko Kojič (2), Majda Gyurinek (3), Marija Ba žic (5), Dragica Lepoša (1), Emilija Lejko (4), Šarika Bukvič (5)> ° ’ Franc Bohar (6), Ludvik Travnik (4). KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO- DOLNJI SLAVEČI - Miroslav Ranko, 20 let, iz Ropoče se je peljal s traktorjem, na katerega prikolici so bile vreče z apnom, od Dolnjih proti Gornjim Slavečem. V traktorski kabini je sedela sopotnica 30-letna Vera Lovenjak iz Gornjih Slaveč. Pri hiši številka 60 v Dolnjih Slavečih se je traktor srečeval s pešakinjo 87-letno Marijo Solar iz Dolnjih Slaveč. Le-ta je šla pravilno po skrajni levi strani ceste. Traktor jo je zbil na travnik, zapeljal čez njo in je na kraju samem umrla. DOKLEŽOVJE - Na regionalni cesti izven Dokležovja je prišlo do verižnega trčenja. Prometni inšpektor je takole opisal nesrečo: Iz Bratonec proti Dokležovju se je peljal z osebnim avtom 37-letni Geza Celec iz Brezovec 41. Zaradi okvare je vozilo začasno ustavil, pustil prižgane luči, ni pa ovire na cesti označil s trikotnikom. Ko se je naposled vključeval v promet, je za njim pripeljal z osebnim avtom 67-letni Janez Lenarčič iz Markovec. Zaradi goste megle in torej slabe vidljivosti. Celeča ni prehiteval, ampak je za njim ustavil. Nato se je pripeljal z osebnim avtom Franc Šonaja, 36 let, iz Krapja, PRIHAJAMO IN ODHAJAMO . . . V tistih časih mladost ni pomenila le razigrane vihravosti, prej resnobno doraščanje v pomanjkanju in zgodnji pripravi na borbo za vsakdanji kruh. Marsikateri otrok ni imel toliko sreče, da bi se kakorkoli izučil in se tako pripravil za to borbo. Mnogi so bili pahnjeni že kot otroci med težake in druge »srečneže^ki so si s težkim delom služili kruh. Ludvik je imel več sreče. Oče mu je omogočil, da se je izučil. Takrat, ko ga je oče predstavil njegovemu bodočemu gospodarju in učitelju, nihče ne bi mogel za trdno reči, da bo fant in pozneje tudi kot zrel mož in človek do krajd%stal zvest in predan svojemu poklicu. O tem nista razmišljala takrat niti oče niti sin. Visokorasli fant, z negotovostjo v očeh, je najbrž slutil resnost svojega časa in očetove odločitve. Potrebno je bilo vendar priti do kruha in trgovska stroka je bila takrat, za dober kruh, kaj ugodna podlaga. Tako je fant postal trgovec. za njim pa tovorni avto, ki gaje vozil 23-letni Emil Nemet iz Čikečke vasi. Tovornjak je trčil v Šonajev avto, ga potisnil naprej v Lenarčičevo vozilo, ta avto pa je potisnil predse v sredino ceste Celecov avtomobil. Naposled se je znašel v jarku. S tem pa zgodbe še ni konec! Pripeljal se je tudi 36-letni Franc Granfol iz Murske Sobote, Aškerčeva 8, ki je sicer pravočasno opazil oviro na cesti, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. Za njim je namreč pripeljal avtobus, ki ga je vozil 33-letni Slavko Tratnik iz Veščiče 33 pri Razkrižju. Avtobus je zadel v zadnji del Granfolovega avta in ga potisnil v sredino vozišča. Nenavadna prometna nesreča, mar ne? Telesnih poškodb ni bilo, pač pa le gmotna škoda, ki znaša za vsa vozila 177 tisoč dinarjev. Nesreča se prav gotovo ne bi zgodila, če bi bila boljša vidljivost. Zaradi goste megle je bilo moč videti le 20 do 30 metrov daleč. ZGORNJE KONJIŠČE — Zakaj je prišlo do strojeloma na drobilcu kamenja v Zgornjem Konjišču v Apaški dolini, bo ugotovila strokovna komisija, mi pa zaenkrat lahko zapiše- Da, to je bil naš Ludvik Bežnec. Bil je in ostal ves čas svoje polne delovne sposobnosti trgovec s srcem, ne glede na dela in odgovornosti, ki jih je v svoji delovni dobi prevzemal in opravljal. Preden in pedanten je vedno namenjal svoje delovne sposobnosti preskrbi potrošnikov. V povojnih letih je na OLO Murska Sobota sodeloval pri organiziranju in izvajanju preskrbe prebivalstva, nakar je pozneje uspešno vodil trgovsko podjetje Prekmurski magazin. Tu je. kot direktor, še posebno predano razdajal svoje trgovsko znanje in prirojene sposobnosti organizatorja, da bi trgovina v obstoječih možnostih čim boljše opravljala svoje družbeno poslanstvo. Po združitvi Prekmurskega magazina s trgovskim podjetjem Potrošnik v Murski Soboti je prevzel odgovornost vodje kalkula-cijske službe in pozneje koordinatorja v delovni organizaciji, kjer je ostal do upokojitve. mo le to, da škoda znaša 500 tisoč dinarjev. KUPETINCI - Na lokalni cesti izven Kupetinec se je zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Anton Majninger iz Maribora je z osebnim avtom zapeljal s ceste, trčil v drevo in se lažje poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Materialna škoda pa znaša 40 tisočakov. PETIŠOVCI - Pri naftni vrtini PT-12 je prišlo do hude delovne nesreče. Ugotovili so, da sta Franc Kepe, 18 let, iz Petišovec in Ivan Zrna dobila nalogo, naj izmerita vodostaj v vrtini. Zrna je s traktorjem, na katerem je bil vitel, spuščal v vrtino jekleno vrv, Kepe pa je z vrvi s krpo brisal vlago. Med opravilom se je na vrv »ujela« krpa, nato pa še rokavica in s tem tudi Kepejeva roka. Vitlo jo je začelo navijati... Traktorist je bil še kar priseben in je navijanje oziroma traktor ustavil, vendar seje Kepe kljub temu poškodoval, saj ima dvakratni zlom roke v nadlakti in podlakti. Kot družbenopolitični delavec se je še posebej trudil v občinski in krajevni samoupravi. Za vsa svoja prizadevanja na družbenopolitičnem in gospodarskem področju za napredek in razvoj trgovine vendarle ni ostal nepoplačan. Odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem ter dobil priznanje — plaketo Trgovinske zbornice SRS. nesreča, katere vzrok je neprevidno prečkanje ceste in vinjenost pešca. Materialna škoda znaša 30 tisočakov. — Iz Bako-vec proti Murski Soboti se je z osebnim avtom peljal 40-letni Franc Kučan iz Murske Sobote. V Krogu pri gostilni je na cestišče z leve strani nenadoma stopil in prečkal vozišče 20-letni Štefan Novak iz Kroga 99. Kljub zaviranju je avtomobilist pešca zadel s prednjim levim delom avta; vrglo ga je na pokrov motorja, nato pa še v vetrobransko steklo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili zlom ključnice. GORNJA BISTRICA — V prejšnji številki našega lista smo poročali o domnevnem napadu na invalida F. K. iz Gornje Bistrice. Le-ta je podal prijavo, češ da sta ga napadla dva moška. Delavci milice in kriminalistične službe pa so ugotovili, da je »poškodovanec« podal lažno prijavo. Med poizvedovanjem, pozneje pa je tudi prijavitelj priznal, so ugotovili, da je 10 tisočakov dal neki Rominji iz Črenšovec (za kaj, skušajte uganiti!), 15 tisočakov pa sta mu vzela njena prijatelja. Prispevki z a kirurgijo ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Flisar Karel in Olga, M. Sobota, Trstenjakova 3 (namesto cve J na grob pok. sorodnika Cipot Štefana, Mlajtinci) — 800,00 din; “C kojeni kolegi in kolegice (namesto venca na grob pok. Berce Ljtm/ upokojene učiteljice iz Ljutomera) — din 1.500,00; Sindikalna organ^ zacija Potrošnik M. Sobota Skupne službe (namesto venca na K pok. materi od Lintenvalner Marije) — din 1.000,00; Sindik® organizacija Potrošnik Murska Sobota TO Preskrba (pok. upok°J® Šadl Amaliji) — din 1.000,00; Sindikalna organizacija Eo^^Ljj. Murska Sobota, TO Izbira M. Sobota (namesto venca na grob p . materi od Kegl Matilde) — din 1.000,00; IMP Ljubljana TOZD' j OOZS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca » Dušana) - din 1.000,00; OOS »Sobota« DSSS Murska Sobota sto venca na grob moža naše sodelavke Banfi Šarike) — din Norčič Štefan, Gančani 99 (namesto venca pok. Banfi Štefanu) —’ 700,00; Osnovna šola Ivan Cankar, Ljutomer (namesto venca za P Berce Ljubo) — 1.000,00 din; Temeljno sodišče Murska Sobota (n® sto venca pok. materi sodnika Berce Mitje); — din 1.500,00; Ma Ivan, Ižakovci, Beltinci — din 1.000,00; Sindikalna orgamz Potrošnik TO VP (namesto venca na grob pok. materi od je e Ludvika) — din 1.000,00; Potrošnik — sindikalna organizacija SK -n službe (namesto venca na grob pok. očetu od Kuzma Majde)-" .a 1.000,00; »Sobota« TOZD Obrtništvo DE Tapetništvo Murska »o (namesto cvetja ob dnevu mrtvih za pok. PETROVIČ Stank sodelavci Tapetništvo—Mizarstvo) — din 1.000,00; Darovalcem se zahvaljujemo! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 KROG — Na lokalni cesti v Krogu se je zgodila prometna poroke Čeprav je rad pristavil svoja pleča pod vsako breme odgovornosti in vedno širokogrudno ponudil svojo strokovno in življenjsko izkušenost pri reševanju delovnih in drugih problemov, ki jih nikoli ni manjkalo, je po končanem delu vendarle odšel v tišino zasluženega pokoja skromno in tiho. Odšel je prav neopaženo, z rahlo grenkobo v srcu, kakor da bi se bal zbuditi pozornost sodelavcev zaradi svojega odhoda. Odhajal je s senco otožnosti, da več ne bo Sodeloval z nami. Šel je — in kakor utrujen popotnik sedel pod košato drevo počitka, koder lahko z mirno vestjo premišljuje 0 lastni prehojeni poti ter opazuje rast tistih del, katerim je nekoč tudi sam posvečal zagnanost svoje mladosti in zrele sposobnosti delavnega moža. Prepričan sem, da mu vsi njegovi sodelavci iskreno želimo mnogo zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju. Š. Červek Jožef JEREBIC, slikopleskar, Lipa 50 in Rozalija S^^jač. medicinska sestra, Beltinci, Pot ob Črncu 2; Štefan KOCET, K Gornja Bistrica 6 in Angela PAL, konfekcionarka, Lipa 7% ČERPNJAK. strojni ključavničar, Lipa 169 in Maja KODILA $ ju nistrativna tehnica, Lipa 61; Štefan SRAKA, likalec. Lipovci z Jožefa ŽALIK, šivilja, Gančani 77; Filip MUHIČ, vje Dokležovje 106 in Nevenka JERIČ, medicinska sestra, D0*1 163: STRAN 16 Na zadnjem svetovnem prvenstvu barmanov na Portugalskem so sodelovali jugoslovanski barmani z VINJAKOM MEDALLION in GINOM WHITE CORNER. V ekipnem prvenstvu so dosegli, izmed 26 držav, deseto mesto. Med posamezniki pa so dosegli s TALISOVIMI PIJAČAMI šesto mesto. firaagosmami KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. / Rakičan / Komisija za delovna razmerja pri TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci objavlja prosta dela in naloge. — dveh nočnih čuvajev na ek. enoti Tešanovci. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati poznati ravnanje z gasilnimi aparati in s sredstvi za obveščanje in imeti tečaj za nočnega čuvaja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba ABC Pomurka KG Rakičan v roku 8 dni od dneva objave tega oglasa. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan Komisija za štipendiranje pri ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Prašičereja Beltinci razpisuje- naslednje štipendije za šolsko leto 1982/83: dve štipendiji na BTF — smer živinoreja štipendijo za vzdrževalca strojev — VIP: kovinarstvo in strojništvo, smer vzdrževalec strojev, IV stopnja zahtevnosti. Kandidati morajo k vlogi za štipendijo, obr. DZS 1,65 priložiti: a) potrdilo o vpisu v šolo b) overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih c) potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu d) potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1981. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1981. Tako izpolnjene vloge sprejema kadrovska služba ABC Pomurka — KG Rakičan, p. M. Sobota v roku 15 dni od dneva objave razpisa. RAZPISUJE po 47. členu statuta in sklepa zadružnega sveta prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja zadruge za 4-letni mandat Pogoji: poleg splošnih pogojev še: — da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri, — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da ima primerne moralno-politične vrline. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOZ ,,PREKMURKA" M. Sobota, Zvezna 12. