9. številka. Izdanje za nedeljo 20. januvavlja 1895, (v Trstn, t soboto zvečer dne 19 januvarja 1895) „EDINOST" iihaja po trikrat na teden t iestib i»-danjih ob torkih, AatPtKIh 'i Zjutranje izdunje \t- haja ob ti, uri «jutruj, tercrito pa ob 7, uri »e.'er. — Obojno tedanje atan«: r.a Jfrten m»«ri vsi dopisi naj »a poiiljaj« irodnittTa • aliea Casorm.i *t. I i. Vsako pi«mo miri biti frankotano, kv»r nefrankorana nr> bo spr*j 3majo. Rokopiai so n« »ra?aja. Glai Narofnino, rpklamai-ij« in >ifla»* *pra-jema upravni it vo ulica Kolina pic ■ cola hit. 3, II. nadut. Odprte reklamatijo ilo »lovemkerfa političnega druitva za Prlmorako. " P°4 n"" M T iflsoiM J« w»— I ' Z novim letom poslali smo naš list na ogled več osebam, katere so nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z «ar«dnimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in preveden« povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blago-volć na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledA daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo »aročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj četrtietno ali m«sečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista. Uredništvo. Upravništvo. Kaj sedaj? n. M : Kaj sedaj ? To vprašanje zanimlje danes ves svet in v prvi vrsti pa nas primorske Slovane, ob koje bije neposredno vihar politiške innArodne zbesnelosti. A ne le nas Slovan« zanimlje to vprašanje, ampak zanimati mora še posebno tudi »lavno vlado. Uprav za to posledico je postalo to vprašanje naravnost akutno, kajti itvari so se razvile do one točk«, ob kateri bi bilo pregrešno vsako prikrivanje in olepiavanj« — in bilo to na ljubo celo takemu parlamenta-liškemu zistemu, ki nosi zveneče ime koalicije. Kaj to, da bi bil v nevarnosti le ugl«d slučajno aktuvalnega zist«ma, ali da govorimo določneje: sedanje vlade! Ali potem, kar se je dogodilo v Istri zadnje dni, ne trpi velike škode le avtoriteta vlad«, amptk tudi avtoriteta in ugled države! Kakor hitro pa je priSlo v kateri koli po-krajini do te nevarne točke v razvoja po-litiškega življenja, tedaj morajo odstopiti absolutno vsi oziri na stare tradicije, na parlamentarne zveze in na staro — ljubezen. In da smo v Istri dospeli do te nevarne točke, o tem je danes prepričan sleherni po-litiški otrok: danes se ne zgražamo nad od-nošaji istrskimi le ai Slovani, ki smo inte-resovani pri tem procesu, ampak izbruhi divje strasti, politiške zbesnelosti in drzne upornosti proti sleherni avtoriteti od strani brezvestne in izdajalske klik«, vzredivše se ob tradicijoneini in staroznani dobrodušnosti avstrijski, presenetili so cel6 drugorodne naše nasprotnike tako, da so danes kar obmolknili vsi tisti znani zagovorniki in prijatelji te istrske klike ter da celo nemški liberalci, sicer toli tesno spojeni s to istrsko kliko po vzajemnosti židovsko - liberalnih in slavofobnih interesov, ne morajo drugače, nego da v očetovskoskrbnem in dobrohotno-žalostuem tonu vsklikajo z Dunaja doli: Za božjo voljo, kaj ste storili! Vemo sicer, — abotno bi bilo, ako bi si hoteli domišljati kaj tacega —, da teh PODLISTEK. Bardyjeva obitelj. Prigoriba iz leta 1848—49. PoHlovenil It. K u r o t. — Dobro tedaj! — reče Numa; približa se mirno k postelji, sede na njen rob in od-grne krvavi, bledi glavi. Pogled na nji pretrese mu srce, — Kam pa ste deli njuni trupli ? — liazsekali smo ji in kose raztrosili po cesti. Dekurijevo osrčje krči se vedno boy. — Ste-li že molili danes ? —- praša jih po dolgem preuehljaji in strašno spremenjenim glasom. — Ne še, Dekurio! Ali kaj naj pomeni | vse to? — pristavi Luzuj nestrpno. 1 dunajskih borzijancev ni niti najmanje preplašila okolnost da seje istrska klika na toli drzen način pregrešila na svetih pravicah primorskih Slovanov, da seje pregrešila proti najjednostavnejšim pojmom o pravičnosti, ampak, da sta jih prešinila strah in greza v prvi vrsti I« zato, ker se boj«*, da po takih divjih izbruhih politiške razbrzdanosti mora prodreti spoznanje o neizogibni potrebi temeljitega preobrata v z i s t e 111 u naš« primorske politik« ter da iz tacega spoznanja utegnejo in morajo priti v nevarnost oni in isti s slavofobnostjo identični židovsko-libe-ralui interesi, kateri interesi so se gojili in povspeševali dosedaj na škodo javnsga blagra in javne politiške in gospodarske morile. Ali, da povemo 11a kratko: ne ljubezen do pravice, ampak gola skrb za svojo lastno korist, in strah pred morebitnim spoznanjem in — preobratom v z istemu, sili dunajske nemško - liberalne mogočneže, da svare in karajo svoje istrske prijatelje. A ravno iz tega vzroka, ker poznamo genesis (postanek) židovsko liberalnih skrbi, sodimo, da j« skrajnopotreb«n tak preobrat in da se odločilni krogi nikakor ne morejo v«č izogibati akutnemu vprašanju: »Kaj sedaj?" Kajti v tem soglašajo menda vsi pravi prijatelji t« države avstrijske, da za vlado avstrijsko morajo biti odločilni oziri, dijametralno nasprotni željam in poželjenju židovskega liberalizma. Ako dunajski prijatelji naše istrske klike v strahu trepečejo pred spoznanjem in preobratom, potem moramo mi vsi le želeti, da pride do tega spoznanja prej ko pifti in po tom tudi rtu — pieubrMiu. Razmotrujmo nekoliko, ali je in koliko nade do takega spoznanja in preobrata! Mi smo gotovo vzvišeni nad sumom neopravičenega optimizma: eloveku, ki je bil že tolikokrat prevaljen v svojih nadah, je pač težko varovati v boljšo bodočnost. In vendar sodimo, da so poslednji istrski dogodki odprli marsikomu oči — tudi gospodom na Dunaju!! V tem pogledu je simptomatične važnosti članek, s kojim je presenetila svet oficijozna »Presse", to je oni list, o katerem je znano, da služi vsakodobni vladi in vsakodobnemu z istemu v Avstriji. In ako je res, da se oti-cijozni časnikarji odlikujejo jedino s tem, da jim prepričanje prihaja od zgoraj doli, ako je torej tako, kakor si domnevamo mi — da je omenjeni članek prilel v svet na ukaz. došel od zgoraj — potem bi morali soditi po tem članku o prodi rajočem spoznanju: da je mera polna — istrskih krivic. Članek v oficijozni „Pressi11 se nam nikakor ne vidi važen po tem, ker nam je morda povedal kaj novega, ampak simptoma-tičen je veliko bolj zato, ker dosedaj nismo bili vajeni, da bi te vrste listi tako brez ovinkov govorili — resnico. Kar je povedala stara „Preša*, to isto propovedujemo mi že leta in leta — gluhim — No, tedaj molite! To je zadnji hip življenja vašega!! — Dekurio, si mar ob pamet ? Kaj vendar nameravaš ? — Kaj nameravam P Iztrebiti hočem iz romanskega naroda roparje, tolovaje, morilce in požigalce ! Matovredneži! Ne