Številka 7-S Leto Vlil. 10. IX. 1960
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Poslovanje podjetja v I. polletju 1969
Poslovno življenje tekstilne tovarne Svilanit Kamnik se je v prvem polletju letošnjega leta odvijalo v specifičnih okoliščinah vsesplošne zadolženosti našega gospodarstva. Terjatve do kupcev so naraščale iz meseca v mesec tako, da so od konca leta 1968 do junija 1969 narasle za skoraj 500 milijonov starih din, kar predstavlja 77 %• V podjetju se opaža tudi naraščanje zalog surovin in nedovršene proizvodnje. Porast zalog surovin je neupravičen, medtem ko je porast zalog v proizvodnji posledica rekonstrukcije barvarne. Da smo si zagotovili nemoten potek proizvodnje v tkalnici frotirja tudi med rekonstrukcijo barvarne, je bilo potrebno pripraviti zaloge barvarne in beljene preje.
Slaba plačila s strani kupcev, povečanje zalog in delno zmanjšanje kreditov s strani banke, vse to je nujno vodilo k temu, da so obveznosti do dobaviteljev naraščale v istem razmerju kot terjatve do kupcev.
Proizvodnja je v prvi polovici letošnjega leta potekala v skladu s planskimi predvidevanji. Nove frotir statve, ki so bile montirane proti koncu leta 1968 kot zamenjava starih, so že prve mesece z izjemo januarja in februarja, proizvajale s polno kapaciteto.
V dugem kvartalu se je v tkalnici frotirja pričela priprava na montažo zadnje skupine novih statev iz celotnega programa
I.	faze avtomatizacije. Proti koncu junija se je pričela demonta-ža starih statev. V tretjem kvartalu bo nastal delni izpad proizvodnje, ki pa je bil delno nadomeščen z delno ukinitvijo kolektivnega dopusta, delno pa bo izpad pokrit v četrtem kvartalu z večjo kapaciteto nove strojne o-preme.
f^SA 2*8)
Proizvodnja je bila v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani in v primerjavi s planom sledeča:
Proizvodna enota	Enota mere	I-VI. 1968	i/2 let. plana	[-VI. 1969	Indeks 69/68	R/P
Šivalnica	kom	2,264.905	2,631.912	2,595.882	115	99
Konfekcija	kom	156.967	150.000	209.955	134	140
Tkal. svile	m2	8.534	15.012	16.733	196	111
Tkal. frot.	m2	1,159.910	1,378.284	1,422.140	123	103
Tkal. skupaj	m2	1,168.444	1,393.296	1,438.873	123	103
Barvarna	kg	337.686	475.662	470.519	139	99
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se je proizvodnja v DE bombaž v odnosu na lansko leto povečala za cca 23 %, v odnosu na plan pa za 3 %.
Večji porast beležimo v proizvodnji svile, zlasti v odnosu na plan za cca 30 %, medtem ko in-
deks v odnosu na lansko leto v tkalnici svile nima posebnega pomena, ker v lanskem prvem kvartalu skoraj ni bilo proizvodnje.
PRODAJA je bila v odnosu na isto obdobje lani in v odnosu na plan realizirana takole:
nost nekaterih barv, ki so za našo proizvodnjo neuporabne, po nižji ceni pa bi jih bilo možno prodati. Skupno znižanje vrednosti znaša 31.680 din.
Po novih predpisih je v polletni obračun po fakturirani realizaciji zajeta tudi neplačana realizacija iz leta 1968. Poudariti pa moram, da prikazani uspeh poslovanja izhaja iz letošnjega
poslovanja, ker je uspeh iz neplačane realizacije poravnan z znižanjem vrednosti zalog za negativna odstopanja od planskih cen v letu 1968 (21 milijonov S din) in odpisi materiala (3 milijone S din).
Primerjava finančnega uspeha s planom brez neplačane realizacije iz leta 1968:
Tekst	Vs letnega piana	I-VI. 1969	Indeks
Celotni dohodek	20,737.208	22,903.415	110
Porabljena sredstva	14,706.276	16,104.491	109
Dohodek	6,030.932	6,798.924	113
Zakonske in pogodb, obvezn.	827.436	1,049.381	127
Osebni dohodki	4,305.408	4,516.144	105
Dobiček	847.814	1,233.399	145
Bruto fakturir. realizacija
I-VI. 1968
y2 let. plana
I-VI. 1969
Indeks 69/68 R/P
Bombaž dom. trg	12,789.652	17,023.200	16,816.001	131	99
Bombaž izvoz	3,336.266	3,957.888	4,343.349	130	110
Bombaž "skupaj	16,125.918	20,981.088	21,159.350	131	101
Svila	1,914.188	2,324.898	3,240.337	169	139
Skupaj	18,040.106	23,305.986	24,399.687	135	105
Izvoz v neto %	237.830	270.625	296.981	125	110
če primerjamo indeks porasta bruto realizacije v odnosu na lansko leto, ki je 135 in indeks porasta proizvodnje, ki je cca 125 in pri tem upoštevamo dejstvo, da so cene v povprečju ostale na lanski ravni pridemo do dveh žaluj učkov. Prvi — zmanjšale so se ztuuge gotovih izdelkov in drugi napravljen je bil kvalitetni skok v asortimanu. Zlasti se je povečala prodaja kvalitetnih kravat, pri frotirju pa obdelava frotirja s tiskom, striženjem velur frotirja in podobno.
Splošni pogoji na trgu so bili za Svilanit ugodni, saj velik uvoz tekstila ni oviral plasmana našega blaga. Kvaliteta in široka iz-
bira izdelkov na eni strani in konkurenčne cene na drugi strani, so vplivale na to, da med u-voženim tekstilnim blagom skoraj ni bilo opaziti frotirja ali kravat.
Pri ugotavljanju finančnega uspeha smo izhajali iz predpostavke, da so zaloge surovin evidentirane po tržni vrednosti. Napravljen je bil pregled vrednosti zalog surovin, ki je pokazal, da so na zalogi nekatere utensilije neuporabne za našo proizvodnjo, ki se je v zadnjih dveh letih intenzivno modernizirala. Vse neuporabne utensilije so bile pred polletnim obračunom odpisane, hkrati pa je bila znižana vred-
Statve — staro se umika novemu!
Iz podatkov je razvidno, da smo v šestih mesecih ustvarili cca 386.000 din nadplanskega dobička. Na tak uspeh so pozitivno vplivali naslednji momenti:
—	priznavanje manjših rabatov kupcem kot predvideva plan v znesku 368.000 din,
—	izvajanje proizvodnih storitev mimo planskih zadolžitev v vrednosti neto cca 30.000 din,
—	proizvodni stroški niso presegli planskih,
—	povečana prodaja v trgovini na drobno za cca 20.000 din,
Finančni uspeh pa zmanjšujejo naslednji pogoji:
—	povečani škart v proizvodnji. Samo prodaja ostankov po nižji ceni v juniju zmanjšuje uspeh za 40.000 din,
—	povečane zakonske in pogodbene obveznosti (vodni prispevek, dodatni socialni prispevek, občina Kamnik),
—	povečan izvoz v znesku 123.000 din.
Na uspeh poslovanja vplivajo še drugi vzroki, ki pa jih ni mogoče ovrednotiti.