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine M. Sobota RAZPISUJE dela in naloge DIREKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE MURSKA SOBOTA Pogoji: — visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj. Izbran kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave kolkovane z 8.— din, z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Komisija za kadrovska in admini-str&tivna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine Murska Sobota. GRADBENO PODJETJE GRADITELJ, p. o. BELTINCI razpisuje JAVNO DRAŽBO za predajo naslednjih osnovnih sredstev po sklepu delavskega sveta z dne 24. 11. 1982: — mešalci — samokolnice Javna dražba bo v soboto, 18. decembra 1982, ob 10. uri na sedežu podjetja v Beltincih. TEKSTIL LJUBLJANA, TOZD PLETILSTVO Prosenjakovci objavlja PRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA — osebni avtomobil renault 16, v neregistriranem stanju Prodaja bo 10. 12. 1982 na javni dražbi pred vhodom na ABC AGROSERVIS v Murski Soboti ob 15. uri. INTEGRAL PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA n.sol.o. SOZD INTEGRAL, Proizvodno-transportno podjetje AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, TOZD Transport, Ljutomerska 26, objavlja prosta dela in naloge hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta! Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87 m, široka 2,74, visoka 2,40 m, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v tovarni. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. INTEGRAL DJ Golfturist TOZD GOSTINSTVO LENDAVA na podlagi 52. čl. Statuta TOZD in sklepa delavskega sveta ODDAJA V NAJEM LOKAL - FRIZERSKI SALON v novem hotelu LIPA v Lendavi. Vse informacije lahko dobite osebno na upravi TOZD ali po telefonu 75-044. VODJA PODROČJA ZA AOP Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba pro-metne smeri ter eno leto delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom-Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. . . Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. i ccerwipotwwe (MOO/MKU Marcins wa »snuje Milium I) I Pl Odlil t pliKcru iweinutMošnji »osa ZoKAViuwe ToZO Polnilnica toatisl itaina ’ 5*. pROlJPoi Domt •wwneztjew priroma min.evoa Koji je osvofio n> srnuenw ocenjivtani vona u pwacra n> poAsudu WGUti MP- »$£ Priznanje mineralni vodi • DONAT-MG iz Rogaške Slatine V prostorih centra za potrošnike Zavoda za ekonomijo gospodinjstva SR Srbije, Beograd, Zmaj Jovina 13« ocenjevali kvaliteto mineralnih vod, ki so v prodaj beograjske maloprodajne trgovske mreže. Mineralne vode so ocenili na podlagi posebnega pravilnika in delovnega programa Centra za potrošnike in kmetusko-gospodarske inšpekcjje mestnega sekretariata za inšpekcijske služb mesta Beograda s sodelovanjem gospodarske zbornic^ Beograda in mestne konference potrošnikov. Vzorce je raznih prodajalnah odvzela inšpekcijska služba, J1 šifrirala ter odpremila v Center za potrošnike ® organileptično oceno, v laboratorije republiškega zav®? za zdravstveno zdravstvo pa na kemijsko in bakteriolos* analizo. Predsednik ocenjevalne komisije je bil zvezni tri® inšpektor dipl. ing. Salko Muštovič. . Na podlagi ocene oziroma laboratorijskih analiz je b' mineralni vodi DONAT-MG dne 21. 9. 1982 dodelje®’ diploma s plaketo „Zlatni pobednik Beograda”, ki pravico uporabo dodatne nalepnice na steklenicah navedbo prej citiranega napisa. vsestranska uporabnost Garažo MONO lahko uporabljamo za: — toplotno izolirane ali ne-izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne), — drvarnice, — manjša skladišča in — za druge pomožne zgradbe. K^STREŠNIK 68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231 ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH! STRAN 18 VESTNIK, 9. DECEMBRA URADNE OBJAVE Leto XVI Murska Sobota, dne 9. decembra 1982 Št.: 30 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 260. Odlok o pooblastitvi organa za odločanje na podlagi 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo v občini G. Radgona. 261. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1982. 262. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota. 263. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta SO Lendava. 264. Sklep s katerim izreka začasne ukrepe družbenega varstva v DO SGP Konstruktor, TOZD Opekarna Puconci. 265. Sklep o imenovanju začasnega individualnega poslovodnega organa v TOZD Opekarna Puconci. 266. Samoupravni sporazum o indikacijah.in kontraindikacijah za zdraviliško zdravljenje. 267. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona. 268. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinskih skupnosti za cene v potrditev. STRAN 19 VESTNIK, 9. DECEMBRA 1982 260 Na podlagi.20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82) in 20. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 41/81) je zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji, dne 22. 11. 1982 sprejel ODLOK o pooblastitvi organa za odločanje na podlagi 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki posluje z izgubo 1. člen Za odločanje o zahtevah na podlagi 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, se pooblasti izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona. 2. člen Če izvršni svet zahtevo zavrne, ima temeljna organizacija v roku 30 dni pravico ugovora na zbor združenega dela skupščine občine Gornja Radgona. 3. člen Izvršni svet je dolžan na prvi seji skupščine poročati o 'odločitvah, ki jih je sprejel v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja. Številka: 428-5/82-11 G. Radgona, dne 24/11-1982 Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Jože KOLBL 261 Na podlagi 23. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, Pomurja št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 22. novembra 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1982 L člen V odloku o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1982 (Ur. objave Pomurja št. 8/82) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 69.748.400 din in se razporedijo: — na splošno porabo v občini 64,721.608 — na tekočo proračunsko rezervo 345.836 — na odstopljene prihodke 2.479.167 — na posebno partijo žiro računa proračuna 2,201.789. Predlog prihodkov občinskega proračuna in njegova razporeditev sta prikazana v bilanci, kije sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja. Številka: 400-4/82-03 G. Radgona, dne 24/11-1982 Predsednik skupščine občine Gornja Radgona Jože KOLBL 262. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/78 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. 11. 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota 1. člen 4. b člen odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/72, 11/75, 30/78, 17/80, 28/80, 36/81 in 24/82) se dopolni tako, da se za 61. točko dodajo še naslednje točke: 62. Za naselje Andrejci je meja območja, predvidenega za gradnje, .razvidna iz grafične podloge, št. 12/82, izdelane maja 1982; 63. Za naselje Bokrači je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 10/82, izdelane maja 1982; 64. Za naselje Dolina je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 9/82, izdelane maja 1982; 65. Za naselje Domanjševci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 17/82, izdelane maja 1982; 66. Za naselje Fikšinci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 3/82, izdelane maja 1982; 67. Za naselje Gerlinci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 2/82, izdelane maja 1982; 68. Za naselje Ivanovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 18/82, izdelane maja 1981; 69. Za naselje Kančevci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 19/82, izdelane maja 1982; 70. Za naselje Košarovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 13/82, izdelane maja 1982; 71. Za naselje Kramarovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 5/82, izdelane maja 1982; 72. Za naselje Križevci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 16/82, izdelane maja 1982; 73. Za naselje Krnci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 11/82, izdelane maja 1982; 74. Za naselje Kukec je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge št. 14/82, izdelane maja 1982; 75. Za naselje Lončarovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 20/82, izdelane maja 1982; 76. Za naselje Ocinje je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 6/82, izdelane maja 1982; 77. Za naselje Panovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 15/82, izdelane maja 1982; 78. Za naselje Ratkovci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 21/82, izdelane maja 1982; 79. Za naselje Serdica je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 7/82, izdelane maja 1982; 80. Za- naselje Sotina je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 8/82, izdelane maja 1982; 81. Za naselje Večeslavci je meja območja, predvidenega za gradnje, razvidna iz grafične podloge, št. 4/82, izdelane maja 1982. 2. člen Za prvim odstavkom 4. c člena odloka o urbanističnem redu se doda novi ostavek: Izven meja območij predvidenih za gradnje po grafičnih podlogah, ni dovoljena nobena gradnja ali postavitev kakršnihkoli objektov. Gradnja sekundarnih bivališč, tipa vikend ali vinska klet, se dovoli po določilih odloka, ki veljajo za tovrstne objekte. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. 9 Številka: 351-5/82-4 M. Sobota, dne 18. 11. 1982 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Ma rtin HORVAT 1. r. It. Na osnovi gornjih ugotovitev se izretejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva: 1. V TOZD Opekarna Puconci se z dne 15. novembra 1982 odstavi individualni poslovodni organ. 2. Začasno se za dobo 12 mesecev razpusti delavski svet in njegovi organi ter vse pravice v zvezi s tem prenesejo na začasni organ. HI . 1. Do imenovanja začasnega individualnega poslovodnega organa bo ta dela in naloge opravljala komisija, v sestavi: KEREC Vlado, PEVEC Bojan, HORVAT Rudi. 2. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti se pred iztekom izrečenega roka razpišejo dela in naloge novega poslovodnega organa in opravijo volitve za nove samoupravne organe, ki bodo tako po prenehanju ukrepa lahko pričeli z opravljanjem svojih funkcij. 3. Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 4. Stroške začasnega organa nosi prizadeta TOZD, zoper katero, so se izrekli gornji začasni ukrepi. 5. Zahteva za preizkus zakonitosti tega sklepa ne odloži njegove izvršitve. 6. Zbor združenega dela pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in presoja, ali so še razlogi zanje. IV. Ta sklep velja s 15. novembrom 1982. V. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva imajo prizadeti, zoper katere so le ti izrečeni, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Utemeljitev: Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se po Ustavi in zakonih zagotavlja posebno družbeno varstvo. Če nastanejo v OZD bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali če so huje oškodovani družbeni interesi, ali če OZD ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, nastopi zoper takšne OZD z začasnimi ukrepi družbenega varstva. V DO Konstruktor TOZD Opekarna Puconci so po mnenju Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih s tem, da — ne izpolnjujejo obveznosti iz sanacijskega programa, kije bil izdelan v skladu z zakonom leta 1980, ko je TOZD zaključila z izgubo, — samoupravni organi ne opravljajo zadev iz svojega delovnega področja in s tem bistveno kršijo samoupravne pravice, s čimer je prizadeta družbena lastnina, — ni zagotovljeno redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, — zaradi slabe organizacije dela, zastarele strojne opreme, slabe kvalitete osnovne surovine TOZD Opekarna Puconci že več let posluje na meji rentabilnosti, tako da družbena sredstva nesmotrno uporablja, čeprav so za rentabilno poslovanje podani ekonomski in drugi pogoji; v prvem polletju letošnjega leta je namreč zopet izkazana izguba v višini 1,414.000.