slave, sramoto št« pribavili našemu orožju! Mesto da bi se junaško borili v prostem, poštenem boju, davila si, nesramna druhal, žene in otrok«! V tem ko so naši staroslavni junaki neustrašeno stali pred topovi ter junaško zrli smrti v obraz, napadate vi, kakor divjaki, hiš« in stanovanja mirno spečih ! Zbrisati hočem vas iz vrst našega ljudstva. Na koleni, malovredneži! Angelj smrti stoji pred vami. Molite I ! Kakor bi se zemlja stresla, tako zabobne ušesom. Orožna in odurna je si ka, kojo je načrtal omenjeni list o oni laški stranki istrski, katero stranko so vse dosedanje avstrijska vlade kar obsipale z dobrota m i in koja sedaj v zahvalo ne le tepta z nogami temeljila določila avstrijske ustave ter na skrajnoizzivalen način protestuje proti vsakor-šnemu pezdravu od strani vlade, ampak ki iusultuje vlado avsti ijsko in tira v blato tudi avtoriteto države s tem, da v javni seji zasme bujenje zastopnika ter ga v veliko veselje surove svoj a ti na galeriji podi iz zbornice. O dil, tisti „fuori!", kojega je zaklicala italijanska večina deželnega zbora istrskega vladnemu zastopniku in zajedno cesarjevemu namestniku, tisti „fuori !• ostane večno nepozaben v našem spominu, zajedno pa je tudi glasen memento odločilnim krogom — da tako ne smemo dalje!!! Nič novega nam ni povedal oficijozni list glede na kakovost naših narodnih nasprotnikov v Istri — novo pri vsem tem je le to, da je v imenu svojih pokroviteljev priznal pred vsem svetom to isto, kar opazujemo mi žalostjo v srcu že toliko časa: da je večina deželnega zbora istrskega b r 111 a 1 n a i 11 nasilna proti slovanski večini prebivaš!, va ; da ista večina bije v obraz najjednostavnejšim zahtevam pravic in pravičnosti: da prireja zistematiČna izzivanja in tvhutnc prizore, da zlorablja italijanski jezik za iz-raženja p ar I amen ta rn e razuzdano sti, narodna sebičnosti in kričeče krivičnostl; in slednjič: da z i s t e m a t i č n o i z p o d k 0-t -u j e viaunoHvto r r 1 1« 1 o j i ' Vse to je povedal oficijozni list na svečan način in menda — tako si moramo misliti — v popolni zavesti o tem, kar pise. Jedna polovica naie dvojne želje se je torej izpolnila: vladni krogi .10 jripoznali, tla poiuajo srce in obitte tej ttaši istrsko-laški gospodi — spoznanje je torej tu! Ali sedaj nastaja drugo, za nas veliko važnejše vprašanje: a 1 i s e b o d o i z v a-j a 1 e posledice iz tega spozna-n j a P A 1 i nastopi preobrat, ka-koršnega zahteva železno logi ko t o 11 a s t o p i v š e spoznanje? Ali dobimo primeren odgovor na vprašanje: Kaj sedaj? To so važna dalekesežna vprašanja — in odgovor na ta vprašanja je odločilen za bodoči razvoj stvari. In vendar: kako kratek in jednostaven je za nas ta odgovor! Na vprašanje „Kaj sedaj ?• ne vemo drugega odgovora, nego : da naj na mesto brutalnosti in nasilstva o katerem toži .Presse', stopi j e d 11 a k a p r a v i c a za vse, poznani istrski kliki je ne le zaklicati, ampak tudi dokazati z dejanji, da jej ni dovoljeno biti s pestjo v obraz „pravici i 11 pravičnosti „gled6 na slovansko večino prebivalstva, prisiliti jo to kliko do spoštovanja do temeljnih določil avstrijske ustave, katera določila ne dopuščajo orgij" par lani e n t a r i š k e r a z u z danost i'1 in „k r i- to besede. Dekurio pa je kakor plameneči kerub, kojega je poslal Bog, da iztrebi grešno ljudstvo s površja zemlje. Strmeči in okatne-neli stoje Vlahi krog njega. Ženska drhal pa zbeži vrišče iu obupno vpijoč izpred oken. Nnma naglo potegne iz nedrija samokres in skoči k sodu, v katerem je bil smodnik. Kakor rjoveči levi planejo Vlahi nanj, a--— prepozno! Trenutek le sliši se obupni vskrik-- zemlja se strese — — strašen pok in resk omaja skale----- V orjaškem, proti nebu vskipevšem plamenu vidijo prestrašeni prebivalci plavati raztreskana človeška trupla mej kamejijetn iu gorečimi bruni .... Globoko razorana rupa ostala je na onem mestu, kjer je prej bilo Dekurijsvo stanovanje --- čeče krivično.s t i" na škodo sodežela-nov slovanske narodnosti; os »bito ji>j j h zabičati, da so ta gospoda avstrijski državljani z jednakimi pravicami in jednakimi dolžnostmi, in izbiti jim je enkrat za vselej iz glave domnevanje, kakor da so oni država v d r ž a v i.; Skratka : i z-vesti je tudi v Istri določila državnih osnovnih zako 11 o v do s k r a j-nih njih posledic, kolikor se dostaje narodne i 11 politiške jednako-p r a v 11 o s t i, to pa tem bolj, ker so oni, koje smatra ta istrska klika politiško in narodno brezpravnimi — n a j 1 o j a 1 n e j š i državljani!! Vprašanje „Kaj sedaj?" po takem nikakor ni tako komplikovano, kakor mislijo nekaterniki, ampak jako jednostavno je, saj je odgovor na to vprašanje izražen v - o b-stoječih zakonih. Spoznanju — kakor je izraženo v „Presse" — naj se še pridruži dobra vol j a i 11 p r i m e r 11 a strogost nasproti upornim življem, iu kakor bi trenil bode v Istri konec p a r ! a-111 e n t a r n i r a z uzdanost i, 11 d r 0-d n emu 11 a s i 1 j u I 11 — ž a 1 j e ti j u državne avtoritete. Tu imate odgovor na vprašanje „Kaj seda j P !• Zemljiški davek in revizija zemljiško-davčnega katastra. 11. v pivci* cuiMcu 'Siiio (lOVodait, kauo omejena bode naloga deželnim komisijam z.i pregled zemljiško-davčnega katastra. Te komisije ut.ejfuejo odpraviti nekatere krivice v posebno kričečih posamičnih slučajih, ali tega, kar si res želijo kniotovalci — preosnove z i s t e 111 a za obdačevauje zemljišč — nam ni pričakovati. Torej že z ozlrom na glavno stvar, na jedro tega velicega gospodarsko-socijalnega vprašanja, oziroma na namen, prisojen tem komisijam, se ne moremo navduševati za iste; češki poslanci pa so se upirali dotičnemu zakonu tudi iz formalnih razlogov, to je, protivili so se tudi načinu, po katerem se sestavijo komisije za pregledovanje zemljiško-davčnega katastra. Da čujemo t Poslanec Tekly je rekel pri dotični razpravi v seji poslanske zbornice dne ih, decembra 18"J4 med ostalim nastopno : »Naloga je tej vi#oki zbornici, da pre* iskuje, ali je zakonski načrt, zadevajoč pregled zemljiško-davčnega katastra, sposoben v to, da vstreže željam, izraženim se strani plačevalcev zemljiškega davka. Iskreno ob-žalovaje moram naglasiti, da zakonski načrt, zadevajoč pregled zemljiško-davčnega katastra, v besedilu, kakor se je predložil visoki zbornici, ni sposoben za to, da bi odpravil nerazmerja v postavkah n čistem a-nje in ko se vzbudimo, razprši- se strahovitu podobe, ki so nas plašile . . .! (Konec.) i« pogrečke glede na uvričenje v po-M-ilM raered^ dobrotnosti, da torej ni po tati, €• hi »ogel ustreči željam kmetovalcev NMi kmetovalci, brez razlik«, v