Za primerjavo uspeha poslovanja prikazujem še naslednje podatke o podjetniški akumulaciji v primerjavi z letom 1968:
	I-VI. 1968	I-VI. 1969	Indeks
Dobiček	518.683	1,233.399	238
Amortizacija	978.462	1,478.504	151
Podjetniška akumulacija	1,497.145	2,711.903	181
Direktor podjetja je dobil zasluženo priznanje Skupščine občine Kamnik
Na dan občinskega praznika 26. 7. 1969 je bila v mali dvorani kina Dom Kamnik svečana seja Skupščine občine Kamnik. Na seji so bili poleg odbornikov navzoči tudi predstavniki delovnih organizacij, ustanov in družbenopolitični delavci občine. Med drugim je komisija za odlikovanje pri SOb Kamnik podelila najbolj zaslužnim občanom priznanja za njihovo delo na kulturnem, političnem, prosvetnem in gospodarskem področju. Predsednik komisije je izročil tov. Marci jan Stanetu v znak priznanja za njegove zasluge na gospodarskem področju bronasto plaketo mesta Kamnika z naslednjo obrazložitvijo:
Pod vodstvom Marcijan Staneta je podjetje Svilanit v obdobju 7 let doživelo velik razmah v svojem razvoju. Iz majhnega zastarelega in raztresenega podjetja z obširnim asortimanom proizvodov, se je razvilo v srednje veliko delovno organizacijo. Proizvodnja podjetja je jasno usmerjena in temelji na proizvodnem programu z ustrezno kadrovsko zasedbo in sodobno strojno opremo.
Osnovni pogoj za poslovni uspeh je bila pravilna izbira proizvodnega programa. Zbrani podatki pri obdelavi tržišča in na-
POSLOVANJE PODJETJA V PRVEM POLLETJU 1969
Nadaljevanje s 1. strani
Prikazani podatki so ugodni in skoraj ne potrebujejo komentarja.
Osebni dohodki:
Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v obdobju januar — junij znašajo 1.010,74 din, kar je 8,1 % preko plana. V odnosu na isto obdobje lani so povprečni osebni dohodki povečani za 22 %. Ker se je produktivnost v tem obdobju povečala le za 12% bi lahko sklepali, da je izplačilo osebnih dohodkov v taki višini neupravičeno. Pri analizi osebnih dohodkov moramo upoštevati dejstvo, da so bili v prvi polovici leta sorazmerno nizki osebni dohodki je realnejša primerjava izplačanih osebnih dohodkov na celo leto 1968. Povečanje v tem odnosu znaša 11 %. To pomeni, da so povečani osebni dohodki vsklajeni z dvigom produktivnosti dela.
tančnejši vpogled v proizvodni program jugoslovanskih in predvsem slovenskih tekstilnih podjetij, so mu narekovali, da je potrebno proizvodni program usmeriti na tisto področje kjer druga podjetja nimajo izkušenj. Na podlagi teh razmišljanj, je prišel s svojimi sodelavci do zaključka, da je treba opustiti proizvodnjo širokega asortimana artiklov, ker taka obrtna dejavnost ne ustreza sodobni industrijski proizvodnji. Izdelan je bil proizvodni program, po katerem se je podjetje razvijalo v ozko specializacijo. Proizvodni program je zajel predvsem proizvodnjo frotirja, s široko uporabnostjo teh tkanin v vseh vzorcih in velikostih. Frotir izdelki tovarne Svilanit ne zaostajajo za kvaliteto in vzorcih proizvajalcev izven naših meja.
Podjetje zaključuje program avtomatizacije strojnega parka. Povprečna starost strojne opreme ne znaša več kot 2 leti. S tem se je podjetje uvrstilo med najbolj moderno opremljene tekstilne tovarne v Jugoslaviji. Da je bil ta uspeh dosežen, je bilo potrebno investirati v omenjenem obdobju cca 16 milijonov N din. Nabavna vrednost osnovnih sred-
stev se je v tem času povečala za 3,5 krat. V strojno opremo je bilo vloženih 10 milijonov N din. V primerjavi z letom 1963., se je proizvodnja v letu 1969 povečala na 2-kratni obseg, celotni dohodek na 2,7, izvoz na 5,5 kratni obseg. Število zaposlenih se je povečalo le za 26 %, produktivnost pa kar za 55 %. Navedeni podatki kažejo objektivno sliko razvoja in poslovanja podjetja v tem obdobju.
Družbeno-politična in gospodarska aktivnost tov. Marcijana pa se ne omejuje samo na okvir podjetja. Njegovo dejavnost je čutiti na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja v Kamniku. Že več let uspešno deluje kot predsednik Sklada za razvoj družbenih služb. Pod njegovim vodstvom je omenjeni sklad uspel zbirati sredstva za šolo Toma Brejca v Kamniku, Zdravstveni dom, Glasbeno šolo itd. Svoje zasluge ima tudi pri akciji za asfaltiranje Kovinarske ceste, ureditev ceste do Žičnice Velika planina in ureditev tuhinjske ceste.«
Na podlagi tako bogate bilance in doseženih uspehov na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, si je tov. Marcijan zaslužil tako priznanje in mu iskreno čestitamo.
Sindikalna organizacija podpira predlog o ustanovitvi hranilnih vlog v podjetju
Odbor 00 sindikata je imel v četrtek, dne 21. 8. 1969 sejo, na kateri so bila obravnavana vprašanja priprave za športne prireditve na dan tovarniškega praznika, kooptiranje novega člana v komisijo za socialna vprašanja, izvolitev zastopnika OO sindikata v Karavano delavske solidarnosti, razprava o nagradi blagajniku za pobiranje članarine, nagrajevanje strokovnih kadrov podjetja in razprava o uvedbi hranilnih vlog v podjetju.
Komisija za šport je predložila naj bi se v počastitev praznika podjetja izvajalo 1 teden pred praznikom naslednja tekmovanja in sicer: namizni tenis, kegljanje, šah, odbojka med enotami in streljanje z zračno puško. Na dan samega praznika pa še spretnostne vožnje z mopedi, polževe vožnje s kolesi, tek v vrečah in vlečenje vrvi. Najboljši posamez-
niki in skupine bodo za športne uspehe nagrajeni.
Občinski sindikalni svet iz Gornjega Milanovca — Srbija organizira letos tradicionalno Karavano solidarnosti. Lani je Karavano organiziral Sindikalni svet Strumica — Makedonija. Prireditev bo v dneh od 18. do 21. 9. 1969. Iz občine Kamnik bo zastopanih v Karavani 40 — 50 članov sindikata. V Karavano solidarnosti je bil kot zastopnik našega podjetja izvoljen predsednik OO sindikata tov. Novak Franc. Upamo, da bo v Karavani aktivno sodeloval in pomagal razvijati in krepiti bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi.
Član odbora za socialna vprašanja je bila do sedaj Urbanija Francka, ki se pa sej ni udeleževala. Le ta pa sedaj izstopa iz delovne organizacije, zato je bila
Podkletitev barvarne, kjer bodo kmalu brneli
barvni
namesto nje kooptirana v odbor tov. Grošelj Slavka iz DE bombaž.
Sindikalni odbor priporoča o-bračunski enoti šivalnica naj čimpreje izvoli enega predstavnika v odbor OO sindikata, ker je bila tov. Grkman Valči razrešena zaradi družinskih razmer.
Sindikalni odbor je zavrnil tudi predlog naj se posebej nagrajuje delavke, ki pobirajo sindikalno članarino. Po daljši razpravi je ugotovil, da se članarina obvezno pobira in da ta naloga spada v delokrog delavk, ki delajo na obračunu in izplačilu osebnih dohodkov. Zato menijo člani odbora, da tem delavkam ne gre za to posebna nagrada.