—din. Kot posledica tega so tudi medsebojni odnosi delavcev slabi in neurejeni, predvsem pa ni povezanosti med vodilnimi delavci. V kolektivu prihaja do konfliktov, ki so izraziti v odnosih med individualnim poslovodnim organom in ostalimi vodilnimi delavci. Takšno stanje se neposredno odraža pri samoupravnih odnosih, zakonitosti dela, delovni disciplini in izvrševanju funkcij upravljanja in vodenja TOZD. Iz gornjih ugotovitev je razvidno, da so v TOZD Opekarna Puconci bistveno moteni samoupravni odnosi in huje oškodovani družbeni interesi po 6. in 9. točki 619. člena in 3. točki 620. člena zakona o združenem delu ter zakona o sanaciji zaradi neizpolnjevanja sanacijskega programa (6. točka 620. člena), prav tako tudi po 2. točki 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Neurejeni samoupravni in medsebojni odnosi iz prizadejane večje škode družbeni skupnosti obstajajo že dalj časa in ker ni mogoče pričakovati odprave teh motenj brez ukrepov družbenega varstva, je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota predlagal po sklepu s seje z dne 19. 10. 1982 zboru združenega dela, da zoper prizadeto TOZD nastopi z izrečenimi začasnimi ukrepi družbenega varstva. Po mnenju zbora združenega dela so v izreku navedeni začasni ukrepi družbenega varstva primerni in ustrezni ter predstavljajo osnovo za odpravo vzrokov, ki so povzročili, daje do izreka začasnih ukrepov prišlo. Številka: 82-1 V M. Soboti, 18. 11. 1982 Predsednik Zbora združenega dela Karel PEČEK 265 Na podlagi 168. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 18. novembra 1982 sprejel naslednji STRAN 20 VESTNIK, 9. DECEMBRA 1982 SKLEP 1. Za začasnega individualnega poslovodnega organa v TOZD Opekarna Puconci se ža dobo' 12 mesecev imenuje: KUTOS Ernest, ekonomist, Puconci 21 b. 2. Imenovanje velja z 18. novembrom 1982. Številka: 111-8182-1 V M. Soboti, 18. 11. 1982 Predsednik Zbora združenega dela Karel PEČEK 266 Na podlagi 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 7/77) in*v skladu z določili tretjega odstavka 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS štev. 1/80) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18. 10. 1982 sprejela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o indikacijah in kontraindikacijah za zdraviliško zdravljenje 1. člen Delovni ljudje in občani si v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) zagotavljajo zdraviliško zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno v breme skupnosti, kadar konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti ali konzilij klinike oziroma bolnišnice ugotovi obolenje ali stanje, ki ga določa ta samoupravni sporazum kot indikacije, da je od takšnega zdravljenja utemeljeno pričakovati bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja (indikacije pod A in B) oziroma, da bi bilo koristno za psihofizično rehabilitacijo bolnika (indikacije pod C) in da ni podano nobeno izmed stanj, ki jih določa ta samoupravni sporazum kot kontraindikacije. A. Indikacije za nujno zdravljenje 1. Bolezni kosti in gibal a) stanje po težkih poškodbah in operacijah lokomotornega aparata ter hrbtenice neposredno po bolnišničnem zdravljenju, če ni mogoča ambulantna medicinska rehabilitacija l b) hernia disci in stanja po operativnih posegih, neposredno po operaciji, c) reumatoidni artritis po predhodni hospitalizaciji, ostali pa ambulantno, d) ankilozantni spondilitis (vsako drugo leto) e) težja degenerativna obolenja kolčnega in kolenčnega sklepa — le ambulantno. 2. Nevrološka obolenja (obolenja živčnega sistema) a) organske pareze in paralize spodnjih okončin, neposredno po zdravljenju b) stanja po nevrokirurških operacijah neposredno po končanem postoperativriem poteku c) multipla skleroza do faze organskih dekompenzacij po individualni presoji (kolegija) konzilija in v okviru razpoložljivih sredstev. 3. Bolezni prebavil a) hudi recidivantni ulkus želodca ali dvanajsternika po priporočilu gastroenterologa 4. Bolezni jeter, žolčnika, žolčevodov in trebušne slinavke a) stanje po shunt-operacijah neposredno po bolnišničnem zdravljenju b) stanje po težji operaciji žolčnika (po empiemu) s sočasno hudo potekajočim pankreatitisom c) stanja po akutnem pankreatitisu s težkimi funkcionalnimi motnjami. 5. Bolezni srca in ožilja a) stanja po akutnem miokardnem infarktu neposredno po bolnišničnem zdravljenju (do 65 let starosti) b) stanje po možganski kapi po presoji bolnišničnega konzilija c) stanja po večjih operacijah srca in ožilja d) izključno Burgerjeva bolezen 6. Bolezni dihal a) težja alergološko verificirana bolezenska stanja s pogostimi recidivi na spodnjih dihalih po presoji bolnišničnega konzilija 7. Bolezni ženskih spolovil in dojke a) stanja po večjih radikalnih operacijah s postoperativnimi komplikacijami in v okviru razpoložljivih sredstev b) primarna sterilnost do 35 let starosti 8. Stanje po večjih operacijah ledvic a) nefrektomija 9. Obolenja kože a) generalizirana psoriaza z artropatijo 10. Maligne novotvorbe a) stanje po radikalnih operacijah neposredno po zaključenem nostoperativnem poteku in po konč?ni obsevalni terapiji B. Indikacije za zdraviliško zdravljenje pri otrocih in mladini 2. a) juvenitm diabetes bi tireotoksikoza 3. Stanja po vetjih operacijah ledvic in sečil. 4. Obolenja kože a) psoriaza b) kronični generalizirani nevrodermitis c) vulgarna ihtioza d) brazgotine po obsežnih opeklinah s funkcionalnimi motnjami. 5. Obolenja kosti in gibal a) kontrakture in rigidnosti različnega izvora b) pareza in živčno mišične atrofije različne etiologije c) stanja po operativni ortopedski terapiji d) težje deformacije lokomotornega aparata po bolnišničnem zdravljenju C. Indikacije za koristno zdravljenje 1. Stanja, ko je zdravljenje v naravnem zdravilišču koristno za psihofizično rehabilitacijo bolnika 2. Kontrakture — posledica opeklin druge in tretje stopnje 3 Kronična in recidivirajoča bolna, vertebrogena in ver-tebroradikularna stanja kot lumbalgija, lumbosakralni sindrom in lum-boishialgija ter cervikobrahialni sindrom 4. Ishemična kardiopatija s sindromom angine pektoris 5. Stanja po večjih ginekoloških operacijah 6. Kronični adneksitični proces neposredno po neuspešnem bolnišničnem zdravljenju D. Kontraindikacije za nujno ali koristno zdraviliško zdravljenje pri stanjih oziroma boleznih a) Splošne kontraindikacije ne glede na to, za katero bolezen se bolnik zdravi: — duševne abnormalnosti z asocialnimi in antisocialnimi manifestacijami ali suicidalnimi težnjami, — toksikomanije in kronični etilizem, — epilepsija (padavica) z napadi, ki so pogostejši kot enkrat na mesec, z osebnostno spremenjenostjo in z nagnjenem k zamračenjem, — organska nevrološka obolenja, zaradi katerih bolnik potrebuje stalno tujo pomoč pri osebni negi, — infektivna (nalezljiva) obolenja (akutna in kronična vštevši venerična v kužnem stanju), — parazitarna obolenja, — vse aktivne in evolutivne oblike pljučne in izvenpljučne tuberkuloze, — vsa akutna in evolutivna revmatična ter pararevmatična obolenja, — vsa kronična organska obolenja, ki povzročajo dekompenzacijo organov, — diabetična acidoza, in sicer: labilni diabetes, ki teži k acidozi ali k hujšim 'hipoglikemičnim reakcijam, in vsa bolezenska stanja, ki so navedena kot kontraindikacija v posameznih bolezenskih skupinah in so 'onibinirana z diabetesom, — pogoste in obilne krvavitve, — maligne novotvorbe, če niso bile operativno odstranjene ali z obsevanjem zaustavljene v rasti, — nosečnost, kadar bi zdravljenje škodljivo vplivalo na njen obstoj in potek, — marasmus senilis b) Kontraindikacije pri stanjih ali boleznih: — pri bolezenskih stanjih lokomotornega aparata, stanje po večjih hematomih, obsežnejši infiltrati ter večje fjstule, — pri nevroloških obolenjih: stanja po večjih postoperativnih hematomih in alkoholizem pri sicer obstoječih indikacijah, — pri gastrointestinalnih obolenjih: vnete in funkcionalne motnje gastroin-testinalnega trakta, ki so v zvezi z novotvorbami ali kakršnega koli mehaničnega porekla, — pri boleznih hepatobiliarnega trakta in pankreasa: klinično in rentgenološko dokazana kalkuloza (kamni), ki povzroča funkcionalne ali vnetne komplikacije z izjemo pri starih osebah s solitarnim kamnom, konstitucionalne hiperbilirubinemije, evolutivne vnetne hepatopatije in ciroze v vnetnem zagonu in fazi dekonpenzacije, vnetne bolezni biliarnega trakta zaradi mehanične obstrukcije pri sicer obstoječih indikacijah, pri kardioloških (srčnih) obolenjih: sveži endokarditični in miokarditični proces, — pri boleznih respiratornih organov (dihal): status asthmaticus — pri ginekoloških obolenjih: stanja po večjih postoperativnih hematomih in vse oblike tuberkuloze genitalnih organov, pri malignih novotvorbah: stanja po večjih postoperativnih hematomih in večje fistule ter anus praeternaturalis. 2. člen Ce se bolnik zdravi v naravnem zdravilišču za obolenje ali stanje, ki je navedeno med indikacijami pod A (nujno zdravljenje) gredo v breme skupnosti stroški zdravljenja in stroški nastanitve ter prehrane v naravnem zdravilišču. Enako velja za bolnike, ki se zdravijo v naravnem zdravilišču za obolenja ali stanja navedena med indikacijami pod B. Ce se bolnik zdravi v naravnem zdravilišču za obolenje ali stanje, ki je navedeno med indikacijami pod C (koristno zdravljenje) poravna skupnost stroške zdravstvene nege in zdravstvenih storitev v zdravilišču, ne poravna pa stroškov nastanitve in prehrane v zdravilišču. 3. člen Pri nujnem zdravljenju obolenj ali stanj navedenih med indikacijami pod A pripada bolniku nadomestilo osebnega dohodka po določilih samoupravnega splošnega akta skupnosti. Pri zdravljenju obolenj in stanj navedenih med indikacijami pod C ne pripada bolniku nadomestilo osebnega dohodka in ne povračilo potnih stroškov v zvezi s tem zdravljenjem v breme skupnosti. 4. člen Za naravna zdravilišča po tem samoupravnem porazumu se štejejo tista zdravilišča, ki so organizirana in poslujejo po zakonu o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih in so vključena v samoupravnem sporazumu o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji. Uporabniki uresničujejo zdravstvene storitve v naravnih zdraviliščih glede na indikacijsko področje zdravilišča. 5. člen Potrebo (indikacije) za zdravljenje v naravnem zdravilišču ugotavlja konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti ali konzilij klinike oz. bolnišnice po določilih samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Stroški zdraviliškega zdravljenja izven indikacij iž tega sporazuma, gredo v breme zdravstvene temeljne organizacije združenega dela v okviru katere deluje konzilij, ki je napotil bolnika na zdraviliško zdravljenje. 6. člen Z dnem, ko so. bile sprejete indikacije in kontraindikacije za zdraviliško zdravljenje (dne 31. 5. 1982 na seji skupščine OZD M. Sobota), prenehajo veljati za občinsko zdravstveno skupnost določbe Pravilnika o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenju v naravna zdravilišča (Ur. list SRS št. 33/72) in Priporočila o enotnih osnovah za urejanje indikacij v zvezi z uresničevanjem pravic iz enotnega programa zdravstvenega varstva (Del. obveščevalec št. 15/79). 7. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem ko je bil sprejet, objavi pa se v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin. Številka: 345/1982—1 — 1/1 V Murski Soboti, dne 18. 10. 1982 Predsednik skupščine OZD: EVGEN HORVAT, 1. r. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov in strokovne službe z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi so: — ponedeljek in petek od 8.30 do 12. ure in od 13. do 15.30 ure - — sreda od 8.30 do 12. ure in od 13.30 do 17. ure. Ne glede na določila prejšnjega odstavka ima sprejemna pisarna . občinskih upravnih organov in prijavno-odjavna služba uradne ure od ponedeljka do petka ves delovni čas. 4. člen S posebnim.nalogom odredi funkcionar opravljanje določenih del oz. nalog tudi v soboto, nedeljo ali praznik, kadar je to-nujno potrebno za izvršitev posebne naloge. V takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu. 5. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnih organov mora biti označen na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnega organa. 6. člen Delovni čas in uradne ure, določene s to odredbo, se v času od 1. aprila do 30. septembra začnejo oz. končajo eno uro prej, če s posebnim zakonom ne bo urejeno računanje časa v poletnem oz. zimskem obdobju. 7. člen Enota temeljnega sodišč^, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, ki pri izvrševanju javnih pooblastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, uskladijo svoj delovni čas zlasti pa uradne ure z določili te odredbe. 8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, , uporablja pa se od 1. decembta 1982. 9. člen Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi' delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 16/82). Številka: 14-2/80 G. Radgona, dne 25. novembra 1982 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUK1C 267 Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79) in na podlagi 7. člena odloka o razporeditvi delovnega Časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 7/80 in 38/82 je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona, dne 25. novembra 1982, sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona 1. člen Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona. 2. člen Delovni čas v upravnih organih in strokovni službi je razporejen na pet delovnih dni, in sicer: — ponedeljek od 8. do 16. ure — torek od 8. do 16. ure — sreda od 8. do 18. ure — četrtek od 8. do 16. ure — petek od 8. do 16. ure Delovni čas snažilk in drugih tehničnih delavcev je organiziran po, razporedu, ki ga predpiše funkcionar. 268 Na podlagi odloka zveznega izvršnega sveta o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve (Ur. list SFRJ, št. 47/82 in 254. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona sprejel dne 25/11-1982 ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev 1. člen Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Uradne objave, št. 24/82) preneha veljati. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-9/82—11 G. Radgona, dne 25/11-1982 PREDSEDNICA izvršnega sveta SO G. Radgona DanaSUKlC Radijski in televizijski spored od 1 O. do 16. decembra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK murska SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Kam konec tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TVLJUBLJANA i TVLJUBLJANA 1 9.20 Propagandna oddaja, 9.25 Limone: Slalom za ženske, prenos 1. teka (do 11.00, 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Limone: Slalom za ženske, prenos 2. teka (do 13.30), 16.15 Poro-’ čila, 16.20 Dvojčka, otroška i serija TV Beograd, 16.50 Propagandna oddaja, 16.55 Slalom za ženske, posnetek >z Limona, 17.55 Čez tri gore: Dekliški oktet Vitra iz Ribnice, 18.25 Obzornik, 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Aragonitna Ravenska jama, 18.55 Za zdravo življenje, izobraževalna serija, 19.10 Risanka, 1915 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zma, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Kon-eert ob dnevu človekovih i Pravic in 35-letnici sodelovanja z Unicefom, prenos iz centra Sava, 21.30 Propagandna oddaja, 21.55 C. Dessailly: Nove Tigrove brigade, francoska nanizanka, 22.55 Poročila • *—— ljubljanska banka Pomurska banka TV mreže: dnevnx Test’ 17-25 TV 18 15 kc 1745 Mali svet. I845 a^rnesto top liste, 19 30 TY/asbena oddaja. Pom. TV dnevnik, 20.00 daia 1*1 ^Pkumentarna od-tek ViSr ‘zbrani trenu-delphia5 Phil“’ ntlaJam. amen- 8.00 Poročila, 8.05 Mišje prigode, poljska risana serija, 8.15 Žbis — Ela Peroci: Modri zajec, 8.30 Samo Katka, poljska nadaljevanka, 9.00 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd, 9.30 Pisani svet: Biba buba baja, 10.00 Povezave, poljudno znanstvena serija, 10.50 Komur se posreči ogreti in oživeti samoto, ta je osvojil svet, dokumentarna oddaja, 11.20 Propagandna oddaja, 11.25 Val dTsere: Superveleslalom za moške, prenos, 13.00 Ljudje in zemlja — ponovitev (do 14.00). 15.20 Poročila. 15.25 Rojen za boj (del. naslov), ameriški polj, znanstveni film, 16.55 PJ v košarki Jugoplastika—Zadar, prenos, v odmoru Propagandna oddaja, 18.30 Naš kraj: Strane, 18.45 Ciciban, dober dan: Narobe svet, 19.05 Zlata ptica: Japonske pravljice — Lenuhove sanje, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Sobotna Tv križanka, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Lepi par, italijanski film, 23.00 Poročila. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TVLJUBLJANA TV ZAGREB TvZAGREB 8.55 TV v šoli, 17.00 Posnetek SP v smučanju, 17.40 Poročila, 17.45 Mali sv«, 18.15 TV koledar; 8.25 Kronika občin Rijeke. '8.45 Mladi na delu, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Koncert ob Dnevu človeških pravic, 21.35 P$f sbrji iz Tušetije, 22.45 Dnevnik 9.00 TV v šoli, 11.25 SP v smučanju, 16.10 Poročila, 16.15 TV koledar, 16.25 Izbrano, 16.55 Košarka: Ju-goplastika—Zadar, 18.30 Amerika, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mali svet Sammyja Leeja (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Koncem tedna 9.10 Poročila, 9.15 Živ žav, otroška matineja, 10.00 Mirko Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb, 11.05 TV kažipot, 11.25 Slovenski pihalni orkestri, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.15 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo, 15.00 V. Rančič-T. Ha-varič: Sled, drama TV Sarajevo, 15.50 Poročila, 15.55 Rokomet Metaloplastika— Steauja, prenos, v odmoru ...., 17.20 Športna poročila, 17.30 Kačji strup, češkoslovaški film, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 H. Huma-U. Kovačevič-A/ Jevdjevič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo, 21.15 Športni pregled, 21.45 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Mihajlo Strogov, francosko-italijanski film, 16.45 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija, 20.55 Poročila, 21.05 Lov za zakladom: Provansa, kviz francoske TV (do 22.05). TV ZAGREB TV AVSTRIJA ^AVSTRIJA sjpORAM S** » k D-55 SpamV^-z 17'2 Madita, Doo’!*0 Družinski 19.30 Čas v m Avslrija v sliki, 21 20 A^tH-2015 Derrick, ni studii Jskl kviz- 22 20 Noč-ISTO^r^DGRAM v slih nika' 19:50 22^^^ PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Advent na Tirolskem. 11.25 SP v smučanju, 13.00 Opoldanska redakcija. 14.25 Ženska mojih sanj (film), 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Risanje. slikanje, oblikovanje, 17.30 Današnje dogodivščine. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da .... 22.05 Šport, 22,25 Skeči in burke. DRUGI PROGRAM 16.15 Dunajska glasba in anekdote, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Šport, 19.10 Filmske novosti, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Miransolina (TV igra), 22.00 Jerry Cotton (film), 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Zaigrajmo, zapojmo, 14.30 Leta samote, 15.00 Mihajlo Strogov (film), 16.45 Od daleč — od blizu, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Kože (serija), 21.15 Športni pregled, 21.45 Dnevnik TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA ^madžarska » 8.25 in 14.00 Šolska TV. 16.20 Sola za starše. 16.50 Poštni Predal 250. 17.10 Računalniška tehnika. 17.40 5 minut meteoro-'°gije. 17.50 Navzkrižno vprašanje. 18.20 Čarobno tveganje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25 StarszV- - Slarszfcv ,Jma?azin: 20-25 ?J'1° Pesmi ^Uli' kriminalka. 22 5QTvPjCS1 iz SZ- 21.20 v dnevnik KOPER 13.30 Odprla meja — Oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks. 16,30 Odprta meja *- ponovitev Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Anni Pertol. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Smučanje: Limone Slalom žen-)ke T- za Svetovni pokal. 19.30 ’’D stičiščezZ0.15 Celovečerni mm. 21.45 TVD danes. 2120 Baletni večer. TVD danes. 9.10 TV reprize. 14.50 Direndaj. 15.35 Človekova glasba. 16.35 Rehabilitacijski forum. 17.05 Cimbora. 17.45 Moj dom je moje delovno mesto. 18.25 Kuhajmo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bi se igrali z menoj? Spored Miklosa Benedeka. 21.20 Lepi madžarski plesi, poskočna in čardaš. 21.25 Noč, italijansko-francoski film. 22.55 TV dnevnik. PRVI PROGRAM 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja. 14.55 Veliki Wallendasi, (film), 16.30 Zrcalne slike, 16.45 Abecedni vragec, 17.15 Risanka, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Vodič po operi, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 La Cenerentola (melodrama), 22.50 Šport. DRUGI PROGRAM - 14.00 Športno popoldne, 16.30 Adventno petje, 17.00 Prerezi, 17.45 Glenn Čampbell. 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mesto zločina, 21.50 Novice iz filmskega sveta, 22.35 Uporniki iz Liang Šan Poja TV MADŽARSKA /o ljubljanska banka Pomurska banka 8.00 Šola za vsakogar. 9.00 Spored za otroke. 13.00 Kratki filmi. 15.33 Priporočamo naše sporede. 14.25 SP v rokometu za žene. 16.00 Sammy Davis, glasbeni film. 16.50 Uzbekistan. Buhara. 17.25 SP v rokometu za žene. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Zaupnik, amer, film. 21.15 Družabna igra. 21.55 Kodaly: Zapoznele melodije. TV KOPER TV KOPER 16.45 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Tullio Vianello. 16.50 TVD novice. 16.55 Košarka: SplitJugoplasti-ka. — Zadar. 18.30 Smučanje: Val dlsere — super veleslalom moški za Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Človek in zemlja — dokumentarna oddaja. 21.15 TVD danes. 21.30 Zadnje dejanja — II. del TV nadaljevanke. TVD danes. 16.55 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Tullio Vianello. 17.00 Boks: Pula.Pula-Radnički. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 Stičišče — Tednik TV dnevnika. 20.15 Po ulicah Moskve — celovečerni film — Igrajo: Nikita Mikhalkov, Aleksej Jortjbv — Režija: Gheorghi Donelja, 21.30 Sedem dni. 21.45 Glasba brez meja. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA. 8.35 Tv v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Češčina, Odmor, B. Čopič: Ježeva hišica, Poročila, Dubrovnik, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05), 17.00 Poročila, 17.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija, 17.55 Tretje obdobje: Mislimo na staranje, izobraževalna serija, 18.25 Obzornik, 18.45 Za mlade, mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.37 Propagandna oddaja, 20.00 G. Lepre: Everesto, norveška drama, 21.00 Kulturne diagonale. 21.40 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: . 