kateri raared spadajo, »oglašajo v trditvi, da so de-ueluje go»poJarike razmere veliko neugod-uejie neg<» so bile za dobo uravnave zeni-Ijiškef* davka. Razlika se kaže »osebno v diferenci pri žitnih cenah. Denašnje cene žitu «o za 30 do 50 odstotkov nižje, nego so bile za »'asa uravnave zemljiškega davka ; nasprotno pa se je podražilo delo za 30 in celrt BO odstotkov. Posledica temu je, da so se prihodki kmetovalcev pvi današnjih razmerah jako zmanjšali. Kadi tega je čisto pravična in opravičena zahteva naših kmetovalcev, da ie kataitralni čisti donesek spravi v soglasja z najnižjim r i a n i č n i m don«-skom. Sedaj nastaja vprašanje, da-li bode s predloženjem zakonskega načrta, zadevajo-čega pregled zemljiško-davčnega katastra, ustreženo temu minimalnemu zalitevanju naših kmetovalcev ? Na to vprašanje moram obialovaje odgovoriti, da po besedilu tega zakonskega načrta ni vladi namen, da bi današnji čisti donesek spravila v soglasje z veliko većim k a t a s t r a 1 n i m čistim donesko m." To svojo trditev opravičuje poslanec Tekljr z dejstvom, da vlada nikakor ne nameruje v nevič dognati naturalni kosmati dohodek nasadov iri naturalnih potrebščin, kakor tudi ne namenijo predelati razrednih tarifov gledć na razne činitelje, ki uplivaj > na denarni čisti donesek. Deželnim komisijam je sicer namen, da odpravijo nerazmerja v tarifnih postavkah in pogreške glede na uvrščonje v dotične razrede dobrotnosti in plodnosti, toda ti popravki ne, bodo odvisni od reklamacij d a v kopi a-č e v a 1 c e v, kar bi bilo jedino pravo, ampak od evidenčnih uradnikov. Ako bi hoteli, da se res odpravijo vsi omenjeni pogreški in nedostatki, potem bi se morala vsa pripravljavna dela za pregled izročiti ek raju i m cenilnim komisija in. Le take komisije bi se mogle na lici mesta prepričati o pogreškah prejšnjih •euitev. Umestno bi bilo tudi, da bi davko- t.ts.&UI»iui---: p-^ug.'.« ike, zbok česar bi bilo želeti, da dobe isti pravico do reklamacij. To je glavni zmisel govora posl. Tekly-a in v tem zmislu stavil je tudi primerno resolucijo. Preidimo k govoru poslanca A d a m e k a. Sklicuje se na dejstvo, da je finančni minister dr. Plener pripoznal v svejem govoru. da tu ne gre za resnično preosnovo zemljiškega davka, ainpak le za to, da se odpravijo najbolj kričeči, vladi že znani slučaji nejednakomerne ucenitve, ter da se je vlada že. s tem približala željam kmetovalcev, da je obljubila znižanje zemljiškega davka za lo7, povodom preosnove davkov, rekel je poslanec. A d u ui e k , da je »nižanje zemljiškega davka sicer pomembno pri sedanjem slabem položaju kmetovalcev, aii še bolje bi bilo, ako bi Njegova eksce-leiea predložil popolno bilancijo o o b r e ni e-»j e n j i h in r a z b r e m e n j e n j i h , koje donese kmetovalcem preosnovu davkov. In ta bilancija bi utegnila pokazati, da pre-osnova davkov ne prinese olajšav, ampak še večje obremenjenje. Saj kmetovalci ne prosijo, da bi se jim nezasluženo znižal davek, ampak zahtevajo po vsej pravici, da s« pregleda davek p r imamo spre ni e m b a m, nastalim v gospo d a r s k e m p r o i z-vajanju od zadnje uravne zemljiškega davka sem, oziroma, da se zniža glav n a svota zemljiškega d a v k a na podlagi odmerjenja katast ral nega č i s t e g a d o n e e k a. Tu ne gre torej za kako neopravičeno ali neosnovano znižanje zemljiškega davka, ampak za znižanje istega primerno spremenjenim doneskom zemljišč. Na to se je obrnil govornik k sestavi deželnih komisij za pregled katastra. Te komisije ne bodo dobivale materijala od organov. kateri lahko prepričajo na licu mesta, ampak od vladnih komisarjev. In kaj to pomeni, dokazuje govornik z drastičnimi vzgledi iz dobe uravnave zemljiškega davka, ko so vladni organi po takozvani „dodatni reviziji* popolnoma premaknili podlago za pravično razdelitev zemljiškega davka, kakor so jo bil« ustvarile okrajne cenilne komisije. In ker so se cenitve takrat dovršile na tak način — ponovno klasi likovanje vršilo se je često raz vnae drdrajočih železniških vlakov —, se ni čuditi, da je bilo to delu polno ne-jeduakomernostl in krivic. V letu 1881 so se zasnovale rekiama-cijske komisije za izvršenje reklamaeijskega postopanja. Tudi takrat se je bil hud boj za načelo s a m o c e n i t v e, to je za vprašanje, ali naj se sestavijo te komisije po večini iz s a ni o s t o j n i h življe v, ali pa naj imajo izrecno fiskalični značaj. Takrat že je padlo načelo s a in ocenit ve in tako so se odprla vrata fiskalični samovolji. Govornik navaja iz lastne skušnje — bil je član jedne take komisije —, da so na tisoče reklamacij rešili in odbili v — jedili uri. Po takem ni bilo dingače mogoče, nego, da je novi kataster poln nejednakomernosti in nepravilnosti v cenitvah in zato zahteva že pravica, da se kataster temeljito pregleda. Toga pa ne dosežemo po pregledu kakor si ga misli gospod finančni minister. Po takem pregledu se odpravijo morda posamični kričeči uedostatki, ali o s p I o š n eni, pravičnem pregledu ne more biti govora. In pri tem treba pomisliti, da tu ne gre samo za od-merjenje zemljiškega davka, kateri še ni toliko hud tu pa tam, ampak tudi za d o-klade, ki se opirajo na zemljiški davek. Govornik izjavlja na podlagi vsega tega, da nikakor ne more pritrditi osnovi d e ž e I-n i b komisij, v katerih bi imeli večino od vlade zavisni življi, ampak za pregled zem-Ijiško-davčnega katastra treba zasnovati take deželne komisije, v katerih bodo imeli večino po deželnem zboru izvoljeni člani. Politiške vesti. Program novega ministerstva Oger-skega. V konferenciji liberalne stranke je zagotovil ministerski predsednik, da se novo ministerstvo nikakor ne smatra predsta-viteljem nove smeri, ampak smatra kot svojo glavno nalogo nadaljevati to, kar je ustvarilo prejšnje ministerstvo. Polagalo bode glavno važnost na razvoj ogerske narodne države. vendar hoče ustrezati tudi opravičenim zahtevam državljanov nemadjarske narodnosti. (Aha! ('e ni to gola fraza, nastopilo je novo Il.inl^o^iv. «>I«1'>| lo vocij » trm |>'.ftJui1ll novo smer. Sicer si pa nemadjarske narodnosti bore malo belijo lase, kaj hoče in kaj noče to ministersrvo, ker je ves svet prepričan, da je od danes do jutri). Italijanski zmagi v Afriki. Italijani so premagali Abisince pri Koabitu in S i nate. V zlic tem zmagam pa niso Italijani ni jeden sam trenotek varni pred napadi sovražnikov. Najbolji dokaz temu je, da hoče Italija zopet pomnožiti svoje vojne sile v Afriki. Vsa-kako zahteva ta nesrečna „kolonijalna* politika ogromnih žrtev, koje bi siromašna Italija lahko veliko koristnejše uporabila — doma. Različne vesti. Priznanje. PredsedniStvo političnoga društva „E d i n o s t" je prejelo nastopno pismo : Slavni otllion'! ,Hrvatsko-slovenski klub" na pokrajinskom saboru u Poreču zuključio je na svojem sastanku dne 17. t. inj. o Puli j e d n o glas n o , dn podpuno odobrava postupanje odaslanika i članova političkoga družtva „Edinost" na sastanku „zaupnih mož" Une 21). novembra IH!