Tov. Drobničeva, ki je prisostvovala na seji je povedala stališče strokovne službe glede kadrovskih vprašanj. OO sindikata podpira težnje za izboljšanje kadrovske strukture, kakor tudi za boljše nagrajevanje, seveda v o-kviru vloženega dela in rezultatov dela. Sindikat pa se ne strinja s kakšnim koli pavšalnim nagrajevanjem, ki ne temelji na principih delitve po delu.
Sindikalna organizacija tudi podpira misel o organiziranju hranilnih vlog vpodjetju. Sicer pa je o tem vprašanju poseben članek. Sindikalna organizacija apelira na svoje člane in člane delovne skupnosti, da o slednjem vprašanju razmišljajo in se vključijo v varčevanje preko podjetja. S tem bi pomagali sebi in krepili finančno moč delovne organizacije.
Razmišljati o tem, kako v podjetju vpeljati hranilne vloge
Strokovni svet podjetja in sindikalni odbor sta razpravljala o predlogu direktorja, da bi se v podjetju uvedle hranilne vloge. Zaposleni člani delovne skupnosti bi namesto v banko, vlagali svoje prihranke v podjetje. Sredstva, ki jih dobi delavec za osebni dohodek izvirajo iz dohodka podjetja in prihranke bi ravno tako koristilo podjetje, bodisi za obratna sredstva ali za investicije. Tako zbrana sredstva bi se obrestovala po višji obrestni meri, kot jih nudi banka. Morda bi-se kdo vprašal, kaj pa je s tajnostjo in varstvom vlog. Tudi o tem vprašanju je bilo govora. Tajnost vlog bi se zajamčila, ravno tako kot v banki. Vpogled v hranilne vloge bi imele največ 3 osebe, t. j. knjigovodja, oseba zadolžena za hranilne vloge in vodja gospodarsko-finančnega sektorja. Ravno toiko bi podjetje zagotovilo stalno* likvidnost hranilnih vlog, t. j. da bi delavec ob vsakem času dvignil svoje prihranke, če bi jih potreboval. Za večje zneske pa bi se predpisal rok, kdaj in kolikokrat lahko posameznik dvigne denar. Tako pridobljena sredstva bi podjetje smelo uporabiti le za trenutno premagovanje finančnih težav. V primeru, da bi vpeljali vezane vloge, bi se tako zbrana sredstva lahko uporabila tudi za investicije. Navadne vloge bi se obrestovale od 8 — 10 %, vezane pa od 10 — 12 °/». V kolikor bi ljudje sprejeli tak način zbiranja sredstev in vlagali svoje prihranke kot hranilne vloge v podjetju, bi se izdelal načrt takega načina varčevanja in kreditiranja, da bi podjetje z vloženimi sredstvi lahko premostilo v določenih časih finančne težave.
STIMULACIJA MOJSTROV v tkalnici frotirja glede na točnost vzdrževanja oziroma nastavljanja strojev
destimulacija	stimulacija
pregled
mehanizmov
0 0 —23 24 — 43 44 — 63	64 — 80 81 — 100 101 — 126
število
točk
—	80	—40	—20	0_________+ 20	+40	+ 80
dinarjev pri vred. točke 1,65
—	132,00 — 66,00 — 33,00 0	+ 33,00 +66,00 + 132,00
Z dosedanjim delom na sistematski kontroli vzdrževanja strojnega parka dobi strojni inšpektor točen pregled stanja statev, trdno osnovo za pravilno (količinsko in časovno) nabavo utenzilij in rezervnih delov, pregled nad kvaliteto in prizadevnostjo dela posameznega mojstra.
Da bi se sistematična kontrola vzdrževanja strojev v tkalnici frotirja uspešno izvajala je potrebno, da vsak oddelek za katerega na izmeni skrbi en mojster, razdelimo na tri dele: A, B in C tako, da je pri tej kontroli vsak mojster odgovoren le za svojo tretjino strojev na oddelku. (Za drugi dve tretjini strojev v oddelku sta odgovorna mojstra v II. in III. izmeni). Na vsaki izmeni je mojster še vedno zadolžen, da vzdržuje tekoča potrebna popravila v vsem oddelku. Vsak mojster ostane poleg predlagane stimulacije vezan na uspeh proizvodnje DE bombaž to je povprečni indeks II.
Oddelek A: Ima 22 strojev
1.	izmena
—	1, 2, 7, 8, 13, 14, 15, 16
2.	izmena
—	3, 4, 9, 10, 5, 6, 11
3.	izmena
—	12, 17, 18, 79, 80, 81, 82
Oddelek B: Ima 21 strojev
1.	izmena
—	19, 20, 25, 26, 31, 32, 33
2.	izmena
—	21, 22, 27, 28, 34, 23, 24
3.	izmena
—	29, 30, 35, 36, 67, 68, 71
Oddelek C: Ima 21 strojev
1.	izmena
—	55, 56, 59, 60, 63, 64, 57
2.	izmena
—	58, 61, 62, 65, 66, 69, 70
3.	izmena
—	72, 73, 74, 75, 76, 77, 78
Kontrola bi potekala na sledeč način:
Kontrolor strojnega parka da na določen dan v tednu nalog za ureditev določenega mehanizma in istočasno tudi datum pregleda. Da je mojster seznanjen z nalogom, ga podpiše. Kontrolo vodi strojni inšpektor, tako, da pri pregledu vpisuje v poseben formular število neurejenih mehanizmov za skupino strojev posameznega mojstra. Inšpektor mora mojstra ob pregledu opozoriti na število neurejenih mehanizmov, katere mora le-ta potrditi s podpisom.
Strojni inšpektor pregleda na mesec maksimalno 126 mehanizmov (9 mojstrov x 14 mehanizmov). Ker je v interesu podjetja, da je opravljena kontrola vseh 126 mehanizmov, je tudi stimulacija za to kontrolo najvišja 80 točk, to je 132,00 din na mesec. V kolikor pregleda manj mehanizmov, se število točk niža (po lestvici), pri polovici o-pravljenih pregledov ni niti plus niti minus. V kolikor je manj od polovice pregledanih mehanizmov, se število točk v minus veča.
V primeru, da je strojni inšpektor opravičeno odsoten (v času LD, bolniške, seminarjev itd.) več kot polovico delovnega
časa v mesecu, pregledanih pa je manj kot 63 mehanizmov (polovica), se mu minus ne obračuna.
Poleg predlagane stimulacije je strojni inšpektor še naprej vezan na uspeh proizvodnje DE bombaž to je indeks II DE bombaž.
Podatke o kontroli strojnega parka posreduje inšpektor strojnega parka do 3. v mesecu ob-ratovodji tkalnice frotirja, ta pa naprej analitiku osebnih dohodkov.
To je v bistvu šele predlog za stimulativno nagrajevanje. O tem bodo še razpravljali strokovni kadri in organi upravljanja.
Stimulacija za mojstre prikazana v tabeli, na osnovi katere dože mojster določeno število točk in to v (+) ali (—).
Pregled: Okvare mehanizmov	Destimulacija (—)		Dovolj. okvare	Stimul. ( + )
14 mehanizmov	14 13 12 11 10 9 8 7 6	5	4	3 2 10
7 mehanizmov	7 6 5 4	3	2	1 0
Število točk, ki jih doseže mojster	60 54 48 42 36 30 24 18 12	6	0	15 30 45 60
V dinarjih pri vrednosti točke 1,65	ooooooooo Or-HCsimn-mor^oo oC cC oC oC oC on on on on ONoor-vom^i-cocNTi	9,90		m o m o r- in <n o^ "th ON	ON rN	on
ooooooooo
CD CD <D CD CD 0_ 0_ <D O
o" o" cT o” o" o' o" o" CD OONCOr^vOLD^COCN
o o o o
0_ O CD in o" in cd in t"- o
Sindikati ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse
Pri dveh pregledih na mesec, ki zajame 14 mehanizmov, sme imeti mojster maksimalno 4 urejene mehanizme (pri vsakem pregledu 2), to je 4 negativne točke.