17.25 TV dnevnik, 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija' TV Skopje, 18.00 Narodne pravljice, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Dopoldanski in popoldanski otroci (samo za LJ 2), 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Raziskovanja. 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Pojem pesnike, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 21.55). TV ZAGREB 8.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, 18.00 Narodne pripovedke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Gospiča, 18.45 Za mlade. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Strel v sne^u (drama), 20.50 Paralele. 21.10 Dnevnik /© ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Morilec žensk (film) 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Medita. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zapuščina dvojnega orla, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šerif McCloud. 22.15 Večerni šport. DRUGI PROGRAM 18.00 Znanost danes, 18.30 Svetovljanova križarjenja, 18.55 Upanje po notah, 19.00 Kam s strahom?, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družina Merian, 21.00 Kje sem? 21.05Schilling. 21.50 10 pred 10, 22.20 Alice (film). TV MADŽARSKA 13. decembra — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Tatiana Juratovec. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Serijski film. 20.45 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 21.25 TVD danes. 21.40 Nenavaden par — serijski film. TVD danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna spo-16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ...... 16.30 — Kihova radijska nagradna križanka, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.20 Propagandna oddaja, 9.25 Courmayeur: Slalom za moške, prenos 1. teka (do 11.00), 11.20 Propagandna oddaja, 11.25 Courmayeur: Slalom za moške, prenos 2. teka (do 13.00), 15.20 Šolska TV: Rokomet in odbojka, Človek in Jadran, 1. del, Planšarstvo, 16.35 Poročila, 16.40 Mišje prigode, poljska otroška serija, 16.50 Propagandna oddaja, 17.25 Slalom za moške, posnetek iz Caurmayerja, 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Cas, ki živi: »V imenu fašizma«, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Sarajevo: Slovesna otvoritev športne dvorane Zetra, prenos, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 A. Dbblin: Berlin—Alexander-platz, nadaljevanje in konec, 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana, 18.15 Čas knjige, 18.45 Dnevnik 10, 19.00 Reportaža z nogometne tekme Jugoslavija—Wales (mlad.), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Folk parada, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Gnezdo revolucionarjev, dokumentarna oddaja (do 21.50). TV ZAGREB 8;35 TV v šoli, 16.40 Poročila, 16.45 SP v smučanju ;— posnetek, 17.45 Pisani .Svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Rock biografija, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Slavnostna'otvoritev dvorane Zetra v Sarajevu, 20.50 Berlin Aleksander Platz. 21.45 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 12.15 Sport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Za spanček, 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti. 21.30 Zrcalne slike. 22.15 Literarna revija TV MADŽARSKA 8.05 in 13.00 Šolska TV. 15.45 Naš vrl. naše dvorišče. 16.05 Filmi za otroke. 16.45 Pedagoški forum. 17.50 Se še spominjaš, operetni spored R. Raton'yija. 18.25 Energije iz Kiskunhalasa. 19^0 TV dnevnik. 20.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka. 20.50 Studio ’82. 21.50 Lepi madžarski plesi. 21.55 Vrata mediterana. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks. 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Tatiana Juratovec. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Smučanje: Cor-mayer: Slalom moški, za Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. 1 unstični vodič — v sodelovanju s Kopasom Jugoslavija. Jazz na ekranu: Kvintet Billy Hardman in Junior Cook. 20.15 Agresivnost — celovečerni film — igrajo: Jean Louis Trintig-nant. Lea Massari — Režija: Gerard Pires. 21.40 TVD danes. 21.55 Nogomet: Nikšič: Jugoslavija—Walles (mlajša ekipa). TVD danes. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Tudi jaz pomagam doma, Gana, Odmor, Pravljica, Poročila, Etnografska zbirka v Prugovcu, 10.35 TV v šoli... Namesto odmora. Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05), 12.55 Titograd: Nogomet Jugoslavija—Wales, prenos, v odmoru ... (do 14.45), 17.20 Poročila, 17.25 Ciciban, dober dan: Podstrešje, 17.40 Samo Katka, poljska otroška serija, 18.10 Okrogli svet, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Niške zborovske slovesnosti, oddaja TV Beograd, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Pusta dežela, ameriški film, 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.35 Miniature: Gradovi ob Krki, 21.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Nogomet Jugoslavija—Wales, posnetek (slov, kom), v odmoru ..., 19.30 TV dnevnik, 20.00 P. Kana-velič: »Vuči strah«, posnetek predstave, gledališča »Marin Držič« z Dubrovnika, 21.40 Zagrebška panorama (do 21.55). Opomba: Košarka za pokal prvakov Cibona—Ford Cantu 9.20 Propagandna oddaja, 9.25 Piancavallo: Slalom za ženske, prenos 1. teka (do 11.00), 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Piancavallo: Slalom za ženske, prenos 2. teka (do 13.30), 15.15 Šolska TV: Rokomet in odbojka. Človek in Jadran — 1. del. Planšarstvo, 16.30 Poročila, 16.35 Peden ježek: Mira, Matija in ljudska glasbila, 16.50 Propagandna oddaja, 16.55 Slalom za ženske, posnetek iz Piancavalla, 17.55 Mozaik kratkega filma: Trening mladih atletov, angleški film, 18.25 Obalno-kraški obzornik, 18.40 Po sledeh napredka, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Glasbeni četrtek, 21.10 Portreti: Marija Orthaber-Go-dina, 21.30 V znamenju. Oddajniki II. Tv mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Za mano, dečki, otroška oddaja, 18.15 Znanost, 18.45 Muppet show, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba (do 22.00) TV ZAGREB TV ZAGREB 8.35 TV v šoli, 12.55 Nogomet: Jugoslavija— Wales (prenos), 17.40 Poročila, 17.45 Veselje Evrope, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 20.50 Fantastična simfonija H. Berlioza, 21.45 Dnevnik 8.35 TV v šoli, 17.00 Poročila, 17.05 SP v smučanju — posnetek, 17.45 Za menoj fantje, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Muppet Show, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Nasmehnite se prosim, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.25 SP v smučanju, 11.45 Argumenti, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Madita, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smučarski TV tečaj, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vrata s sedmimi ključi (film), 21.45 Kje sem? 22.15 Šport. DRUGI PROGRAM 19.30 Čas v sliki 20.15 Nič , novega pod soncem. 21.50 -10 pred 10, 22.20 Umetnine PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.25 SP v smučanju, 10.30 Krik divjine (film), 11.55 SP v smučanju, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Madita, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Grad z poznimi gosti (TV film), 21.25 Reportaža o Hrvaški 22.10 Večerni šport. DRUGI PROGRAM 16.30 Iz parlamenta, 17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Svetovljanova križarjenja, 18.55 Risanka. 19.00 Kam s strahom, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Uda Juergen-sa, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.05 in 14.05 Šolska TV. 10.00 TV reprize: Delta, Sam Ih Sally, Glasbeni film. 16.35 Večer sovjetske TV: Narodna in balalajka, »Tako počivamo. Prastari zidovi Kremlja, Za otroke, Uzbekistan, Vrata oceana Nahod-ka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večer sovjetske TV. uvod. 20.05 Moskva ne verjame solzam, 1. in 2. del sovj. filma. 22.25 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videote-leks. 15.45 Nogomet: Titograd: Jugoslavija—Walles (za evrop. prvenstvo). 16.30 Med odmo rom: Odprta meja — ponovitev in Videoteleks. 17.15 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Tatiana Juratovec. 17.20 TVD novice. 17.25 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič — V sodelovanju s Komp'asom Jugoslavija. 20.15 Košarka: Zagreb: Cibona—Ford Cantii. 21.35 TVD danes. 21.50 Visok pritisk — Glasbena oddaja. 22.50 TVD— danes. 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.10 Popevkarske novice. 16.55 TV borza. 17.05 Spored Studia Pecs. 17.40 Javljamo s parlamenta. 18.55 Kodaly, kratek film. 19.05 Vključujemo Akademijo za glasbo: Slavnostni koncert v počastitev 100-letnice rojstva Zoltana Kodalya, vmes TV dnevnik. 21.20 Panorama, sve-tovnopolitični magazin. 22.20 TV dnevnik. TVKOPEh 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Tatiana Juratovec. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Smučanje: Piancavallo: Slalom ženske za Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Mladi policaji — serijski film. 21.15 TVD danes. 21.30 Kdo pozna umetnost. TVD danes. rT ---------~--------- 9- DECEMBRA 1982 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 10. decembra — Smiljan SOBOTA,-11. decembra — Danijel NEDELJA, 12. december — ^Lucija TOREK, 14. december — Dušan SREDA, 15. december — Kristina ČETRTEK, 16. december — Albina kino „PARK” MURSKA SOBOTA 10. decembra ob 17. in 19. uri ter 12. decembra ob 15., 17. in 19. uri italijanski barvni kinema-skopski film: ,,RAZBOJNIK S PLAVIM 1 OČMI”; 13. in 14. decembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: »BACK ROGERS — JUNAK VESOLJA”; 15. in 16. decembra ob 17. in 19. uri francoski barvni vistavisionski film: ..POLICIST ALI LOPOV”. GORNJA RADGONA 10. decembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,ČLOVEK PUMA”; 11. decembra ob 19. uri domači film: »VLAK ZA KRALJEVO”; 12. decembra ob 17. in 19. uri francoski film: »NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE”; 15. decembra ob 19. uri italijanski film: »ČILOLA KOLT”; 16. decembra ob 19. uri nemški film: »RESNIČNE ZGODBE” V. del. Ogled filma otrokom ni dovoljen. prodam DVA MOTORJA ZA ZAPORO-ŽEC. motorno kolo puch 250 SG. razstavljeno, in moped na 4 prestave prodam. Stara Nova vas 78/C. p. Križevci pri Ljutomeru. M-4257 ZASTAVO 1500, dobro ohranjeno. 80.000 km, registrirano, vgrajen avtoradio, z zimskimi rezervnimi gumami prodam za 40.000 din. Ratnik. Šercetjeva’ 18, telefon 23-408. M-4300 KUHINJSKI HLADILNIK, 175 1, prodam. Ogled po 15. uri, razen sobote in nedelje. Lendavska 15. I. vhod, stanovanje 5. M-4303 DVE BREJI KRAVI, stari pet let, prodam. Tropovci 61. M-4304 KRAVO in telico, breji, rodovniški. prodam. Ižakovci 111. M-430,5 HIŠO z gostinskim lokalom in inventarjem prodam. Marjana Fotjanič, Motovilci 31, p. Grad. M-4306 WARTBURG KARAVAN, letnik 1982/september, prodam. Vprašati po telefonu št. 061 303-901 od 12. do 14. ure — vsak dan. M-4307 TRAKTOR FERGUSON 35 s priključki prodam. Križevci 148 v Prekmurju. M-4309 AKACIJEVA DRVA (8 m3), prodam. Salamenci 42, p. Puconci. M-4310 MEŠANI GOZD v k. o. Bogojina prodam. Štefan Gomboc, Vučja gomila 20. p. Fokovci. M-4311 DVE OKNI 140 x 140 z roletama, novi, prodam. Franc Lukač, Krog 16/A. M-4312 MOPED APN 4 PRODAM. Kovačevci 22, p. Grad. M-4314 KOMBI ZASTAVO 750, prodam, tudi po delih. Boris Veldin. Stara 2, Murska Sobota. M-4315 KOMPLETNO 3-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO, brezhibno. ugodno prodam. Dokle-žovje 62. p. Beltinci. M-4319 NOVO PREDNJO LEVO LUČ in zadnjo za osvetlitev reg. tablice za avto G S, letnik 1973, ugodno prodam. Jože Weiss, Ivana Regenta 17, M. Sobota, vsak dan od 16. ure naprej, telefon 22-665. M-4316 VESTNIK X--------------------------:------------------------------- Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gomja Radgona-tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ŠKODO, staro eno leto, prevoženih 14.000 km, prodam. Rac, Titova 1/a. M-4320 ZASTAVO 101, letnik 1976, karambolirano. prodam. Jože Gomboc, Korovci 29, p. Cankova. M-4321 . KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin-elektrika), primeren za manjši lokal, prodam. Naslov v upravi lista. M-4322 HARMONIKO PAOLO SOPRANI. 