>4. u Ljubljani. U Puli, dno 17. jenara IH04. Predsjedništvo „hrvatsko-slovenskoga kluba na pokrajinskom saboru u Poreču. I'reilsjekiiik: Vjekoslav Spinčić. Nj. Veličanstvo na francoski .Rivieri*. I/ Meutoue poročajo dne 10. t. in.: Cesarica Kli/.abeia dospela je včeraj ob 1. uri popo-ludiie s Svojim spremstvom semkaj ter se nastanila, kakor lani, v hotelu „Cap Saint Martin*. S početka mislilo se je, da pride Nj Vel. v Meutoiio še-le prve dni februarja mesecu, kajti .stanovanje za Njiju Ve-Veličanstvi bilo j* najeto od 1. fcbruvarja nadalje in cesarica ostala naj bi dotlej v Algiru. Toda izredno stroga zima tamkaj in pa skrajno neugodno vreme vplivala sta na cesarico tako, da je ostavila Algir še pred določeno dobo, spremenivši svoj potovalni načrt. Cesai ičino spremstvo pripoveduje, da je bilo v Algiru od poslednjih dnij decembra meseca naprej vedno jako slabo vreme; padal je dež, mešan s snegom, neprestano vel je silen veter in pogostoma pojavljale 40 se silne nevihte. Poleg vsega tega bil je je tam nenavaden mraz, proti kateremu ni bilo možno braniti se, ker ni bilo pečij. Iz severa prišedši tujci bili so torej vsi izne-nadjeni, kajti, namesto da bi mogli sprehajati se v krasni naravi pod toplim južnim solucem, morali so tičati v mrzlih, nevšečnih sobah. Nj. Vel. cesarica se je pri takih od-nošajih severi a odločila, da odpotuje pred določeno dobo. — Nj. Vel. cesar piide v Mentono, — kakor smo že sporočili — početkom februvarja meseca; tam ostane 2 do 3 tedne. Potem, ko je cesar odpotoval na Dunaj, vkrca se cesarica v Krt', kjer ostane do konca aprila ali početka maja meseca. Potem se vrne na Dunaj. Obletnica goriškega škofa. Dne 22. t. m. bila je 12. obletnica škofovskega posvećenja prevzv. knezonadškota goriškega, msgra dria. Ajojzija Z o r 11 a. V proslavo obletnice bila je v stolni cerkvi slovesna pontifikalna maša. Komedijaši. O slavnem angleškem glumcu Garricku pripovedujejo, da je imel svoj obraz toliko v oblasti, da se je likratu na jedno lice jokal, na drugo smejal. Garrick je sicer že umrl pred već nego 100 leti, a rod njegovih epigonov še živi in — razgraja po Istri. D najnovejši demonstraciji slove o t cijozno poročilo z dne 18. t. 111.: „Pred-sinočnem pelja[a sta se dež. poslanca dr. R i z z i in dr. G 1 e z e r, pritkdša iz Poreča skt/.i Pazin. Italijanski del prebivalstva priredil jima je ovacijo : ljudje izpregli so konja in vlekli voz po vsem mestu, kričaje „evviva* na omenjena poslanca in na laške poslance sploh. Ob 7«/», uri odpeljala sta se poslanca po železnici v Pulj. Na kolodvoru pozdravili so ju razni meščani z „evviva"-klici. Pri vsej tej demonstraciji ni bilo izgredov. Vrni vsi pa se od kolodvora v mesto, vlačila se je po mestu tolpa potepuhov in ženskih, strašno kričeča in t u 1 e i a „Abbasso" in temu podobne klice proti novoizvoljenemu županu i 11 hrvatskemu občinske 111 u z a-s t o p s t v u. Orožniki morali so napraviti mir. Aretovali so dva dečaka, ki sta se upirala orožnikom; prijavili so ju okrajnemu sodišču. Potem je bil mir; tudi po noči se mir ni kalil. Čudno na tem poročilu je le to, da dokler niso posegli vmes orožniki, je demoustroval „italijanski del prebivalstva", potem pa, ko so orožniki jeli vršiti svojo dolžnost, so demonstrovali le ..poulični po-balini in babe*!!! Čudno, zares čudno, tako čudno, da si mi niti ne moremo misliti, da ne bi bilo nikake zveze med demonstracijami „italijanskega dela prebivalstva* in pa onimi „pobalinov in bab". Mi vsaj nimamo pravega razuma za tako lino razlikovanje, kakor tudi nismo vedeli do sedaj, da je politiški in narodni čut pazinskih „bab" toli razvit, da prirejajo demonstracije kar na svojo roko in brez vsakoršnega „navdahnjenja* od koder si bodi!! I Krokodilove solze. Javili smo že, da je tudi naša „Triesterica" priobčila članek dunajske „Presse" o škandalih deželnega zbora istrskega. To je vse prav in lepo in mi bi bili le hvaležni ljubi tovarišici na nje prizadevanju, da se kolikor moči razširi v javnosti stroga obsodba, kojo je butnil omenjeni dunajski list v obraz laškim demonstrantom v zbornici poreški. Toda .Triesterica« je tako v uvodu kolikor ob koncu članka pridodala par sicer lepih in umestnih opazk, koje so pa v strogem nasprotju z nje dosedanjim političkim življenjem, tak6, da ne inoremo premagati skušnjave, da ne bi naslovili par besed do ljube „Triesterice". V uvodu pravi, da je razposajenost italijanske večine dosegla tako stopinjo, kakor ni to dovoljeno ni v parlamentariškem ž v-ljenju, ni v dobri družbi. — O izviganjih lista „Presse" pa pravi, da bi bilo koristno, ako bi se ta izva arya čitala ne le v Poreču, ampak tudi kje drugje. V svoji sklepčni opombi pa se pridružuje želji lista „Presse", |da bi se italijanski poslanci vbod oče nepo-stavljali v nasprotje z obstojnimi pogoji te države, sloneče 11a redu in pra-vičnosti. „Triesterica" pripoznava torej, da je italijanska večina dež. zbora istrskega razuzdana in da se postavlja v nasprotje z obstojnimi pogoji države. Sedaj pa moramo že vprašati našo nemško tovarisico: ali se je keilaj postavila tako odločno po robu tej „objestni veČini" in mar ni ob vsaki priliki — posredno ali pa neposredno — kljubovala onim, ki so v jednomer trdili isto, kar je toli drastično povedala sedaj „Presse* in kar je ponatisnila tudi „Triesterica* — rada ali pa morda tudi nerada ?! Sosebno nae je zbola v oči opazka, da bi morali izvajanja dunajskega lista čitati v Poreču in — kje drugje!! Hm, kje drugje! Mi ne poznamo sicer tajnih zvez „Triesterice", vendar slutimo, da je hotela namigniti naši tržaški gospodi. A tudi na to stran bi bilo dobro, ako bi hotela „Triesterica" izprašati svojo vest, kajti prišla bi morda do zavesti, da tudi proti tej gospodi — oprostite, ako nas je morda zapustil spomin — ni kazala nikdar onega katonsko-etrogega obraza, kojega kaže sedaj proti istrski gospodi — sedaj, ko je prišla odrešilna beseda z Dunaja. I11 ta tržaška gospoda ima morda več na vesti, nego pa istrska. Ne gledč na to, da tudi ta tržaška gospfida bije v obraz „pravici in pravičnosti", kar se tiče spoštovanja do jezika nje slovenskih sodeželanov in se tak6, prav kakor istrska gospoda, postavlja v nasprotje z obstojnimi pogoji države, je tudi javna tajnost, daje