Pri stimulaciji v plus (+)
lahko doseže mojster maksimalno 60 točk, to je cca 100,00 din pri vrednosti točke 1,65 din, to je, če so vsi mehanizmi v redu brez okvar (0). Za vsako nadaljnjo okvaro je stimulacija nižja za 15 točk t. j. cca 25,00' din. Tako je pri eni okvari na mesec 45 točk cca. 75,00 din, pri dveh okvarah 30 točk cca. 50,00 din, pri treh okvarah 15 točk cca
25,00	din, pri štirih okvarah nič dinarjev, to je največ dovoljenih okvar, ki niso niti stimulirane niti destimulirane.
Pri obračunu v minus, lahko izgubi mojster maksimalno 60 točk, to je cca. 100,00 din, to je
v primeru da so vsi 14. mehanizmi okvarjeni.
Pri 5 okvarjenih mehanizmih
na mesec, izgubi mojster 6 točk, to je cca 10.00 din, pri 6 okvarjenih mehanizmih 12 točk, to je cca 20,00 din itd., za vsak nadaljnji okvarjeni mehanizem izgubi mojster 6 točk cca. 10,00 din, maksimalno 60 točk cca.
100.00	dinarjev.
Če zaradi opravičenih izostankov mojstra (LD, bolniški sta-lež), kontrolira inšpektor 7 mehanizmov, sta dovoljena največ dva okvarjena mehanizma pri tem, da ostane stimulacija v plus ( + ) 30 točk (to je cca.
50.00	dinarjev) in destimulacija, v minus (—■) prav tako 30 točk to je cca. 50,00 dinarjev.
Za kontrolo, ki jo vodi strojni inšpektor pa je predlog stimulacije in destimulacije prikazan v tabeli:
Člani sindikata, občinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti naj-novejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike.
Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacizo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se ne sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče le ob sistematičnem razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem — od svojih osnovnih oblik do najvišjih specializiranih zavodov. Sindika-
ti tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov.
Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe, je nujno treba razvoj naše zdravstvene službe usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji.
Sindikati odločno nasprotujejo vsaki obliki legaliziran j a prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov.
O teh vprašanjih so slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih činiteljih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva.
Poročilo o fluorografskih in kontrolnih pregledih
V jeseni lanskega leta je bila izvedena akcija fluorografiranja — slikanja pljuč vseh zaposlenih v tovarni »Svilanit«. Epidemični oddelek Instituta za tuberkulozo Golnik nam je pred kratkim poslal poročilo s statističnimi podatki in kontrolnimi pregledi.
Fluorografiranih je bilo 434 oseb, od tega 128 moških in 306 žensk. Pri rentgenološkem pregledu pljuč je bilo ugotovljeno, da ima 28 oseb, sledove za zdravljenjem tuberkuloze t. j. spremembe na pljučih. Po mnenju dispanzerskega zdravnika te osebe niso inaktivne, predstavljajo pa stalno nevarnost izbruha v sveže aktivno obolenje. Te osebe so bile na kontrolnem pregledu opozorjene na nevarnost poriovnega obolenja, dispanzer pa bo o njih vodil posebno skrb in nadzorstvo.
Pri 6 osebah so bile ugotovljene bolezenske spremembe tudi na srcu oz. velikih žilah, medtem, ko so pri 7 osebah bile najdene razvojne napake in defor-mitete na organih prsnega koša. Pri 2 osebah je bilo ugotovljeno, da bolujejo za nespecifičnim vnetjem pljuč.
Po statističnih podatkih tega instituta odkrijejo med 10.000 pregledanimi osebami sledeče število bolnikov:
1.	pri aktivnih delavcih 35 bol-
članih delavčeve družine 9 bolnikov;
2.	pri aktivni uslužbencih 24 bol-
članov njihovih družin 4 bolnike;
mkov;
vzdrževanih
mkov;
vzdrževanih
Kako zagotoviti podjetju ustrezen kader?
O tem vprašanju je na seji dne 19. 8. 1969 razpravljal upravni odbor. Ugotovil je, da podjetje razpisuje delovno mesto za mojstra v barvani in delovni enoti bombaž. Oglasi ostanejo več ali manj brezuspešni. Razvoj podjetja zahteva, da se samoupravni organi poglobijo v vprašanje strokovnega kadra za v bodoče. Na podlagi daljše razprave je upravni odbor sprejel sklep, da pristopi štipendiranju študentov na srednjih šolah. Za leto 1969/70 podjetje razpisuje 9 štipendij in sicer:
2 za študij 3. oz. 4. letnika ESŠ v Ljubljani
—	2 za študij 3. oz. 4. letnika TSŠ Kranj — tkalski oddelek
—	2 za študij 3. oz. 4. letnika TSŠ Kranj — apreterski oddelek
—	2 za študij 3. oz. 4. letnika TSŠ Kranj — konfekcijski oddelek
—	1 za študij 2. letnik UAŠ v Ljubljani in
—	1 za študij 4. letnika Šole za oblikovanje v Ljubljani.
Prednost pri podelitvi štipendij imajo otroci staršev, ki delajo v našem podjetju in tisti, ki stanujejo v okolici Kamnika.
Kriteriji za podelitev štipendij ne ustrezajo /več današnjim ekonomskim pogojem študentov, saj je sedanji najvišji znesek za srednje šole — 200.— N din res prenizek.
Prošnje sprejema kadrovska služba, kateri je priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo.
3.	pri aktivnih kmetih 18 bolnikov;
pri vzdrževanih članov družine 16 bolnikov.
O zdravstvenem stanju zaposlenih je potrebno voditi vso skrb, da bo obolenj čim manj, zlasti tistih, ki zahtevajo dolgo zdravljenje. Zato je potrebno
organizirati zdravniške preglede in preventivno cepljenje proti raznim boleznim. Posebno pa moramo biti tudi sami pozorni pri odkrivanju pljučnih obolenj, kajti čim bolj zgodaj odkrijemo tuberkulozno obolenje, tem večji so izgledi za popolno ozdravitev.
Kako bomo letos proslavljali tovarniški praznik?
Preteklo je že 20 let obstoja podjetja Svilanit. Od leta 1961 vsako leto proslavljamo tovarniški praznik. Tega leta je bila dosežena prva milijarda bruto proizvoda. Leto 1969 pa je vsekakor prelomnica v razvoju Svilanita. Zaključuje se prva stopnja avtomatizacije tkalnice frotirja, dokončuje obsežna tovarniška hala itd. Ta delovni uspeh bomo letos proslavljali v okviru 20 letnice obstoja in razvoja podjetja in sicer:
L' Združitev tovarniških obratov (Šmarca, Mehinje, Jugopa-muk za eno ograjo sedanje tovarne;
2.	Popolna specializacija v proizvodnji frotirja;
3.	Avtomatizacija strojnega parka v tkalnici frotirja.
Za organizacijo proslave je imenovan pripravljalni odbor, katerega predsednik je tov. Marci-jan Stane. Pripravljalni odbor pa ima še 6 podkomisij za posamezna področja dela. Proslava bo potekala po predvidenem programu takole:
1.	V času od 13. — 19. 10. športne prireditve, ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji.
2.	Komercialni dan, kamor se bo povabilo predstavnike večjih trgovskih hiš — kupce, naše
Dobili smo novo gasilsko motor ko
V preteklem mesecu smo dobili v podjetje novo gasilsko mo-torko. Motorka je znamke Ros-senbauer s Volksvvagnovim motorjem. Njena zmogljivost je tolika/ da prečrpa 800 1 vode v 1 uri. Uporabna je za gašenje vseh vrst požarov, izčrpavanje vode iz kleteh ali drugih prostorov in podobno. Običajno jo nesejo štiri osebe, v nujnih primerih pa dve. Na sprednjem delu ima tudi dvoje koles tako, da jo po gladkem terenu lahko pelje ena sama oseba. To so njeni glavni tehnični podatki.