120-basno, po ugodni ceni prodam. Franc Ritlop, Prvomajska 16, Turnišče, telefon 70-248. M-4323 VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (BENEC), 17.52 arov, s kletjo, prodam. Jože Vuk, Mala Polana 70. M-4324 KARAMBOLIRANI WARTBURG prodam za dele. Jože Kranjec. Črnci 23, p. Apače. M-4325 TRAKTOR ZETOR 4911. star dve leti, prodam. Ogled možen v nedeljo od 8.—13. ure. Alojz Senčar, Stara Nova vas 39. M-4326 OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1974, prodam. Ivan Žižek, Drobtinci 26, p. Apače. M-4327 KOMBAJN ZMAJ 810 PRODAM. Motvarjevci 58, p. Prosenjakovci. M-4328 VRSTNO HIŠO V MURSKI SOBOTI, Naselje 14. divizije 51, prodam. Telefon Innsbruck 05222/4386-55. M-4341 TOVORNA AVTOMOBILA: MERCEDES 322, KIPER, potreben popravila karoserije, motor odličen in TAM 6500, keso-nar, obnovljen, ugodno prodam. Huber, Puconci, telefon 72-512. M-4344 TRAJNOŽAREČO DODATNO PEČ EMO-4, skoraj novo, ugodno prodam. Hari, Murska Sobota, D. Šumenjaka 13. M-4345 TRAKTOR STEYR 30 prodam. Mala Polana 74. M-4346 ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Kovačevci 4, p. Grad. M-4347 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE tam Stadler, 35.000 ca 1., rabljeno eno leto z mešalnim ventilom in cevmi prodam. Gančani 21. M-4349 PUJSKE (od 20-25 kg) prodam. Tišina 6/A. M-4349 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO NA DVE CEVI, 70 L, prodam. Bokrači L M-4349 AVTO LADA SPECIAL, letnik 1977, prevoženih 40.000 km, nujno prodam. Drvarič, Kupšin-ci 39. M-4350 NEMŠKE OVČARJE PRODAM. Jože Baranja, Vanča vas 71. M-4354 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Lendavska 13, M. Sobota. M-4354 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. Kuronja, Križevci 69 v Prekmurju ali telefon 21-760, interna 10, do 15. ure. M-4355 PEUGEOT 404, neregistriran, nevozen, prodam za rezervne dele. Karel Kerec, Otovci 13, p. Mačkovci. M-4356 TELICO, devet mesecev brejo, in cirkularko za žaganje drv prodam. Nemčavci 3. M-4357 BREJO KOBILO, staro šest let, vozno, z zdravniškim spričevalom, prodam. Jože Gjerek, Dolnja Bistrica št. 98. M-4358 ZASTAVO 750, registrirano, prodam. Cena 35.000. Rafael Munda, Vogričevči 30, p. Ljutomer. In-20 VW 1200, letnik 1976, v odličnem stanju, in dve novi zimski gumi semperit s platišči za VW GOLF prodam. Naslov v upravi lista. M-OP TOVORNI AVTO Z-645 .AD PRODAM. Tone Herbaj, Ormoška 11/A, Ljutomer. In-395 KOLE ZA VINOGRAD PRODAM. Jože Herženjak, Kapca 49. Le-356 AVTO POLONEZ, prevoženih 19.000 km, registriran do novembra 1983, zelo ugodno prodam zaradi gradnje hiše. Bone dodam. Telefon: (069) 21-801. M-4370 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Pahič—Sabo. Štefana Kovača 13, Murska Sobota. M;4364 AVTO ŠKODA, dobro ohranjena. naprodaj. Marta Šipoš, Beltinci, Štefana Kovača 12. M-4369 ŠKODO S 100 PRODAM PO DELIH. Marija Kardoš, Razlagova 11, Murska Sobota. M-4359 PSA OVČARJA — ČUVAJA, starega dve leti, z rodovnikom, prikolico za osebni avtomobil in kompletni kompresor za škropljenje prodam. Mizarstvo Šavel. Čvetkova 2. M-4360 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Jurij 7, p. Rogašovci. MM362 MEŠANI GOZD (27 arov), prodam. Naslov v upravi lista. M-4363 126 P PRODAM. Ficko, Ve-česlavci 87. M-4371 OPEL REKORD, letnik 1966, 1700 cčm, prodam tudi po delih. Klicati po 16. uri po telefonu št. 76-215. M-4372 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Slavic, Puconci 47. M-4375 OMARO ZA DNEVNO SOBO Z DVOSEDOM ugodno prodam. Miklošičeva 14, Murska Sobota. M-4380 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin + 2 elektrika, pečica plin), dobro ohranjen, prodam. Olga Fartelj, Križevci 80 pri Ljutomeru. M-4381 TRAKTOR ZETOR 4718 PRODAM. Avgust Novak, Panonska 55, Beltinci. M-4382 LADA SL UGODNO NAPRODAJ. Oglasite se pri Krstiču, Štefana Kovača 3, Murska Sobota, telefon od 7. do 8. ure 21-224.M-4383 MALE PUJSKE PRODAM. Dan-kovci 12. M-4386 ZASTAVA 101, NEREGISTRIRANA, NAPRODAJ. Cena 30.000 din. Naslov v upravi lista. M-4387 _ SMUČI ELAN Z VEZMI KARKER, 175 cm, čevlje 8,5 in »španarce” prodam. Perš, Stara 2, Murska Sobota. M-4388 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, registrirano do oktobra 983, po ugodni ceni prodam. Rudi Grnjak, Spodnji Kamenščak 8, p. Ljutomer. In-423 ŠKODO 105 L, novo, staro dva meseca, prodam. Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-422 MOTORNO ČRPALKO, 1200 1 sod za gnojnivo in mešana drva prodam. Strukovci 25. M-4016 DVE BREJI SVINJI, telico in kravo, prodam. Heric, Gaberje 123, p. Lendava. M-OP TRAKTOR STEYR, tip 430, prage za zastavo 750 in 20 kv. m ladijskega poda ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4389 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 135. M-4390 FORD TAUNUS 17 M, v dobrem stanju in z rezervnimi deli prodam. Satahovci 15/A. M-4393 TELE (bikca) PRODAM. Veščica 50, telefon 22-154. M-4394 MOPED 15 SLC (pet prestav) s ščitnikom, ugodno prodam. Klju-čarovci 40. M-4395 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano 'do septembra, v dobrem stanju, prodam. Franc Marič, Krog — pri šoli. M-4396 Cenjene stranke obveščam, da imam na zalogi naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa in prehladov, olje proti revmi, proti boleznim ožilja in glivičnim ekcemom. Naročeno lahko pošljemo z navodili po povzetju. Stanislav Erjavec Poklukarjeva 57/A, LJUBLJANA, telefon (061) 264-900 CITROEN GS PRODAM. Bela Banko, Noršinci 43, P. Martjanci. M-4398 ZAPOROŽEC, letnik 1975, prodam. Franc Rogan, Nuskava 26, p. Rogašovci. M-4399 TRAKTOR STEYR, 18 KS, ugodno prodam. Bogojina 141. M-4400 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 17. M-4403 ZASTAVO 750 PRODAM. Murski Petrovci 2, p^Fišina. M-4404 KRAVO, staro pet let. brejo štiri mesece, kontrola A. prodam. Franc Banfi. Moščanci 71. M-.4407 BUČNO OLJE. novo, in AMI-8. tudi po delih, prodam. Rakičan. Vrtna 3. M-FH BCS PRODAM. Hrastje Mota 75. p. Radenci. M-4408 FERGUSON 35 s plugi prodam. Stanko Vozlič. Gibina št. 1. In-429 SPAČEK, registriran do oktobra 1983. prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stanko Sterman. Veržej 81/A. In428 FELEVIZOR PANORAMA čr-no-beli. rabljen, in električni bojler. 80 I. po ugodni ceni prodam. Milica Peterka. Ul. Nade Rajh 10. Ljutomer. In431 ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1980 december, prodam. Potočnik. Cven 84/D. p. Ljutomer. telefon (069) 81-615 od 11—13. ure. Ogled popoldne. ln-432 PRALNI STROJ. 12-program-ski. z rezervoarjem za vodo, ugodno prodam. Jože Rožman. Gubčeva cesta 29. Radenci, telefon 73-204. M4409 MERCEDES 7 ton (prekucnik z dvigalom) prodam. Smogavec. Gabemik n h. Zg. Polskava. ZASTAVO 750. dobro ohranjeno. prodam. Naslov v upravi lista. M-44II STROJ ZA VBRIZGAVANJE PLASTIKE (50 kg) prodam. Noršinci 43. M-4413 LITOŽELEZNO PEČ za centralno ogrevanje. 35.000 kalorij, prodam za 7.000. Jože Rožman. Gubčeva cesta 29. Radenci, telefon 73-204. M-4409 a VW PASSAT KARAVAN, žago cirkularko in rabljena železna garažna vrata prodam. Zadravec. Ravenska 44. Beltinci. M-4414 ZASTAVO 101 LUX. letnik 1976. prodam. Branko Karba. Užiška L Ljutomer, telefon 81-625; interna 44 — dopoldne. M-4415 CIRKULARKO UGODNO PRODAM. Černelavci 16 ali telefon 22-898. M4417 LADO 1500. staro enajst mesecev, prodam. Jože Plohl, Beltinci, Štefana Kovača 5. M-4418 LADO 1200, letnik 1973, registrirano do oktobra 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 21-294 — po 15. uri. M-4421 STAREJŠO KRAVO, vozno, osem mesecev brejo, prodam. Ivan Vuk, Donja Bistrica 130. M-4422 KRAVO, mlado, vozno, brejo, prodam. Kuzma 76. M4423 RENAULT-12; letnik 1974, registriran do novembra 1983, ugodno prodam. Fujs, Panonija, telefon 21-024. M-4449 AKACIJEVA DRVA (4 m3) prodam. Fartelj, Sebeborci 128. M -4424 MALE PUJSKE PRODAM. Va-neča 32, p. Puconci. M-4428 KOMUNALNO UREJENO GRADBENO PARCELO (711 m2) v Beltincih, skupaj z ostrešjem, gradbeno barako in načrtom za hišo A 48 prodam. Možnost takošnje gradnje. Naslov v upravi lista. M-4429 MLADI GOZD (65 arov), v Dankovcih, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-4430 TELICO, brejo, kontrola A, prodam. Šalamenci 69..p. Puconci. M-4432 BAS OJAČEVALEC PEAVEY. 130 W. z ekvilazarjem. prodam. Ludvik Bojnec. PTT M. Sobota, telefon 23-245. interna 21 ali 21-987. M-4433 ZIDANO GARAŽO v pritličju za Glasbeno šolo oz. Zavarovalno skupnostjo Triglav prodam najugodnejšemu ponudniku. Informacije po telefonu št. 21-025 — vsak dan od 16. ure naprej. M-4434 SVINJO, brejo tri mesece. 300 kg. prodam. Š. Kepe. Gaberje 53. Le-365 ŠKODO 110 L. letnik 1974. motor in karoserija prenovljena, nujno prodam. Mirko Kos. Krog n. h. MM437 TRAKTOR ZETOR. starejši tip, prodam. Krašči 73. P. Cankova. M-4441 VISOKOTLAČNO STISKALNICO in menjalnik za traktor steyr prodam. Naslov v upravi lista. M-4446 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Ludvik Sapač iz Rožengrunta Iskrena hvala sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ter vsem, ki ste drag^ pokojnika v tako lepem številu pospremili k poslednjemu počitku. Posebna zahvala g. duhovnik pogrebni obred, pevcem in govorniku ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Vilma, hčerki Šidonija in Gizela ter sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo GRADBENO PARCELO z materialom in dokumentacijo prodam. Jože Malec. Ivanjševski vrh 11. p. Spodnji Ivanjci. M.-4438 1-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO PRODAM. Selišči 22. p. Videm ob Šč. M-4439 RENAULT 6 TL. neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4440 FORD 1300 L. datum prve registracije junij 1976. ugodno prodam. Domanjševci 41. p. Križevci v Prekmurju. M-4448 TRIDELNA OKNA PRODAM! Bakovci. Poljska H, MM436 PRINC 1200 C. registriran do 1. 12. 