v Trsta gonilna moč dogodkom istrskim ter d* se v Trstu izdaje „ordre de bataille" za istrske izgrede!! To je javna tajnost in težko je verojpti, da je bila ravno »Triesterica* dosedaj neobveš-ćeni tnjec v Jeruzalemu. Želeti je torej, da se sedanjim besedam pridružijo tudi primerna dejanja, sicer bi morali misliti, da so solze, koje pretaka „Triesterica" na razuzdanosti onih ljudij, ki nočejo pripoznati obstojnih pogojev države, le krokodilove solze. Srednja tole na »lov. Štajerskem Početkom šolskega leta vstopilo je v Celjski gimnazij 308 dijakov, v Mariborski 4'.9, v Ptujski 118 in v Mariborsko realko 211 dijakov. Inspekcija mestne bolnišnice. Včeraj zjutraj bil je municipalni zdravstveni odsek, kateremu se je pridružil tudi inestni tizik dr. Coitantini, pregledati mestno bolnišnico. Sporočili smo tudi mi v našem listu, da je bolnišnica prenapolnjena in da tu treba nujne odpomoči. Komisija se je osvedočila, da je vsekakor treba primerno razširiti bolnišnico, da bode mogoče vsprejeraati veliko število bolnikov, prihajočih vsako leto, posebno v sedanji doki. Iz Št. Petra nam pišejo: V številki 8. .Edinosti" z dne 17. t. m. (zjutranje izdanje) proslavlja se od tod v Lož premeščeni orožniški vodja Anton Kljun. — Ni mi namen razmotrivati službeno delovanje imenovanega, niti razmišljati o tem, da-li isti res prekaša svoje tovariše, namen ini je povsem drugi. — Vsekako čudno je, da baš iz Št. Petra prihajajo v tem ozint dopisi v toliki množini v razne liste; je-li mar žandarmerija drugjć nedelalna? Gotovo ne! Opustite terej prazno hvalisanje, ki se trezno mislečemu gabi, ter prepuščajte sodbo o delovanji orožnikov njim predstojnim poveljstvom iu službo Todečiin političnim oblastvom, katera menda o tem največ vedft, kajti inače bi pri tukajšnjih napetih strankarskih odno-šajih utegnil kdo dvomiti o službeni nevtralnosti žA'id irunrije, kar bi jej utegnilo spodkopati ngled. — Le po ravni poti naprej, na straneh se zagazi v blato! Radikalec v Št. Petru. Poplave. Vsled neprestanega deževja prihajajo iz raznih stranij našega cesarstva vesti o poplavah. Iz Kranjskega in Štajerskega poročajo, da so Ljubljanica in Savinja, seveda tudi Sava silno narasle; postranski potoki, so pravi, deroči hudourniki. Pod Ratečami na Dolenjskem nastalo je veliko jezero, ker voda ne more odtekati. Poslednja poročila pravijo, da je Ljubljanica narasla za j e d e n in e t e r (') in bati se je, da poplavi vso Ljubljansko dolino. — Kakor poroča danes nam došli „Slov. Narod", je IJubljanica že stopila iz svoje struge in preplavila velik del barja. Nevarnost je velika, ako bode trajalo deževno vreme Še nekoliko čata, ker voda narašča vedno še. Pogorela tovarna. Včeraj je pogorsla do tal tovarna sukna bratov Horny v Krnovem (Silezija). V skladišču sukna pod tovarno prevrnila se je goreča svetiljka, goreči petrolej vnel je sukno in hkrati bilo je vse poslopje v ognju. Škode je 200.000 gld., tovarna je bila zavarovana za 140.000 gld. V tej tovarni bilo je 150 delavcev; ponesrečil ni nihče. Predavanja. Občno izobraževalno delavsko in podp. društvo priredi svoje prihodnje predavanje v ponedeljek ob 8. uri zvečer v prostorih „Del, podp. društva*. Predavalo se bode o stanovanjih za delavce. Odbor. Plesalcem „Kola* se naznanja, da bode v četrtek ob 8Jf uri zvečer glavna skušnja z godbo v telovadnici „Tržaškega Sokola*. Fran Babuder, plesovodja. Razprava proti Ivanu JajčKu Franu Kra-vos-U in drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanje). Tudi ob istej priliki radi klica „ven sč Slovani !• (fuori i ščavi!) prijeti llugo Pacor, sin pok. Friderika, rojen v Trstu, 20 let star, trgovski pomočnik pri tvrdki bratov Bunzel, je po tuuradnih spisih dosedaj nekaznovan. Pacor spada k onim na srtfo ozkim tukajšnjim krogom, kateri bi hoteli Slovanom v Primorju odrekati vsako pravico do politične ekeistencije,' ter bi istim k većem iz posebne milosti dozvolili, da zraven njih živo kakor poslušni iu ubogljivi hlapci. Temu nazoru daje se izraz s provoka-toričniiu klicem: „fora i ščavi!", pri čemer se rabi izraz „ščavi* kakor psovka. Koncem se nčeSčnjem pri»iti službeno uljudno, da se Ivana Jajčiča po dovršenem sodnem kazenskem postopanju semkaj odstopi. V Trstu -0/11. 1894. Tschernko. c, kr. dvorni svetnik in policijski ravnatelj. Po prečitanju teh spisov (si stavljenih v nemškem jeziku) prasa predsednik Jajčiča, je-li je iste razumel, ali želi. da se mu prevedejo, na kar izjavlja Jajčič, da ni trrba, ker razume nemško. P r e d s e d n i k : Imate kaj opaziti ? Jajčič: Ni res, da sem jaz staltn spremljevalec AndiejaBnlmič-a. Jaz sem imel žnjim pač kupčijo, a nisem vedel, da je zasledovan radi tatvin. Ko sem to zvedel, nisem več občeval žnjim. Glede prestopa k pravoslavjn iu radi tega nadejanega mi panslavizma in rusotil-stva moram opomniti, da so v Avstriji S r b i, M a 1 o r u s i i n d r u g i n a r o d i, ki so pravoslavni, n radi tega se ne more trditi, da b i bili isti Avstriji sovražni. Predsednik: Pustite to, ker ne spada sem. Proti Kravosu: Ste-li razumel, kar se je prečitalo ? Krav os: Ne, prosim, da se mi prevede na slovenski jezik. Na to prevede zapisnikar, sodni vežbenik Slavik, ona mesta policijskih poročil, ki se njega tičejo. Po končanem prevajanju praša predsednik Kravos-a, ima !i kaj opomniti k temu. K r a v o s: Bubnič-a, o katerem trdi policijsko izvestje, da je zasledovan kakor tat, kar mi ni bilo prej znano, sicer poznam, nisem pa občeval žnjim; p o s e b n o p a n i r e s, d a b i bil on obiskoval mojo gostilno, ker jaz imam gostilno š e -1 e 5 mesecev, a B u b n i č a n i v Trstu že preko fl m e s e c e v. Prečita se ua to kazenski izvleček, ki se vjema s političnimi informacijami. Ker je pa obtoženec Kravos tekom kazenske preiskave navel, da je bil enkrat kaznovan, kar ni razvidno iz političnih informacij in tudi ne iz kazenskega izvlečka, vpraša ga predsednik, kdaj iu radi česa je bil kaznovan. Kravos: Bil sem kaznovan od sodišča ajdovskega na 24 ur zapora, ker sem bil ob-dolžeu, da sem ukral eno jabelko. Prav za prav tožil sem prej jaz obdolžitelja radi jaz-žaljenja časti, a na obdolžiteljevo navedbo, da je videl mene skupaj z enim drugim blizu svojega zemljišča ter da je gotov, da sva jabelko ukrala eden ali drugi, bil sem obsojen na 24 ur zapora, proti čemur nisem rekuriral, nevešč kakor otrok postavnih lekov. Predsednik: Da, da, to je bila le navadna poljska okvarba S tem završeno jo dokazno postopanje ter dajem besedo gosp. državnemu pravdniku. Državnega p r a v d n i k a namestnik H e n r i k F r a u s spregovori tako-le : Slavno