S tem, ko imamo izvrstno črpalko, pa v podjetju, še ni zagotovljena požarna varnost. Pred-no jo lahko uporabljamo se moramo naučiti, kako se spravi v pogon ter kako delujejo njeni glavni sestavni deli. Predvsem jo bo morala temeljito spoznati gasilska desetina, tako, da bo lahko vsak njen član z njo ravnal. Na tovarnjški praznik jo bomo krstili, kakor se to spodobi po starih običajih. Po krstu pa jo bomo preizkusili na gasilskih vajah tako, da bodo njeno moč in uspešnost lahko videli tudi ostali delavci. Gotovo izražam željo vseh, da bi nam dobro služila in da bi jo pri gašenju ognja ne bi bilo nikoli potrebno uporabiti.
-da
dobavitelje, druge pomembne poslovne ljudi in izvajalce gradbenih del.
3.	Razstava naših proizvodov od ustanovitve do sedaj v bivši eksperimentalni tkalnici ter ogled nove hale.
4.	Nastop enot civilne zaščite s praktičnim prikazom delovanja nove gasilske motorke.
5.	§večana seja delavskega sveta in podelitev nagrad jubilantom — 20 in 10-letnikom.
6.	Kulturni program z zabavo v kinu Dom Kamnik.
To so glavne točke letošnjega praznovanja tovarniškega praznika. Program do podrobnosti še ni izdelan, vendar bodo z njim pravočasno seznanjeni vsi člani kolektiva.
Sodelovanje s šolskim centrom Kranj
V splošni težnji, da se pristopi k notranji organizaciji dela v podjetju in dobremu izkoriščanju elementov poslovnega procesa, se je podjetje odločilo, da pokliče na pomoč zunanje sodelavce za razna področja. Tako se je pristopilo k sodelovanju s Tekstilnim šolskim centrom Kranj. Center je že proučil nalogo kako organizirati notranji transport. Osvojen je bil koncept, da se obstoječi aluminijasti zaboji preuredijo tako, da se montirajo na zaboje kolesa. S tem bi se pridobilo mnogo na mobilnosti transporta, trošenje zabojev bi se zmanjšalo in enostavnosti manipuliranja z njimi. V končni fazi so predvideni regali v novi hali za zaboje, da se trdo preja previta po barvah in številkah pregledno sortira. Za dviganje zabojev se bo uporabil viličar, kar bo mnogo pripomoglo k zmanjšanju fizičnega napora delavcev na teh delovnih mestih.
Drugo izvršeno delo se nanaša na delo v razširjeni šivalnici frotirja; razmestitvi strojne in ostale opreme.
Zahvala onkološkega inštituta
Po sklepu delavskega sveta z dne 20. 6. 1969 je podjetje nakazalo 2.000.— N din Skladu za izgradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani, namesto venca pokojnemu Borisu Kreigerju. V zahvalo so nam poslali pismo naslednje vsebine:
Za prispevek, ki ste ga namenili Skladu za gradnjo Onkolo-
škega inštituta, se vam naj lepše zahvaljujemo.
S tem ste pripomogli, da bodo sredstva za prepotrebno stavbo inštituta čimprcj zbrana in, da se bo gradnja lahko preje pričela.
Vaš materialni in hkrati tudi moralni prispevek za gradnjo je dobrodošel, saj ste na ta način najbolj uspešno pripomogli k rešitvi problema ustrezne oskrbe rakavih bolnikov Slovenije.
Vaš prispevek nedvomno pomeni tudi veliko moralno oporo kolektivu inštituta, ki si vztrajno prizadeva, da bi se gradnja čimprej pričela ter se vam zato še posebej najiskreneje zahvaljujemo.
S tovariškimi pozdravi. Direktor:
Prof. Dr. Božena Ravnikar
Razgovor s proizvajalci
Danes vam predstavljamo tkalko v delovni enoti svila BERNOT ANO iz Stranj. Tokrat ji je bilo zastavljeno samo eno vprašanje: kaj bi rada povedala bralcem Kamniškega tekstilca.
Po njenem mnenju podjetje premalo posveča skrbi za nadaljnji razvoj delovne enote svile. To mnenje zaključuje na podlagi tega, ker se premalo posveča skrbi tudi za delovne pogoje. Kot primer navaja, da sta bili montirani nad statvami svetilki z namenom, da bi tkalke lažje delale. Svetilke so še sedaj neuporabne in so samo za okras ali napoto, kajti nihče se ne zmeni, da bi jih usposobil, da bi služile svojemu namenu. Tkanje na svilarskih statvah je bolj zahtevno, kakor na statvah za frotir, saj je vdetih v stroj 16.000 svilenih niti. Tkalka mora biti zelo pazljiva, kajti če se ena sama nitka odtrga, se na tkaniti pozna očitna napaka. Meni, da bi bilo prav, da bi se razpravljalo o nagrajevanju tkalk iz svile. Če že ni mogoče oceniti delovnega mesta tkalka v svili več kot delovnega mesta frotirja, potem bi bilo prav, da se vsaj izenačijo s tkalko X. v frotirju. Njena želja kakor tudi želja ostalih članov te delovne enote je, da bi bila enota še kdaj v taki zasedbi kot je bila v Mekinjah in da bi se postopoma ponovno razširila, saj opravičuje svoj obstoj. Izdelki enote so kvalitetni in tako rekoč brez napake, kar je odraz boljše organizacije dela, večje pazljivosti tkalk in seveda tudi boljših surovin.
Med drugim tudi pripominja, da je bila najbolj vesela dogodka, ko se je enota iz Mekinj selila na Perovo. Vsi so želeli delati v okviru matičnega podjetja. To veselje pa je kmalu minilo, kajti že v naslednjem letu se je pričela razprava o obstoju ali ukinitvi delovne enota svila. Sicer so razumeli, da na starih strojih res ne morejo konkurirati na tržišču, vendar jim je bilo težko, ko se je moral kolektiv svile večinoma raziti po o-stalih delovnih enotah podjetja.
Od kar je v podjetju, pa je doživela najtežje trenutke takrat, ko je imela majhnega otroka in ga morala pustiti doma brez varstva. Preje je delala predvsem v popoldanski izmeni, zaradi reorganizacije enote, pa je morala nastopiti delo v 2 iz-Nadaljevanje na 5. strani
Iz tovarniških nabiralnikov
Tudi tokrat nisem zastonj odpiral nabiralnikov »Kamniškega tekstilca«. Ko odprem prvega, sta bili v njem dve pismi, v drugem pa tudi dve. Ko sem šel po pošto v tkalnico frotirja, sem bil prepričan, da bo nabiralnik poln. Ko sem nabiralnik odprl je bila v njem črna praznina. Oprostite! Da ne pozabim! V njem je bil pravzaprav obesni listek z naslednjimi podatki: št. stroja 56, št. kosa 147, ktto 10/12. To je bilo vse in še en košček vate za zaščito ušes pri ropotu. Ravno tu sem pričakoval največ prispevkov, toda na žalost nič za Tekstilca. Upam, da bo skrinjica do izdaje prihodnje številke, ki bo jubilejno — v počastitev praznika podjetja, polna prispevkov, ne pa vijakov, vate in čikov.