1983. motor za škodo z generalko ter tri prednja stekla, motor in karoserijske dele ter stekla za zastavo 850 kombi prodam. Ošlaj, Filovci 22. p. Bogojina. M-4442 3 NOSILCE H PROFIL, dolge 5.20 m. prodam. Naslov v upravi lista. M-4443 OPEL REKORD KARAVAN, letnik 1972. prodam. Borejci 23. p. Tišina. M-4444 FORD M 1.5 KARAVAN, letnik 1970. v voznem stanju, prodam. Telefon 71-121. M-4445 zaposlitve 4-URNO ZAPOSLITEV V DOPOLDANSKEM ČASU IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-4427 Dragi sestri Barbari Jerebic iz Edmontona v Kanadi, njenemu možu Vaneku ter sinovom Gusti-ju. Brianu in Kevinu, želi vesele praznike ter zdravo in uspešno NOVO LETO 1983 - sestra Angela z družino, pridružuje se mama iz Turnišča. \Dragim staršem Janezu Petku iz Gomilic za 70. rojstni dan in Ani Petek za 63. rojstni dan iskreno čestita ter želi še veliko praznovanj med svojimi najdražjimi — hčerka z možem ter sinovoma Milanom in Stefanom. Dragi mami in stari mami Angeli Magdič iz Turnišča za 55. rojstni dan iskreno čestitajo z željo, da bi ostala zdrava in srečna v krogu svojih najdražjih, obenem ji želijo lepe praznike in vse naj lepše r novem letu — hčerka Angela z družino iz M. Sobote, hčerka Barbara in sin Stanko z družinama iz Kanade, vseh šest vnukov pa pošilja stari mami poljubčke. Ljubemu bratu STANKU MAGDIČU- iz Edmontona v Kanadi, ženi Mariji in sinu Stanku želi prijetne praznike in vse najboljše v NOVEM LETU 1983 — sestra Angela z družino. Z. najlepšimi željami se pridružuje tudi mama iz turnišča. kupim STAREJŠO HIŠO v bližnji okolici M. Sobote kupim. Naslov v upravi lista. M-4317 KANARČKE KUPIM. Jože Čerpnjak. Ropoča 39. p. Rogašovci. M-4353 GRADBENO PARCELO V OKOLICI M. SOBOTE KUPIM. Svetec. Staneta Rozmana 10/1-5. M-4379 DVOREDNI OBIRALEC KORUZE ZMAJ KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4391 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO NA DVE CEVI KUPIM. Naslov v upravi lista. M-4402 STROJ ZA MLETJE GLINE IN GAŠPARČEK (forjanek) kupim. Koles. Štefana Kuzmiča 2. M-4406 PLETENO ŽIČNO OGRAJO, rabljeno, kupim. Informacije pri Integral. Ljutomer. Glavni trg 1. In-433 GOSTILNA KLEMENT TURNIŠČE vabi na plesne prireditve V SOBOTO, 18. decembra. Igra ansambel Lojzeta Slaka. V SOBOTO, 25. decembra Igra MAGNET. Rezervacije s silvestrsko večerjo 300 din. Vabljeni! sobe GARSONJERO ali sobo s kopalnico v Murski Soboti nujno iščem. Telefon po 15. uri: 22-500. M-43U ENOSOBNO STANOVANJE J KRIŽEVCIH ALI VERŽEJU is« mladi par. Naslov v upravi lista. M-4342 DEKLE, vet. tehnik, išče opremljeno in ogrevano sobo s soupO; rabo kopalnice v Murski Soboti a< Rakičanu. Štefanija LukuniJ« TOZD Prašičereja Beltinci. M MM razno OBRTNIKI! .. Honorarno vodim poslovne knH ge ter opravljam davčne administrativne posle. Ra,n^ Šercerjeva 18. telefon 23-408. M 4300 PREKLIC! , Preklicujem veljavnost zakll11 nega spričevala OŠ Tišina, letn 1976/1977. Janez Vofoš. BoreF 17. p. Tišina. M-4340 KMETOVALCI! . Pridelovalce oljnih semen obv ščamo. da smo že začeli s Pf| lavo oljnic. Sprejemamo Pre<3l\a ročila. Za obisk se Pr'P‘’^’ Geza Šiftar, oljarna, P°lana ž-1’ Puconci, telefon 22-951. M-43 VOZNIKI! . OPTIKA — koloteki vseh nih avtomobilov. Pravilna nas vitev, enakomerna obraba gu ' varna vožnja, vsak dan do • ure. Avtomehanik Franc l”.a , ter. ul. A. Trstenjaka 17. Llu mer. In-418 OPOZORILO! 0 Opozarjamo vsakogar, da b<> . v primeru, da bi karkoli kup'1 Avgusta Antolina iz Ivanec 3. L Bogojina, sodno ukrepali, ke sam lastnik. Marija Anto Ivanci 3. p. Bogojina. M-436' PREKLIC! ih Preklicujem besede, ki. selTlu izrekla o sosedu Karlu Časarju^ Križevec 60 kol neresnične ib mu zahvaljujem, da je od tožbe. Šidonija Časar. Križci v Prekmurju št. 63. M-4368 DELAVNICE za kovinskoobn okolici Ljutomera oddam v a ? em. Naslov v upravi lista. In IZGUBLJENO! Jato 30. novembra sem izgub" X zapestnico. Na notranji stra vgravirano ime »Darinka«-štenega najditelja prosim. jC jo vrne proti nagradi, ker n drag spomin. Boris Sandor. -dinska ulica 6. 69252 Rad/'1 telefon (069) 73-037. M-438’ T| GARAŽO V MURSKI IŠČEM. Telefon 23-817. M-4/^ Honorarno knjigovodstvo • p mojem ali vašem domu v P* । j danskem času v G. Radencih ali M. Soboti '1 be pošljite na upravo hsW I šifro »BILANCIST« M-4410 Marta Žalik iz Gornje štev. 80/C zaposlena kotsna • -a. v šoli Bistrica, obžalujem nje. ki sem ga storila J2” ' sem udarila učenca staršev A & £ le in Antona Kelenca (g| zahvaljujem, da sta odstop1' tožbe. M-4419 STRAN 22 ZAHVALA ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga žena, tašča, sestra, babica in prababica Verona Koren roj. Miholič iz Turnišča 248 Poslovili smo se od naše ljube mame, stare mame, prababice, sestre in tete Prisrčna zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in botrini, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ternam izrekli sožalje. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Dravcu za tople poslovilne besede. Turnišče, 29. XI. 1982 Žalujoči: mož Ludvik, zet Alojz, vnuka Štefan in Alojz z družinama, sestra Marija ter brata Ludvik in Štefan z družinami Ane Domjan roj. Rous iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. G ruškovnjaku za ves trud in skrb; ki ju je vložil ob dolgoletnem zdravljenju, č. g. duhovnikom za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za ganljivo odpete pesmi, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali vence, cvetje in v dober namen. Vsem še enkrat — hvala! M. Sobota, 1 L november 1982 ZAHVALA 'Neizprosna bolezen nam je vzela našo skrbno, nenadomestljivo in srčno dobro mamo Amalijo Šadl * roj. Guba upokojeno trgovko Globoko se zahvaljujemo vsem, ki so našo nepozabno mamo imeli radi, jo spoštovali ter jo obiskovali m jo bodrili v času njene težke bolezni. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, Prijateljem, znancem in njenim nekdanjim sodelavcem za darovane vence in šopke ter spremstvo na njeni poslednji poti. Najlepša hvala tudi govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in duhovščini za pogrebni obred. Hvala dr. Zadravcu za trud v času bolezni. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Gančani, 27. oktobra 1982 Žalujoči: sin Stanko z ženo, hčerka Nada z možem, njena vnukinja Vesna in sestre Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice Klare Bokan upokojenke iz Adrijanec 'e n aj topi ej e zah valjujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji 7 poti ter njen grob zasuli z venci in cvetjem. nvaljujemo se tudi sodelavcem kolektivov Veletrgovine Potrošnik in OZD Mura Center za darovane vence, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerki Marija in Ida z družinama ter snaha Julijana z družino ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata Ivana Kocipra iz Odranec pe ‘°Plo zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v času njegove boto ebna zahvala dr. Carju in Cvetki Ferenčak, ki sta mu v najtežjih trenu kih la aU or pre’ iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomaga i ter'z ve >t • Gp Preknh njegov prerani grob. Lepa hvala g. župniku za pogrej0^ d Graditelj za poslovilne besede, sodelavcem ter kolektivoma OZD Mura in Blag Beltinci. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Žalujoči: žena Julijana, sin Ivan ter hčerka Trezika z družino ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po dolgi bolezni tiho in za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Janez Ficko iz Prosečke vasi Ob boleči' 2a ^opomo^*5* -e .*s^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom > ni ° V trenutkih ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na ^hvaljujg^071 Idriji poti ter njegov grob zasuli z venci in cvetjem. n9 ^ravničkn Se zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice MOsečka K° Pomo^ duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, GD hesede. p0Var ln Mačkovci ter njihovima predstavnikoma za poslovilne sebna zahvala sodelavcem ter kolektivoma Avtoradgona in IT M. $ Sobota. kujoči* ž ena Gizela, sin Janko, sestre Ana, Cecilija, Etelka in Sidonija z družinami ter ostalo sorodstvo Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile. .. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, sin in brat Bela Banko tesar iz Šalamenec Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, njegov grob pa zasuli s cvetjem. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem tesarstva Janeza Frasa iz Skakovec, gasilcem in prijateljem KZ Panonka. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Šalamenci, 15. 11. 1982 Žalujoči: žena Pavla, sin Štefan, mama, Julijana, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jožef Horvat iz G. Bistrice 147 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, znancem, sorodnikom in botrini, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Ignacu Horvatu za dolgoletno zdravljenje, g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Štefanu Žižku za . poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkra.. najlepša zahvala vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. 6 Žalujoči: žena Rozina, sinova Jože in Slavko ter hčerke Marija, Zinka Darinka in Agica z družinami ter zet Jože s sinom Jožkom ZAHVALA Po dolgi, težki in neozdravljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, zet in svak Štefan Andreč iz Strukovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Hvala zdravniškemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Strukovci, 13. XI. 1982 Žalujoči: žena Ema, sin Štefan z ženo Micko, hčerka Albina z možem Viljemom, sin Emil z ženo Majdo, vnuki Štefan, Milan, Monika, Nada, Jasmina, Betina in Aleš, tašča ter brata Ernest in Kalman DECEMBRA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev || LENDAVA GORNJA RADGONA Za vodje delegacij Danes se v občini Gornja Radgona končuje usposabljanje vodij delegacij, ki je potekalo od 1. decembra v prostorih delavske univerze, dvorani združenega doma in konferenčni sobi hotela Radin v Radencih. Usposabljanje je potekalo v šestih skupinah, udeležili pa so se ga vodje delegacij iz ozd, skupnosti in KS ter predsedniki DS, svetov skupnosti iz ozd in predsedniki skupščin v KS. Usposabljanje vodij delegacij 'in delegatov (to bo še sledilo) je še kako pomemben kamen v mozaiku delovanja delegatskega in skupščinskega sistema v občini. Zato je bil program prilagojen, tako da so si vodje delegacij pridobili potrebno znanje in napotke za svoje delo, od katerega je šr Tako pomembno delovanje celotnega delegatskega mehanizma v tretjem mandatnem obdobju vse tja do leta 1986. Program je zato zastavljen na osnovi konkretnih ocen, izhodišč in sprotnih ugotovitev o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v občini Gornja Radgona in na osnovi petih tematskih področij, katere ie uskladila RK SZEL, pripravil pa koordinacijski odbor pri predsedstvu OK SZDL. Obsegal je: politični sistem socialističnega samoupravljanja, uresničevanje svobodne menjave dela, uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja, narodnostna vprašanja in graditev jugoslovanske federacije in subjektivni faktor kot ustvarjalno silo družbe. Poudarek usposabljanju, ki je za vse skupine potekalo v obliki enodnevnega seminarja, je bil dan predvsem na razpravah, ki so sledile uvodnim predavanjem. Iz njih se je izluščila obilica bistvenih vprašanj in napotkov za delo v prihodnje. vp Izboljšave zemljišč v Apaški doli- ni Brez izgubljenega kolobarja Vlaganje v zemljiške površine v gomjeradgonski občini se po lanskih uspešnih posegih' v Slap-tincih in Lomanošah nadaljujejo v Apaški dolini, žitnici te občine. Trenutno se dela na dveh projektih: na obsegu 535 hektarov komasacij, oziroma 460 hektarov melioracij v Plitvici in agromelioracijah na površini 583 hektarov, ki jih vrši gomjeradgonski kmetijski kombinat. Gre za precejšnja vlaganja, v Plitvici v vrednosti 65 milijonov dinaijev, v ’projektu kombinata pa okrog 58 milijonov dinarjev, ki pa se bodo še bogato obrestovala, saj dosedanje izkušnje kažejo, da so pridelki na teh površinah tudi za tretjino večji. Pri tem pa ne bodo v Plitvici izgubili niti enega kolobarja, saj bodo na tem področju že spomladi pričeli z normalno kmetijsko proizvodnjo. Na kompleksu kmetijskega kombinata pa bo poslej mogoče uporaba najsodobnejših agrotehničnih ukrepov, ki bodo zagotavljali maksimalne donose. Sicer pa bo do konca lega srednjeročnega obdobja v tej pretežno kmetijski občini že izboljšanih več kot 2.200 hektarov od skupno 14.000, kolikor jih obsega. V fazi priprav je že naslednji, 250-hektarski projekt na poljih Črešnjevca. Beračeve • in Orehovec, po letu 1985 pa bodo največ vlagali v izboljšanje zemljišč na območju Ščavniške doline. vp TEŽAVE LJUTOMERSKEGA GOSPODARSTVA Rezultati devetmesečnega gospodarjenja so znani, za nekatere bolj, za druge manj ugodni. Med temi zadnjimi je tudi občina Ljutomer, ki je na repu med pomurskimi občinami. Če primerjamo rezultate z lanskimi, ko je gospodarstvo v Ljutomeru ponekod celo izstopalo, se lahko vprašamo, čemu naenkrat tako slabi rezultati? Odgovorov je več. Najprej pa bi morali dobiti predstavo o strukturi ljutomerskega gospodarstva. Celotna industrija ima zelo neugodno sestavo, saj je v glavnem predelovalna. Ni OZD, ki bi z zaključeno reprodukcijsko celoto zaokroževal proizvodni ciklus v občini, se pravi od vhodne surovine, za katero bi morala imeti surovinsko bazo doma, do končnega izdelka, ki bi bil dovolj zanimiv in tržen za prodajo na trgu. Če pri tem upoštevamo samo razkorak cen med vhodno surovino — ki jo ponavadi (če se že dobi) nabavljajo drugje — in končnim izdelkom, potem je razumljivo, da je vsaj večji del slabih rezultatov pogojen s tem. Ob tem moramo ponovno izpostaviti neuspeli referendum v lesarski industriji, ki bi lahko z združitvijo vseh treh lesnih tozdov v bodočnosti prispeval k izboljšanju strukture ljutomerske —Beltinci-------------------------------------- V nedeljo pomembna odločitev krajanov Krajani Beltinec se bodo v nedelo, 12. decembra 1982, na referendumu odločali za sprejem samoprispevka za dobo naslednjih petih let. Gre za pomembno odločitev, od katere je odvisen nadaljnji razvoj kraja, s tem pa tudi realizacija sprejetega srednjeročnega programa. V bistvu gre za podaljšanje sedanjega samoprispevka. ki se izteče kopec tega leta, prispevki pa bodo znašali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih, od čistega dohodka obrtnikov in od povprečnega OD v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. 