sodišče! Nečem so baviti se splošnimi razinotrivanji, ker današnji obtoženci toženi so prav za prav vsak za-se, vsak le za posamezno kazensko dejanje. Radi tega bavil se bodem le s posameznimi slučaji, to je, se vsakim obtožencem posebe. Konstatiram le, da je c. kr. pol. nadinšpektor GObi dal najprej odločno in jasno ukaz, naj se množica raziđe, a pozneje na borznem trgu nadaljni nkaz, naj s« ne vpije. To predpostavivši dokazano je, da se je Jajčič ustavljal na Velikem trgu kljulm danemu nasprotnemu povelju, da, on stopil jo celo iz vrste Slovencev ter vzdignivši roko, dal nekako znamenje na odpor. Sploh bil je on, kakor se vidi iz vsega, glavni vodja demonstracije. Tudi obtoženec Ivan Marija Pi-ščanc ni ubogal povelju, kar tudi sam priznava rekoč, da je čul povelje, ali daje ostal na trgu, da vidi, kaj bode iz tega. Istotako pripoznava obtoženec Valentin Piščanc, da se je ustavljal na trgu kljnbu prepovedi, izgo-varjaje se s tem, da ni bilo mogoče odstraniti se radi prevelike gnječe. Ali priča stražar Prodan odločno izjavlja, da je bilo zadosti prostora, ako se je hotel kdo odstraniti. Obtoženec Posega priznava, da je vpil „skupaj, skupaj !*, trdi pa, da je le pozival tovariše, naj skupaj odidejo. To opravičenje je jako naivno in samo na sebi neverojetno, ako se pomisli, da so drugi tovariši njegove skupine vpili „držimo se skupaj!", tako, da se mora dati njegovemu klicu brez dvojbe isti pomen. A tudi, ko bi bil res pozival Posega tovariše naj odidejo skupaj, bilo bi to dejanje istotako kažnjivo, k»-r je bilo dano splošno povelje razhod«, radi česar se ni smel« niti oditi skupaj, nego vs.iki zase. Obtoženec Kravos sicer trdi. da ni slišal povelja, da se ne sme vpiti, ali to ni v«to-jetno, ako se pomisli, da je c. kr nad-inšpsktor liohl dal to povelje ponovno ter da je. kakor pravi, uprav rjovel. Glede Ilugona Pacor trdi sicer priča Tolusso, da ni zavpil „fora i sčavi!*, a odločna iu ponovljena izpovedba priče stražarja iiilanec ne dopušča v tem obziru nikake dvojbe. Vsa ta posamična dejanja kvalificirajo se pregreški po 2H:i. za obtožence Jajčica, Ivan Marijo in Valentina Piščanec in Frana Kravos-a, pregreškoina po §:;. 279. in 283. glede Jakoba Posega in pregreškom po < auri glede Ilugona Pacor. Pri odmerjenju kazni naj ne uvažuje glede Ivana Marije Piščanec olajšojočo okolnost neomadeževane preteklosti in priznanja, pri Valentinu Piščanec naj se ima ozir na nedolžno družino, a pri Posegi obtoževaluo okolnost dvojne kvalifikacije pregreška po 5; 279. in 283. k. /... proti kalerej obteževaluej okolnosti stoji olajševalna okolnost neomadeževane preteklosti ter je imeti ozir na nedolžno družino. Glede obtožencu Jajčica je uvaževati, da ga je smatrati glavnim voditeljem demonstracije ter da je bil večkrat kaznovan radi sorodnih deliktov ter je imeti ozir na jako neugodne politične informacije. Proti temu stoji edino le ozir na nedolžno družino. Tudi Kravos-a smatrati je kakor enega voditeljev demonstracije ter je uvaževati ne-i ugodne politične informacije. Zanj velja i>to-tako ozir na nedolžno družino. Glede poslednjih dveh mi je omenjati še, da sta v istini pri današnjej razpravi formalno storila nekako izpovedanje avstrijskega mišljenja. A temu ni nikakor verjeti Pač pa j s verjeti v tem ozir u edin o-l e i n f o r m a c i j a in polici j e , kater a o p a z u j e t n dva ž u leta i n leta t e r j u p o z n a s k o z i i n skoz i. Predno sklenem moram še nekaj omenjati. Prepričan sem, da se bode gosp. branitelj skliceval glede Jajčič a iu Kravosa na olajšujočo okolnost, da sta sedela v preiskovalnem zaporu skoraj dva meseca. A pobijati moram že sedaj to okolnost, kakor olajšujočo. Da sta sedela v preiskovalnem zapora tako dolgo, kriva sla si sama, ker lahko rečem, da se ni t ako k malo v kakej kazenskej pravdi zlorabljalo pravno leke toliko, kolikor v navzočnej. Obtoženca prosila sta dvakrat za dvig-nenje preiskovalnega zapora, dvakrat sta rekurlrala na svetovalstveno zbornico, a enkrat na vise sodišče. Poleg tega ste soprogi obtožencev napravili prošnjo za dvignenje zapora. Ne zadosti s tem, pritožila sta se Kravos in Jajčič na justično miaisterstvo, na generalnega prokuratorja na Dunaji 'er sta dala interpelirati v državnem zboru. Državno pravdništvo moralo se je radi vsega tega opravičevati na vse strani ter izdelovati je moralo dolga poročila. Vrhu vsega tega zahtevala sta še slovensko obtožnico, š čemer se je njih zapor zopet zavlekel za nekaj dni. Iti tako so ne moreta nikakor sklicevati na dolg preiskovalni zapor, katerega sta zakrivila večini delom sama. Glede Ilugona Pae.orja omeniti mi je, da je neomadeževane preteklosti ter da ni še 20 tet star. Ozirom na vse navedeno prosim slavno c. kr. sodišče naj blagovoli kaznovati vse obtožence v smislu obtožbe ter naj posebno strogo kaznuje Jajčica i u Kravosa. Koncem nagi asa m, da je bila vprašavna demonstracija prvi simptom po ojstrujo čega se nasprotja m e d Italijani i n S1 o v e n c i; up a ni, d a je bil ta t u d i zadnji simptom tur da b o d e zavest, da m e č pravic« u a v s e strani enako seče, ustavljala okoličane, dn ne pridejo rc>' v mesto kalit mir tncSiunov. (Dalje prili.) Najnovejše vesti. Budimpešta 19. (Poslanska zbornica.) Ministerski predsednik je narisal program nove vlade. Ministersivo se bode trudilo, da utrdi edinost med obeiua zbornicama, nastojalo bode, da se pomirijo duhovi, postopalo bode objektivno, poslovalo bode na liberalni podlagi v madjaisko-narodni smeri, pobijalo bode odločno napade na jednotnost države ter č u v a I o 1» o d e ust a v n e p r a v i c e d u r u g o r o d n i h d r ž a v 1 j a u o v. Vlada bode sledila načelom odslopivje vlade, p r o- izve de cerkven o-p olitiške zakone v določenem roku. potem izve le kolikor mogoče prizanesljivo, a varujoč načela, še ostale cerkvene zakone, skušala b ' le rešiti vprašanje katoliške avtonomije; razširiti hoče mre/, o železnic zla-ti proti V/.hodu in prebitek v državnem gospodarstvu prihodnjega leta jo nakloniti poljedelstvu. Irrfovlm.lu* brzojnvke. Saaimp :ita. P*»nlra <* ppoinlad «t',| <-,•«_> PVnira ia juien 1S9S C. 99 ,!„ ; oO Ot»« 7» mlad O. - fi.Oi. Ki nova 6 25 fi-35 Korala lova h.— ii i 6.1.1. NuNa maj-jnni i5*40 H '22 l' -. ri.-A nova oil 7* kil. f. «-«0S5. od 7» kil. f. «H5_«-70, ol sO kil. f. « 7o -ti 75, «>,! ttt kil. r. ti 7.1-h H'). od sj kil. fnr «•*>. sr». Iffmt ii H'.»I 8 t > ; (ir.no «-00—6 «0. r->>nx-a: Sr-lnju jnim Jt... Pepra*«f anj* omojeuo Trn mU*on. Prodalo ,„ ; o > ml.»t Vreme: lop«. fra«. IfanUtnlmni sladkor >* januvar f 11'MI februar f. 11 57, mara 11.7«, mai l i —. Unatoč«. 