No, sedaj vam pa povem, kaj so mi pisali člani kolektiva:
Nekdo mi piše naslednje: »Mislim tov. urednik, da ne bi bilo slabo če bi do tovarniškega praznika popravili svetlobni napis »Svilanit«, ki je nameščen nad kotlovnico tako, da bo zasvetil zopet v vsem svojem sijaju in da ne bo pomižikoval kot samafor na neprednostni cesti. Minula zima ga je precej zdelala in se ga do sedaj še ni nihče usmilil.«
Ta predlog je pohvale vreden. Iz njega izhaja, da tudi delavci mislijo na reklamo in označitev podjetja, kar je popolnoma pravilno. Upam, da bo okvara kmalu odstranjena in da bo »Svilanit« zopet zasvetil v svojem sijaju.
Drugo pismo je naslednje vsebine:
»Dragi tov. urednik...
Že nekaj časa zasledujem članke iz tovarniških nabiralnikov. Mislim da ne bi bilo napak, če bi omenili in pogledali v notranjost skladišča surovin. Zakaj neki bi vedno kritizirali čistilke, kuharice in vratarje. Konkretno se bom dotaknil tega skladišča. Že dalj časa opazujem, da se v skladišču surovin zadržujejo vedno ene in iste o-sebe. To po mojem ni skladišče, ampak prostor za shajanje oseb na domenek za ljubezenske izlete in okrepčevalnica kave. Oseba, ki že dalj časa zahaja v skladišče je dobro znana. Mislim, da ne potrebuje toliko materiala, da je vedno v skladišču. Velikokrat sem jo videl, in predno
RAZGOVOR S PROIZVAJALCI
Nadaljevanje s 4. strani
menah. O varstvu otrok se veliko govori, vendar pa to pomanjkljivost najbolj občuti vsaka mati, kajti morala je pustiti majhnega otroka 6-letni hčerki, da ga je varovala dokler je bila na delu. V primerih, ko ima posameznik svoje družinske težave, se je res težko zbrati pri delu in uspešno izpolnjevati svoje delovne naloge.
Nazadnje pa je še pripomnila, da je brala na oglasni deski naj se jubilante, ki letos praznujejo 20-letnico zaposlitve v podjetju nagradi namesto prejšnjih 600,— din s 1.500,— din. Meni, da si je ob takem jubileju delavec zaslužil tako priznanje, ko je v vsem tem razdobju vlagal svoje napore v nadaljnji razvoj podjetja.
je hotela ven iz skladišča, je »pošpegala« levo in desno, če jo kdo vidi ter jo nato jadrno u-cvrla v svojo pisarno. Dvomim, da vedno hodi službeno v skladišče. Lahko pa povem, da so nekatere osebe izbrane, da imajo vstop v skladišče, ker so vedno iste. Lahko bi jih naštel, pa bom to prihranil za drugič.
Da ne pozabim, pa še tole! Tam, kjer se prebijajo karte, je tudi pravi džumbus. Radi jih sprejemajo, ampak tako, da snovalke ne vidijo kdo jih obiskuje. Najraje vidijo, da pridejo mlade in lepe. Kaj boš s starimi, ki so zanič. Zato so se preselili v skladišče, ki je bolj skrit kraj.
Tov. urednik dobro bi bilo, da bi se v dopoldanskem času kdaj obrnili v skladišče in našli osebe, ki rade zahajajo v senco. Pa še drugič kaj več.«
Tudi jaz sem slišal, da je v skladišču prostor za počitek tistih, ki jih delo utruja. Na to jih je, ko sem zvedel, opozoril že šef pristojne službe. Izgleda, da se je dobrih navad težko otresti.
Menim, da je pripomba pisca umestna, ko vidi, da posamezniki kršijo delovni red. Mi, kot člani delovne skupnosti, smo se pred vstopom na delo dogovorili in obvezali, da bomo svoje delovne naloge vestno ter po svojih sposobnosti opravljali vsak na svojem delovnem mestu. V tem primeru pa izgleda, da nekateri tega samoupravnega dogovora niso ali pa nočejo razumeti, ko med delom zapuščajo svoja delovna mesta in gredo »pomagat drugim«. Če na tiste, ki kršijo delovni red, ta kritika ne bo vplivala, bi bilo morda prav, da bi jih pisec tega članka z drugim prispevkom, kot pravi, da se bo še oglasil, poimensko imenoval.
Oglasila se je tudi delavka iz tkalnice bombaža s psevdonimom »Marija«. V pismu navaja, da se glede odnosov v tkalnici ne more pohvalno izraziti. Posebno ena oseba se do nekaterih delavk neprimerno vede. Med delom ga je malo videti v tkalnici, da bi jim pomagal s strokovnimi nasveti. Z delavkami pride največkrat v neposredno bližino, kadar je malica. Med drugim tudi vprašuje, od kod nekaterim tako široko pooblastilo, ker je opazila, da med delovnim časom uživa alkoholne pijače in potem šikinira delavce.
Iz tega pisma sem povzel samo nekaj misli, ki so splošne. Vašega pisma z imenom osebe ki jo navajate, pa ne morem v celoti objaviti iz tega razloga, ker bi moral vaše navedbe prej preveriti, kdaj se je to zgodilo, kar opisujete, kdo bi to lahko potrdil in katera oseba je bila konkretno prizadeta.
Ko vprašujete, od kod posameznikom tako široka pooblastila, vam zatrjujem, da nihče v tovarni in ne v naši družbi nima zapisanih takih pooblastil, da bi delal to, kar mu je volja.
Take pravice si vzamejo posamezniki sami, ker se prizadeti ne poslužujejo zakonitih pravic, ki jim jih dajejo Ustava, zakoni in splošni akti podjetja. Med drugim določa 191. čl. statuta podjetja da ima vsak član delovne skupnosti pravico in dolžnost, da izpove svoje mišljenje in daje predloge o organizaciji
in poslovanju podjetja. Čl. 193. določa, da imajo člani delovne skupnosti pravico, da preko sindikata podjetja ustvarjajo svoje pravice iz medsebojnih delovnih razmerij. 200. čl. pa pravi, da je vsaka kritika dopustna, vendar mora biti ta objektivna in ne sme biti žaljiva ter da ima mesto tudi v tovarniškem glasilu.
Na podlagi tega bi zaključil, da morajo imeti nadrejeni do podrejenih pravilen odnos in o-bratno. Nadrejeni je dolžan delavca opozoriti na napake in od njega zahtevati, da v redu opravlja svoje delo. Nikakor pa ni dopusten drugačen postopek in tak odnos, ki bi žalil osebnost človeka ali njegovo dostojanstvo. Če delavec stori kršitev delovne dolžnosti in prejšnja opozorila na njega niso vzgojno vplivala, ga je njegov nadrejeni dolžan prijaviti disciplinski komisiji. Nihče pa nima pravice, vsaj tako so zapisane postave v naših splošnih aktih. To kar ste navedli v pismu in če je resnica, pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti in se za tako kršitev lahko izreče osebi tudi ukrep izključitve iz delovne skupnosti.
Vaše pismo bom izročil direktorju in upam, da bo ustrezno ukrepal.