4 odstotke od katastrskega dohodka in 1 odstotek od pokojnin. Sredstva'samoprispevka nameravajo uporabiti za odplačilo anuitet, za otroški vrtec, kulturno dvorano, požarno varnost, športno-rekreacijski center, telefonijo, ulično rasvetljavo. kanalizacijo in urejanje naselja. Pričakovati je. da bodo krajani tudi tokrat pokazali solidarnost za boljši jutri in na referendumu glasovali ,>za« sprejem samoprispevka. F. Maučec Novo skladišče Uni ver zala Trgovsko podjetje Merka-tor-Univerzal Lendava bo kmalu dobilo nova skladišča v industrijski coni blizu železniške postaje. Skladiščni prostori bodo omogočili, da se vse blagovne rezerve, ki so ta čas v Ptuju in drugih mestih, približajo potrošnikom v občini, to pa je koristno tudi zato, ker bo manj prevozov, torej manj potrošnje goriva. Skladiščni prostori bodo namenjeni tudi maloobmejni menjavi s sosednjo Madžarsko, ki je doslej šepala. Trgovsko podjetje Univerza! je v gradnjo skladiščnih prostorov vložilo 35 milijonov dinarjev. industrije. V prejšnjih letih so to pomanjkljivost še nekako obvladovali, letošnja neugodna gibanja pa so docela pokopala prizadevanja gospodarstvenikov v občini Ljutomer. Vsekakor moramo omeniti tudi neizpolnjevanje planskih nalog. V to je všteto vse: izvoz, doseganje dohodka, stopnja rasti pro KOMENTIRAMO izvodnje, zaposlovanje in investicijsko gibanje. Ravno to zadnje je v občini najbolj kritično. Razen prizidka pri MTT TOZD Bombažna tkalnica, kjer so zaposlili 22 novih delavk, do sedaj ni bila končana nobena druga investicija, da bi povečala proizvodnjo, ki bi bila izvozno usmerjena in ki bi zaposlila nove delavce. Izvoz so OZD realizirali v prvih devetih mesecih le petdesetodstotno. Vzroki: nekonkurenčnost (cenovna), 'slabi izdelki (pogojeni s slabimi reprodukcijskimi materiali), in tisti najpomembnejši — nezainteresiranost nekaterih OZD (ali njihovih vodstvenih struktur) za povečanje izvoza, ali izvoz nasploh. Pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti tudi na nizko produktiv Foto: J. G. Aktivnost lendavskih sindikatov Kongresne napotke uresničiti v praksi V teh dneh se v lendavski občini pričenjajo letni članski sestanki osnovnih organizacij sindikata. Namen teh sestankov je oceniti delo sindikalnih organizacij in sprejeti programe za prihodnje leto, ti pa morajo biti usmerjeni v uresničevanje sklepov in stališč kongresa sindikatov. Aktivnost sindikatov v občini je vsestranska. Člani predsedstva občinskega sveta obiskujejo organizacije združenega dela in se pogovarjajo o poslovanju ter uresničevanju kongresnih dokumentov. Občinski svet pripravlja tudi razpravo o vključevanju kmetovalcev v sindikalne organizacije, ob tem pa še seminar za člane odborov samoupravnih delavskih kontrol ter posvet na temo Sindikati in delovna razmerja. V tem času so aktivni tudi številne komisije in odbori v sindikatih, pripravljajo programe dela za prihodnje leto in jih usklajujejo s kongresnimi nalogami. Pokon-gresne aktivnosti so torej pestre, želeti je le, da se bodo številni programi in sklepi naposled uresničili v praksi. Jani D. nost v OZD, ki je še vedno boleča točka ne samo ljutomerskega ampak gospodarstva pri nas na sploh. Nekoliko bolj ugodni rezultati so v kmetijstvu, saj so le-ti dosegli skoraj vse plansko zastavljene cilje, ali pa jih celo presegli. To jc sicer uteha, vendar bolj slaba; saj industrija zaposluje več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih, kmetijstvo pa ostalo. Tudi v strukturi dohodka je kmetijstvo udeleženo le z manjšim odstotkov v celotnem ljutomerskem gospodarstvu. Seveda tudi tu ne moremo mimo integracijskih procesov, ki bi dali verjetno je boljše rezultate kot pa jih v sedanjem razdrobljenem položaju. Ocene do konca leta ne napovedujejo izboljšanja sedanjih rezultatov, napovedi za prihodnje leto pa so še bolj črnoglede kot so bile v letošnjem letu. Zato bi verjetno kazalo čimprej pričeti razmišljati o postopnem in počasnem prestrukturiranju gospodarstva, pospešenem integracijskem procesu v kmetijstvu, lesarstvu, zaostrovanju odgovornosti ob neizpolnjevanju planskih nalog (zaposlovanje, izvoz, investicijska dejavnost . . .), kajti le tako bodo možne korenite spremembe in kolikor toliko uspešna pot do razvitosti. Dušan Loparnik TEMELJI.ZA NOVE SLAČILNICE — Člani nogometnega kluba Bistrica so minule praznične dni izkoristili za izkop in betoniranje temeljev za nove slačilnice, ki jih bodo zgradili v neposredni bližini igrišča pri osnovni šoli na Srednji Bistrici. Delali bodo večinoma prostovoljno, privarčevali so nekaj lastnih sredstev, računajo pa tudi na pomoč občinske nogometne zveze Lendava in KS Bistrica. MRTVILA!? Mladinke in mladinci v DO Elkom Lina iz Apač so bili še štiri leta nazaj nadvse aktivni. Zatem pa so se razdelili v tri osnovne organizacije; po obeh tozd in DSSS in delo je vse bolj pešalo, dokler ni lansko leto povsem zamrlo. Zategadelj so se na programsko-volilni konferenci, ki so jo izvedli pred kratkim, spet združili v enotno osnovno mladinsko organizacijo na ravni celotnega delovnega kolektiva. In ne le to; zadali so si velike načrte in sploh izpričali polno elana. Novo vodstvo in vseh 60 mladih, kolikor jih združuje delo v Lini, seje zavezalo, da bodo odslej namenjali večjo pozornost vsem problemom, s katerimi se srečujejo. Posebej se bodo še ukvarjali s problematiko nekvalificiranih mladih delavcev, ki jih je tam precej, poskusili pa bodo tudi vplivati na dvig produktivnosti. V ta namen bodo zastavili vse sile, da bi kar se da omejili pojave nerednega prihajanja na delo, prekomerne bolniške in vse druge izostanke z dela. Pomoč pa jim je obljubilo tudi občinsko vodstvo ZSMS Gornja Radgona, ki bo nekaj časa bedelo nad njihovim delom. vp Prednost raziskavam Občinska raziskovalna skupnost Lendava je te dni razgrnila svoj program za prihodnje leto. V njem so dane usmeritve za najpomembnejše raziskave. Na podlagi svobodne menjave dela bo občinska skupnost pripravila program prestrukturiranja lendavskega gospodarstva, o katerem se govori že nekaj let. Kot posebne aktivnosti, ki jih bodo v prihodnjem letu podpirali in razvijali, bodo pospešene raziskave najahajlišč gramoza, potrebnega za gradbeno industrijo, proučili pa bodo tudi možnost koriščenja tople vode in industrijske pare v INA-Nafti za ogrevanje bivalnih prostorov in rastlinjakov. Ena od pomembnih raziskovalnih nalog pa ho tudi proučitev možnosti za serijsko izdelavo fasadne opeke. V INA Nafti, kjer je raziskovalna dejavnost najbolj razvita, bodo v prihodnjem letu U; stanovih dve raziskovalni enoti. Občinska raziskovalna skupnost je te dni razpisala tudi dva natečaja. Prvi je za sofinanciranje raziskovalnih nalog' raziskovalne dejavnosti oziroma novega proizvoda, drugi pa za podelitev nagrad in priznanj za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost. Oba natečaja naj bi prispevala k večjemu razmahu raziskovalne in inovacijske dejavnoti v občini. Jani D. KAVA IN PRALNI PRAŠEK V HOTELSKIH SOBAH Po mnenju delegata zbora združenega dela SO Gomja Radgona iz delegacije Mercator Sloga vpliva na motnje, ki jih pri oskrbi osnovnimi živilskimi artikli že dolgo časa čutijo potrošniki v tel obmejni občini, tud povečanje števila kupcev iz drugi republik. To m kopičenje zalog ima za posledico kar za 40 odstotkov Pove^?!L povpraševanje po margarini, olju, moki, sladkorju, pralnih praškrn, kavi... Ne verjamete!? Po besedah delegata je skoraj v vseh hotelski sobah Radina polno kave in pralnih praškov... --ZRVS Usposabljanje rezervnih vojaških starešin Občinska konferenca ZRVS Murska Sobota je tudi za letošnje leto pripravila program usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Gre za enoten program usposabljanja v Sloveniji, ki obsega vojaško-strokovno, idej-no-politično in varnostno-samo-zaščitno usposabljanje. Del programa izvajajo individualno prek -GANČANI IZGLASOVALI SAMOPRISPEVEK Preteklo nedeljo so se krajani Gančan na referendumu odločali za sprejem samoprispevka. Gre za podaljšanje sedanjega, ki se izteče konec tega leta, za dobo enega leta. Referendum je uspel, saj se je glasovanja udeležilo od 789 volilnih upravičencev 743. Za sprejem samoprispevka je glasovalo 449 krajanov ali 66,8 odstotkov, proti pa je bilo 213 krajanov. Tako bodo krajani Gančan v prihodnjem letu plačevali samoprispevek 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, 5 odstotkov od katastrskega dohodka, 2.500 dinarjev pavšala letno zaposleni v tujini več kot eno leto in 1.250 dinarjev tisti, ki so v tujini zaposleni manj kot eno leto. Poleg tega bodo morali lastniki traktorjev še opraviti 10 ur prevozov. revije Naša obramba in druge literature. Drugi del usposabljaj nja pa poteka prek predavanj. U jih izvajajo strokovnjaki s tega področja. Osnovna tematika letošnjega usposabljanja je protid«' verzantsko in protiteroristično delovanje po konceptu splošne' ljudske obrambe in družbene samozaščite. Predavanja so popestrena z grafoskopom in n; mom z naslovom Borba Pr(, specialnim silam agresorja na območju občine. Udeležba na predavanjih j6 bila zadovoljiva, zelo dobra krajevnih organizacijah ZR* Cankova in Martjanci, najslabsa pa v mestu Murska Sobota- Občinska organizacija Murska Sobota si prizadeva- * bi tematiko izobraževanja zervnih vojaških starešin pnD žali usposabljanju prebiva'51 za obrambno in samozaščit delovanje, zato so na preda s njih tudi izvedli streljanj6 tromblonom. Gre za nadalj6’ nje lani začetega predavanja naslovom Borba proti oklepn 1 , sredstvom, ki so jih izvajali m prebivalstvom. Ob koncu vsa izobraževalne sezone pa h° izvedli preverjanje znanja rože nih vojaških starešin. To b opravili še ta mesec. Gre reševanje taktične naloge preverjanje znanja iz topograf in ostalih področij. Sredstva iz samoprispevek do namenili za odplačilo a|nic za postavitev avtobusnih c e> in za ureditev ulične razsvetljave