1'rnjrn. OntriTutal n,.vi, poitavljan v Trat in t carino rr««d, odpo&iljntev j>• > 1 t. ar 7.ri-28 Jan. rnarc f. 27.75-28. - Coiickim'- ;a januvar-niaru 28 75 —''—• Četvorni za januar 89'50. V glavah (»udih) za januvar 29 50 UaTie. Km.i Santo* e« o,I ntprag« ca januvar 91.za mai 92 . »talno. n,vntar:j Santoi £.>od :»» • ■ /i, j umivat 7."i 50. maj 7.1.85, a<)iitenb"r »talno. Novi York V lom todnu padli ju rdi'^aj timska pioniou od AS na , ju koruza od 5'i' , na 511 , ci« liu-hel. Dunnjahn boptn 19. januvMfJa 180B vrfraj danov Državni ilo!(j v papirju .... t('0.4n 100 50 „ „t »rebru .... 100-SO 100* A 5 Arutrijika rentu v zlatu . . , 125-95 lUfj.r.O w » kronah . . . 98 70 98'7ft Kreditna uk r i jo.......413 85 412'116 London lO|,«t........ 121,30 124-40 Napolnoni............B-8H';, 1(K) mark.........00-88' , UO (»O 100 itiltj. lir........40-J(» 4*i'85 Trina oene. (Cone se razumejo na debelo in 8 carino vred.) Dsnuil prldolki. Cena oil for. J* Tor. fiel: Koks........100 K. IJ,- 12.85 Munlulotii..... »Totlorudofi..... Umnorudtči .... kanarček ...... boliinjiki ..... beli veliki..... „ muli...... miriti, doljrj . . . , n »krogli .... nioiatii hrvatski . . . ,, stujt-riiki . , Maala fino atajeruko , . . . Ječmen št. lo....... „ 9....... „ 8....... Ztlje kranjsko....... Repa * ....... Krompir, Majai-.-ki .... Preio kranjsko.....• Llia.kraujnka......• Rpsh oganki....... Vas- ngemka....... Kava Mor<• a .,..'.,. Cavlttn 1'lant. tiiia . > . Puri..... Java Malang .... Porturicoo...... Giiatomnlu..... San Iloniingo • . . . Malahar Plani. .... „ naliv«. . . . l.aiKuavra Plant, . . . „ natifo. . . . Bantua !tajUiH.,i . . • „ tmlnja lini . . „ irodnji .... , 01 dinar .... It i» oprani..... „ najfiniji..... . irmlnji..... SiaAlior Cuntritugal I. v nt« . It it K. 88, - 88.50 ConcatKt..... 89. — 89.50 v glavah..... n ,'ill.TR 81. razkosani..... _ 29.75 80.— italijaniki Ihti .... 10O K. 19,— 19 50 „ »rednji . . . „ 18.85 18.75 Japan tini AAA .... lti.50 —. - „ iiednji..... „ 15.85 Rati^ann «itr.\..... „ 18 - —.— 1...... „ 18.50 — II. . . • . . _ 9. — —. - Fiiti olej miki v noil.lt . . . n 18.1i5 — • — v zabojih od 29 kil 5. »e —,— Olj« iialijaniLo najflnaji . . 100 k. 04,- (16,- „ »rodnjoflno . . a 55.- 57. - baubaino, amerik. . . . „ :u. .17.- dalniiitimko...... 0 89 «4 - Lisicnl Mrainaki ..... *aboj 4,— 5,— Postarani* , ..... 4.- 5, - Micdeljol Dalmatiii»ki . . . 100 X. ill — 05. — . Ilari...... „ t 5,- Ki. - ! injcll ......... „ SS -- 90 — i. lici Dalmatiuaki..... m P ulji'i k....... „ 8.25 874 k ckVi PuljeAka ..... „ 12 50 U „ tirik* v romali . . l:i j t 18.75 3 tanin* ........ n 30.— 4". - ?4 85.— OibsM.........■ 18 — 14- Polenivk« »radnja valtkonti r „ 88.- —.— veliku .... uana , —.— —.— n —.— — .— ■Ualkl v velikih »odih . . a 12.50 —.— v 1 » * t • « • 4 50 — .— Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Položaj tržišča bil jo v tem tednu še slabši, nego v prejšnjem. Vse kaže na to, da je moka p i-slala najslabši predmet izmed vsega ldaga v kupčiji, v tem ko je vendar silno potrebna, o kupčiji ne znamo skoro ničesar, izvzemši nekatere male prodaje na drobno. Cene pa so v primeri s kupčijo še dosti stalne in to dejstvo daje nadejo, da prodajalci račuuijo 11a to, tla se stvar v kratkem obrne na boljše, ter da bodo mogli potem razprodati svojo zalogo poti boljšimi pogoji. Otrobi. Mlačni, kupčija omejena N'a Ogerskeui pa se vedno še di/ijo dobro. Pro- 10.50 —. - • ».75 9.75 » 10 — 10.25 10.85 —.— n H,76 — • — |0 50 —.— „ s.50 —.— « 7.80 — 1 98. - 88, • 0.60 9.75 „ 10. - 10,26 u.- 11.85 C< 60 H.75 M 6.76 5.76 JI.80 II .90 8.75 —.— n 9.— —. — 49,— 50. n 58. - 54 - B 190, - 192 g 184. a 1811,- 191,- » —.— —■ — n 157!- i.r.s! ■ n 166. 168,- n 178. 174-— n l7o!— 178 - n * 158.- 161! n 148. - 145. - „ 145. - I4li,- - 131. - 133 - »1 14?!- 149.- n 141. - 143 - dalo ae je partijo levantiu^kih po f. 3 25 ; .Economovi*, iz druge r.ike, so po f. 4.5o do 4 10 kvintal z vrečo vred. Drobni otrobi. Rr.-z kupčije. Goved. Ud 10. d«' t.m. prodalo s« je v Trstu 44!) vol.»v i/ 75 kr»v klavii* živine i* akter rti volov iz Kranjske, 531 iz Hrvatike, ii i i Miv, 40 iz Dalmacije in 14 domačih. Plin vali so >w : voli i/ Kranjske p>< f, 4G — d" 47.—; voli iz Hrvatske po t'. 43.— 44 — ; iz Istri' pO f 45.— do -Hi,— ; iz I>aJmacije po t. 43.— 44.— in domaČi po /' 47 — do 48 — ; domače krave po f. 45,— do 46 — in krav • iz Italiju po f. - .— do —.— kvintal mitve vage, Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo ae je v tam tednu po f. 4.—, II vr. po f. 2.80 slama I. vr. po t. 2. 95. iu II. vr. po f. 2.60 kvintal. Surovo mu*lo, ja jca in kokoši. Kranj-ako surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po U4 do % nč, v part. od 30 do 50 kg. po So do S4 nč., furlansko surovo iiih>1 i v part. od do 30 kg. po f. 1.06 do f. ].10 iu v part od 30 do 50 kir. po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. i.n ncut'Voiua. Pomožni uradnik*' )) f v m ki OraAkl pisarni vappejmti takoj, /.nt >/. u moru biti nemškega n sloveu-ji'/.ika v govoru iu pisavi i i mora iih"ti ii-pisano, lahko čitljivo pi-avn Italjni p >j»g i »o: 1'men in hitri ibdrtvm', Tirumudeievaiia | ■ r<-t > k I .»t, v jnšiino j prost, n Zi lnlini, ri ni ■ ijt n, p -p ilnuti.i zdrav V nlir;.|ii p,m.''.ne piir.bnoati iu ub.irocga zadržanja upanji' on tnln > imntat |ja< >je, i pravico do pok j tune. - 1'rošnj.' v iinin-k>m in slovenskem jeziku s J propis, h|>riiv vnl pod .111 .H0,» (tradec puste i rPHtftut«*" i I zavit k s 5 kr. znamko. Jodpimni .je kupil „en blook" ud me- 4ajno ii trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27. t r nazntinja p. n občinstvu. c'n doi m j» •lovil potrebnu preskrbeti trgovino r novim blagmi prodaja dom dunju blu|(o pi> najnižji imz prodaj al ni ceni. l'ii|ioroi*ujo6 «" »la/. ■' iTen>k«inu obfinatvu la mao^obi-ojiin obiikovn j«, b" oži Josip Itebech, ■hbs aaaa g « mbbmm———vm Doliivu so najceneje v podpisani lekarni ako se naroča po poftti Dlmld pl. Trnkoczy /rf xrarrn rotovia v Ljubljani priporoma : ifcT- ZA /.KI. O 1» KO: -5HS Murijicil Akutni jami volja 1 >,'ld. .1 kr. Ribarić L*<'o,oT*t°,.i' v »*• Pi'trn, prip'>ročaju »vnjo »iloK« ? Tr»tn: IV« Pniifinren Ht. /, Vinzza detla Vatle 'i, rla Mari on ni na 'i, IVazsetta Uorttai noti 'J, t uhodom tudi v uliti Tor fen te po najnlijih cenah. O^'j« I. kakovosti karboiiiiia, kuk, drva na met o itd. Naročbo »u Hprc-iiiljnjo tudi z dop nuico 'X m Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo h-* K s: /T 5 2 o K N x< H / X K a R. Ditmar, Trst ria/./.n l,ontero.sso (i. Za pPBa: "^C Planinski zfliični ali prsni »irop zn odraičeno in otroke; raztvarja hMz in iajfia bolni i ne, n. pr. pri kaAlji. — st klon ca .ti kr., G Htnklonic 2 50 kr. P'OtinsKi cttl (Oichtgoi»t) InjSa in preganja bo-loiino v križu, nogah in rokah, — Mtoklunica 50 kr„ K stoklonic il gl I. 25 kr. V»a tu unStota in vsa druga cdraTilna srodit?