Slednji pisec s podpisom »Jernej«, mi med drugim piše, da se širijo govorice, da bo letošnji praznik podjetja nekaj posebnega. Najbolj mi je udarilo v uho, da bo podjetje pogostilo in obdarilo naše kupce in druge. Da pogostimo naše poslovne ljudi je lepo in prav. Ni pa v redu, da bi jim kupovali razna zlata darila, kakor se o tem govori. Nismo tako bogati, da bi komurkoli poklanjali dragocena darila. Če je kakšen dinar odveč, bi ga rajši dali delavcu, ki že več let vlaga v Svilanit sredstva za njegov razvoj.
Spoštovani Jernej! Ko me sprašuješ kaj jaz mislim kar se tiče obdaritev poslovnih strank naj ti povem, da je prav, če je dano tako darilo v normalnih mejah in v skladu s poslovno moralo. S kakršnim koli razmetavanjem pa se verjetno nihče ne strinja, saj tega tudi nismo navajeni. Da pa temu ni tako, kakor se sliši, povem, da so sredstva za reklamo in reprezentanco zagotovljena z letnim planom; o tej zadevi pa je razpravljal in sklepal tudi delavski svet na svoji zadnji seji. Kot praviš, da se vse mogoče govori, ti svetujem, da ne nasedaš takim govoricam. Take stvari ni težko preveriti na pristojnem mestu in se o stanju stvari sam lahko prepričaš. Saj veš, da ljudje zelo radi natolcujejo in povedo več, kot je dejanska resnica. Mislim, da poznaš tisto: »Cula, rekla, kazala«! Za objektivno širjenje informacije se mora vest, ki je lansirana med ljudmi, pravilno razumeti, jo preveriti in ugotoviti njen izvor in ugotoviti, če temelji na materialni resnici. V zvezi s tem pa je dejansko stanje naslednje: Res je, da so organi upravljanja razpravljali tudi o praktičnem darilu našim najboljšim poslovnim ljudem. V poštev bodo prišli le zastopniki naših največjih trgovskih hiš in drugih kupcev, s katerimi delamo milijonski promet. Kot sam veš »Jernej«! Majhna pozornost včasih veliko pomeni. Naj ti povem primer,
ko je naš direktor podjetja pred kratkim čestital enemu izmed predstavnikov trgovske hiše k njegovemu rojstnemu dnevu in mu poslal eno kravato, se je ta za čestitko zahvalil s tem da je naročil 130.000 kom frotirk vidiš kaj pomeni včasih majhna pozornost do človeka. On bi te frotirke lahko kupil tudi pri naši konkurenci. Mi se moramo zavedati, da smo največji proizvajalci frotirja v Jugoslaviji in da je borba za tržišče vsak dan težja. Zato moramo posvetiti vso skrb učinkoviti reklami. Ne misli, da se bodo na dan praznika podjetja dajala praktična darila kot turistični prospekti. Te obdaritve bodo le izjeme, če bo ta predlog sploh realiziran.
Sedaj pa poglejmo drugo stran medalje. Povsod po svetu se daje za razne reklame ogromne vsote denarja, pa je vse lepo in prav. V podjetju se pogosto oglašajo razni zastopniki časopisnih podjetij. Prosijo za propagandne oglase in obljubljajo uspešno reklamo. Taki oglasi stanejo mnogo več kot kakšna majhna praktična darila, saj so jih polni časopisi in televizija, pa se nihče od samoupravljalcev ne sprašuje, koliko to podjetje stane in kakšen je komercialni uspeh takih oglasov. Če pa podjetje iz istih sredstev in v isti namen kupi komu praktično darilo kot izraz pozornosti do konkretne osebe, pa ljudje zaženejo vik in krik češ, to je zapravljanje in razmetavanje denarja. Pa še to: Verjetno si bil že v Trstu, kamor Jugoslovani radi hodimo nakupovat. Tu ljudje v večini kupujejo pri kramarjih razno nekurantno blago. Trgovci si zvečer zadovoljno manejo roke, ko ugotavljajo dobiček, zahvaljujoč se bogu »Merkurju«, reklami in propagandi, ki so jih sicer dobro plačali, da mu prinašajo komercialni uspeh.
Tov. »Jernej«! Morda boš sedaj lažje razumel, zakaj je bil bil predlagan organom upravljanja v razpravo tak predlog, ki so ga sicer brez pripombe v celoti sprejeli. Upam, da sem Ti uspel odgovoriti na zahtevana vprašanja glede obdaritve poslovnih strank, če boš o tem poskušal razmišljati, boš prišel do zaključka, da je v danih primerih in pogojih tudi tak način reklame koristen.
Zahvaljujem se vsem za predloge in prispevke z željo, da mi še kaj pišete.
Urednik!
SPECIALITETA!
Gost je prišel v luksuzno restavracijo. Čez nekaj časa pride k njemu natakar in mu našteva specialitete.
—	»Veste imamo tudi na francoski način pripravljene polže«.
—	»Vem, vem! Včeraj mi je eden stregel.« Odgovori gost.
BREZ ZVEZE!
Mati z otrokom se v avtobusu obrne do študenta, ki je stal poleg nje:
—	Prosim Vas, eno karto po vezi (kino karto)!
—	Ne morem! Odgovori študent.
—	Zakaj ne ?!
—	Ne poznam sprevodnika.
Kadrovske vesti
ROJSTVA:
1.	Poljanšek Joži — sina
2.	Perme Milka — hčerko
ODŠLI IZ PODJETJA:
1.	Ribič Engelbert iz OE 13
—	sporazumno
2.	Hribar Anton iz OE 10
—	sporazumno
3.	Gorše Marija iz OE 13
—	samovoljna zapustitev dela
4.	Pregelj Igor iz OE 13
—	med poizkusno dobo
SPREJETI NA DELO:
1.	Gradišek Stane v OE 20
2.	Strajhar Marija v OE 13
3.	Jereb Ana v OE 13
4.	Radman Nada v OE 10
NESREČE PRI DELU V ČASU OD 1. VIL 1969
Enota Obratne nezgode 10 1 (Mali Jožica)
13	1 (Glazer Jožica)
Prosim takojšnjo zaščito na delu!
»K AMNIŠKI TEKSTILEC«
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ
NAKLADA 500 IZVODOV
TISKA:	»PAPIRKONFEKCIJA«
OBRAT TISKARNA KRŠKO
Vzroki odsotnosti delovne sile
OD 1. I. 1969 DO 30. VI. 1969 (prvo polletje)
(v dnevih)
g"S	dl	3	d	d	> o	
iš	>CZD O c 2 m e	Porodn: dopust	LD Izredni plač. do	Izredni nepl. d(	|l S o 2.H	Orožne vaje
10	808	279	753	792	27	1	40			2.700
11	41	—	149	98	11		'	—	—	—	299
12	75	—	85	96	3	—	—	1	—	260
13	923	88	802	1.284	42	3	34	2	—	3.178
15	68	5	79	107	7	—	.		—	—	266
20	139	2		192	28	—	—	—	82	443
24	2	—	52	21	—	—	—	—	—	75
30	124	—	270	215	11	—	—	1	—	621
31	77		66	148	6	1	—	1	—	299
Skupaj 2.257		374	2.256	2.953	135	5	74	5	82	8.141
Zaupni
pomenki
Z možem sva oba v službi tako, da pri hiši ni ne vem kakšnih finančnih težav. Kljub temu mi mož zadnje čase pogosto očita, da preveč zapravim; zahteva račune celo za najmanjšo stvar, ki jo kupim. Najbolj pa me razjezi, kadar pravi: »Tako ne bo šlo več naprej!« Kaj hoče z vsem tem doseči?