« to dolilvajo v lokami Uhalda pl. Trnk6ezy j a v LJubljani zraven rotovža iu fo vsak dan h prvo poŠto razpošiljajo. Lepa hiša z tremi nad'tropji, pol uro oddaljena od Trata, ob cesti na Protok, prav pripravljena zu prodajaluico nli gostilno, jo na prodaj. - Natančneje to poizvtf v Kavarni Commercio pri Jos. Vodopivcii Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17 at; priporoĆH p r o 6. duhovščini napravu co'kvonih poaud in orodij i/, čiato^H Hri'bra. u I puka in inodi'uitie, kot : IIIOII-^trauc, kflihov, itd. ittl. po tiajuižji ceni v najiiuvejšili in lepih oblikah. Sfnin refi popravim ter jih v ognju pogrvbrim in po/.ltitiui. l»,t si zttmorajo tudi mnnj pront jine ctkV'- • minliti raztrn crkvutit* »tvnii. ao bnJo pn zi'lji prcćaatitili p. n. gnnpodnv nnrnć-ni ko v ^rnv ugodni plačilni p'tgoji stavili. I liHtrnvnni <;•■ n i k franku. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I 2 —'i4 Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo rojačnica za možke, spojena z izdelovanjem perila za možice in ženske A. ŠČUKA Via Farneto VRST, št 34.1 nadst p ipomfa a« za vsakovrstna tlela krojaške cbrti za možke obleko, kakor tudi za izdelovanje pnrila za možke in ženske Delo i/vr>i nntanCnu po mt'ri in ceno. „Tržaška posojilnica in iiniiiiinica" (ragiBirovana z-idruja z om9jcnim poroštvom) Via Mulin Picculj št. 1. I. nadstropje. Majo potoji a na nieujicr in intnbulncij« |iroti 6" oliretthn, ua ratlavo arcik in vrtdnoatih papirj v ji ]>roti&" / u obrottim. Od hranilnlli ulog plač ujo po 4 „ ohreati. Uradni dnovi to : Viaki dan od 9. d < TJ. uro dopolndii' in od 3. .lo .*) pupolii'lno, trvHiln izvzi'inši n« leljt in pran-niki'. l/plm'iijo «e viaki ponedelj'-k od 11. do 12. uro dopolni!,- . in vnalti i'otrtek ml '!. In 4 ti r« • popoluiltio, < 11 h t ti i didoii veljajo p'> 2')0 kr u Zndruiui dololi »e lahko plin'uj ji) v tiietočnih u trok Ii po 1 „Id. t»r xnuAa v^aki dolož 10 S .= CT3 O) O S) cv (O c/>< R D IT M A R, TRST Piazza Ponteposio O. Alojz Suppanz urar, Corso številka 39 v Trutn n prejema vsakovrstna, v njoKoro stroko «pada-joca naroČilu. — (»ovori sloionski. | Dobroziuma gostilna | ANTONA VODOPIVCA (po d> nia'e .pri Prvafkovcu") v Trstu, | ulica Solit avlo it. 12 ft toči kolikor v gostilni, tolik^r pri veselictk v £ •okolski telovadil <■:. ve4m la pristna vipavska, ■ Pr U ];raSka b3:a in črna vina. — I Sladld lie^liaj v s ukloni>-nh. in modrs f sn- « kir.jj, vsaka steklo.ii< a drži 1 lit t iu v^lji g 00 novč. — Postrežba je post trn, cena zmtrnt. S Kuhinja j<- pre-krbljena s tot^uimi, toplini in n in Klimi jedili. II 1'rifiorora s« ojokom v Trat i iu t. «.ž«U |i ToČi vino tudi družinam 4 urč ceneje, p hc niit'zame najmanj 5 litroo. jrfj I ass e ainaa ^sae EfosepisasBisiaB asaB assa bims sjsiscn ll „Tržaška Hranilnica' (Cas->a di Ris par mio TrieMina) Sprejemi}r denarne ulntfe v bankovcih od 50 nč. do tneaka vsak dan v tednu razun praznikov, in to od —12. ura upoludno. I)b nedetjali pa od 10-ISJ, tir^> opoiu'ine. Obresti na knjilic«...........37, llaraje vs,tk dan od »—12. ura opo.udua. Znotke do 10t) gld. precej, preko 100 do 100 i mora se nil|>ovodati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa ft tini. Enhomptaje tnenjiee donsiciliratie na trža'kem trgu po.......®V»*'» Pf)HltJ a fe na drž. papirjo avstro-ogarske do 10 >0 gld po........4*/. Vilje zneske od 1000 do 5 OO gld. po 5'/, 7» denar proti vknjitenju na poseati v Trstu. Obresti po dog iroru. 2 -34 Trst, dne S, maja 1894. Jakob Klemeno trgovec z manifikturnim blagom v Trstu, Via S. Antonio M. 1 pripo-oCi iv,»j i / i!oj.i sokolskih potr>)bi!in po na sliidnjib cenah : "I M ei Vozni linti in tovorni I i .h t i v imeriko. K .m! jovuki belgijski poitni parobrod ,HK1) STEARN LlNfE" it Antverpena dirnktno v Kew Jork & PhiladelUjo konoeaijonovftua črta, od o. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oosijonovani zastop ">0—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WoyringorgaMe 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Buri-au & ciitiiraorcielt*r Corroapon-dont der k. k. Oonteir. Staatsbahnen in Innsbruck. Zapestnlka (par).... Pas v barvah za telovadbo Hlače (tricots) „ lopice telovadne za otroke za odraicne Obleka Sokolska kompletna f. 23.— Assicurazioni generali v Trstu (društvo jo ustanovljeno leta 1831.) To društvo jo razteguolo svojo delovanjo na vso vejo zavarovanja posebno pa: r>a zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. DruStvoiin jjinvirca in resorva dne flt. decembra 1H91. f 64,990 008-U7 1'retnijo /a poterjati v naslednjih letih f. 29,399 787 00 Glavnica /a zavarovanje i.i-vonja do iti. decembra 1803 f. 109,807.927-73 Plačana povračila: n) v letu 1893 f. «.302.328-83 b) od začetka društva do 31. decembra 1893 f. 562,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje zn zavorovanja in sploh vsa natanjčiieja pojasnila so dobe v Trstn v uradu društva: Via dolla Staziono št. 888/1 laatnej hiši. 12—12 -TIUfcTr' '\S22Ki FRIDERIK # SIEMENS Dunaj. Tovarna o. pri.', aparatov za r.izsreUjavo in kurjavo. IX./9. AlHcrstrasne 20. Najnovejša plinova svotiljlcu zunanjo niz-voiljavo: ^ Rejeneratiiffii plinov solnSni jorilec IS 75 odstotkov cnieji, kakor . luktnške bočne svetiljka, a dajo njim jednako svetlobo. N daljo za dvorane, delavnico, prodajahiic • i. t. d starolihuiene ventllujoće re-generativne plinove avetUjke tor plinove avetUjke v ateklu, katere se morejo rabiti povsod in so primerne za vse slučaje. Uvedeno so po vsem svetu. Ceniki ln proračuni zastonj. 1IW Glavni zastopnik za Trst: MRK WAGNER, Via Carintia 4. MM—M—M Uzorci naatooj ln f ranico t ^azgpejeuanje stanooanj, kakor tudi cerkvi, šol, dvoran, prostorov itd. Je inuK<>'e le po SicMfiis-oviiii /a gas (plin) prirejenim pečiui ki mi< lultkv t(/rrjrju brez < gljn iirez pepela, br«>/ snj, brez smradu, so najprl-kladncje i najzdraveje vslt-d razproBtujoče se gorkote t Najboljša peč kar se dostaje moči razgrejevanja ali irpežnosti. Mnogo najboljših priznan/. FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2 C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. IALOOA V TRITU PA1 TVHDK1 €i©rl Grre&nitz Meffen. | Laatuik poltiičuo UruAtvo .EdinoBt« — lziiavatflj iti odgovoroi ur«dink : Julij Mikota. — Tukarna Doleno v Trstu.