Draga nesrečna gospa, za vas nimam tolažbe, kajti to je začetek konca vajinega skupnega življenja. Tisti stavek, s katerim vas najbolj razjezi, je tipičen za moža, ki začneja misliti na ločitev. Počasi vas pripravlja na duševne muke, ki vas še čakajo. Zato ne bodite presenečeni, če vam bo čez kak teden rekel, da ste sitni, nekoliko kasneje sploh ne boste znali več kuhati, polagoma vam bo dal vedeti, da ste stari, grdi in neumni ter sploh za nobeno rabo več. Po vsem tem si boste na jasnem, kaj je hotel doseči: Razvezo zakona — toda po vsej verjetnosti jo boste zahtevali vi.
Draga Agata, kaj meniš o poplavi golih žensk v našem dnevnem in tedenskem časopisju, da o raznih barvnih revijah iz bratskih republik sploh ne govorim. To nezaslišano razkazovanje nagic se je tako razbohotilo, da me niti najmanj ne bi začudilo, če bi se tudi v Kamniškem tekstilcu pojavila ena izmed njih.
Če vas zanima moje osebno mnenje, prosim: Moški se vzpenjajo do svojih položajev s komolci, včasih tudi z glavo in ker je ženska znana kot šibki spol, ji nihče ne zameri to njeno edino in nedolžno orožje, s katerim si pomaga v udobno življenje, pa naj bo to v privatnem življenju ali v časopisu.
Nekoč je nekdo rekel, da ni lepšega kot pogled na mlado žensko telo in za te poglede je presneto dobro poskrbljeno (moške namreč). Za moj okus bi bilo nekaj čudovitega, če bi namesto vseh teh lepotic moški kazali svoje lepote.
Kar zadeva Kamniškega tekstilca ste takorekoč nevede dali majceno idejo, a žal neizvedljivo, ker zaradi preobilice prispevkov zato enostavno ne bi bilo prostora.
mnogim. Dobra mati in žena sem, pa vendar — ne znam se prav obnašati. Da, to me muči. Kadar sva z možem v družbi njegovih prijateljev, sedim kot nebogljen otrok:	ne razumem
njihovih vicev, ne znam uporabljati tujk in finih besed tako kot oni in njihove žene, ne znam se hvaliti z ničemer. Le včasih kaj povem, pa še takrat ustrelim takega kozla, da se me mož zaradi mojih »trofej« začenja sramovati.
Kar glavo pokonci! V vašem primeru je z malo iznajdljivosti mogoče doseči marsikaj, kajti le to je potrebno za prodor v tako imenovano visoko družbo ali »smetano«.
V prvi vrsti vam svetujem, da preživita z možem štirinajst dni v kraju, kjer vaju ne bo nihče spoznal. Poleg ostale prtljage vzemite s seboj tudi deset časopisov in slovarček tujk. Pri branju domače in svetovne politike, gospodarstva, kulture itd. itd. se lahko najhitreje naučite tujih besed s slovarjem v roki pa še za imenitne vice boste zvedeli mimogrede. Žal vam bodo tudi ti nerazumljivi, a to za vas ni bistvene važnosti, saj jih še marsikdo ne razume. Če bo možnost poslušanja radija in gledanje TV, vam priporočam tudi to.
Po vrnitvi z dopusta se mirno podajte v krog vaših znancev in čakajte na priložnost. In ko bo vaš čas prišel se komaj opazno nasmehnite in povejte, da sta si z možem letos privoščila počitnice v Dubrovniku in da sta se imela fantastično. Vreme je bilo idealno, hrana Specialna, hotel kolosalen, imela sta perfektno družbo in nasploh je bilo vse famozno. Na koncu s pogledom v strop polglasno vzdihnite in recite, da gresta prihodnje leto zagotovo spet v ta čudoviti raj.
Vidite, finih besed na pretek, Draga Agata, zelo sem nesreč- kar pa zadeva ustreljenih ko-na in obračam se nate v upanju, zlov, jih tudi nihče ne nosi za da mi boš pomagala kot si že klobukom.	Vaša Agata
Zanimalo vas bo
V KATERI DEŽELI SO PRVI ZAČELI TKATI BARHENT?
S tkanjem barhenta so prvi začeli v Nemčiji v 14. stoletju. Nova vrsta tekstilnega materiala je prinesla z juga v severno Evropo preko Konstance, ki je bila v srednjem veku važen trgovski center, z dobrimi trgovskimi zvezami, s tekstilnimi tržišči v Belgiji, Švici in Franciji. Do takrat so bili glavni izvozni izdelek mesta ob Bodenskem jezeru znane lanene tkanine. Zdaj so dobili še barhent ali vrsto bombažnega kepra pod imenom »labodji puh«.
Naslednje mesto, ki je prevzelo tkanje barhenta je bil v začetku 14. stoletja Ulm, ki postane center tkanja barhenta in trgovine s tem izdelkom. Za mesta Biberbach in Mummingen barvarji barvajo barhent, njihova proizvodnja je pa prihajala na tržišče nebarvana in skrbno beljena. Barhent iz tega majhnega mesta ob Donavi je kmalu postal zelo iskano blago na tržiščih južne Nemčije, Švice, Italije in Francije. Zaščitni znak te tkanine predstavlja trg v Ulmu, ki je postal sinonim kvalitete.
KDO JE IZUMIL ROČNO GNAN PREDILNIK?
Predilnik s 16 vreteni je skonstruiral leta 1767 mizar in tkalec Janez Hargreaves. Imenoval ga je po svoji hčerki »Spi-nning Jenny«. Komaj je bil izum znan, so razdražena predilci boječ se, da bodo ob svoj kruh razbili čudovit Hargreavov stroj. Izumitelj je moral s svojo hčerko zbežati, da si je rešil golo življenje. Kljub vsem nasprotovanjem pa napredka ni bilo mogoče zadržati. Že leta 1769 je zgradil Richard Arkwright s pomočjo urarja in kovača znatno boljši predilnik, kot je bila Har-greavesova Spinning Jenny — krilni predilnik. Izumitelj in njegov stroj sta bila stalno ogrožena. Vlada ju je morala zaščititi z vojsko. Arkwright je zgradil svoje prve stroje Cromfordu, uredil pletilnice nogavic in opremil svoje obrate s parnim strojem. Postal je milijonar in bil povišan v plemiča.
KATERE DRŽAVE SO NAJMOČNEJŠI PROIZVAJALCI BOMBAŽA?
Najmočnejši proizvajalci bombaža so ZDA. Na drugem mestu je Sovjetska zveza, kjer v Zakavkazju in Turkestanu odlično uspeva bombaževec iz ameriških in egiptovskih semen. Tretja v skupini predelovalke bombaža je Kitajska. Bombaža ne izvaža, ker vsega porabi za lastne potrebe. Na četrtem mestu je Indija, ki zelo malo izvaža. Slede pa še Mehika, ZAR, Brazilija, Sudan itd. Najmočnejša proizvajalca ZDA in SZ zadržita približno 3/4 prinosa vlakna, katerega delež v porabi tekstilnih surovin znaša več kot 50%, za domačo potrošnjo.
PRI ZDRAVNIKU!
Bolnik: Tov. zdravnik zadnje čase me kar naprej nekaj črviči.
Zdravnik: Koliko časa pa že čutite težave?
Bolnik: Od kar ste mi rekli, da sem zdrav kot jabolko, me nenehno grize neki črv.