211
Politične  stvari.
Avstrija na skoku.
Vsi udje kongresa so si dali besedo, da bodo molčali o svojih razpravah, a vendar lete po vsaki seji telegrami po svetu, in danes se že skoro vse ve, kar se je sklenilo. Za nas je najvažnejša novica ta, da je Avstrija dobila mandat zasesti Bosno in Hercegovino. Kako se je to zgodilo, o tem so poročila različna. Nekatera trdijo, da je ta mandat grof Andra9?y zahteval sam, a druga, da so predlog stavili Angleški poverjeniki. Bodi si kakor koli, predlog je prišel v kongres in nihče se mu ni ustavljal, čeravno so prej toliko pisali, kak hrup bi bil, če bi Avstrija šla v Bosno.
Iz tega sledi, da Avstrija ravnd po želji vseh vele-oblasti, izvzemši Turčijo, ki se temu početju ustavlja z vso močjo. To bo res žalostno komična episoda pri tej reči, če se Avstrija zavoljo Bosne in Hercegovine spopade s Turčijo! Kaj bodo rekli Magjari, katerim je ravno te dni minister Tisza odgovoril, da „n i kakor ne more biti jim v prid, ako si slovanske države na njihovi južni meji med seboj podajajo roke in spletajo verige okrog njihovi v nog." Na to mu je Helfy odgovoril, da Nemci in Magjari so odločno zoper zasedbo Bosne in Hercegovine. Kaj bo pa zdaj, ko se bo to vendar le zgodilo in se — po najnovejših poročilih — že godi ! Magjari se že glasijo. V zadnji seji je Ogerska delegacija dovolila Andrassvu kredit, a s tem pogojem, da dovo-
ljenih 60 milijonov ne porabi za Bosno in Hercegovino, ampak zoper Rusijo.    Magjare toraj  nekje srbi.
Kaj bodo počeli pa tudi Turki! Ce tudi se Turčija sama morda ne bo ustavljala javno sklepom kongresa , ustavljali se bodo mohamedanski prebivalci obeh dežel. — V Bosni stanuje namreč še najbolj ljut in fanatičen mohamedanski rod, kar ga je v Evropi. Ta se ne bode dal tako lahko pomiriti. Bosniški mohamedanec ne zna misliti in meriti sile. Se dandanes veruje to, kar je veroval za časa 80limana in včlikega vezira Sokolovica , namreč, da padi šah (sultan) zapoveduje vsemu svetu. V tej veri je v stanu v gorati in gozdnati zemlji nadaljevati 1 juti V^andejski ali gerilski boj. Ce se pa plamen tega boja razširi po vsi Bosni, gotovo tudi deželni brambovci mohamedanski ne bode mirno gledali, ampak se bodo pridružili brigan-tom. In slednjičv— bodo li tudi v Carigradu roke križem držali? Ce bi bilo pa vse to na nogah, kako se bo držala potem Rusija, Srbija in Črna gora? Zadnji dve boste gotovo najbolj prizadeti, ker se bi ljuti boj vršil ob njinih mejah, in bi briganti uhajali gotovo na njino zemljo; v deželah po Rusih zasedenih pa mohamedanski fanatizem gotovo tudi ne bo miroval. Mohamedancev je namreč v Evropi še veliko in podali se ne bodo tako naglo.
Se ve, da to le utegne biti, in mogoče je, da tega ne bo. Gotovo je grof Andrassv tudi na to mislil, ko je odločil se za ta korak. Bil je lani čas , ko bi bila vsa Bosna z veseljem sprejela vojake Avstrijske; pa takrat je hotel grof Andrassv biti premoder in je ta ugodni čas zamudil. Zdaj je pot v Bosno bolj trnjeva. Al, kakor se čuje, se je grof Andrassv vendar ne vstraši; če bi se vstrasil, bi se je morda ne mogel obdržati več na ministerskem sedežu in to je za-nj tudi kaj.
Javni listi že celo imenujejo generale, kateri bodo vodili vojno v Bosno. Glavni poveljnik bo Fili-povič, levemu krilu bode zapovedoval general Sza-pary, desnemu Jovanovič.
Avstrijske vojne so nekdaj bile že v Bosni in to za Časa Karola VI. in Jožefa II., a nikdar se jim ni dobro godilo; za-nje je ta dežela nekako začarana. Kaj pa bo zdaj ? Koliko je Avstrija pripravljena žrtvovati za Bosno? Kak spominek si bo zdaj stavila v zgodovini ?
Morda ima grof Andrassv pri vsem tem še druge namene, morda išče Egejskega morja, do katerega mu je morda pot med Srbijo in Crnogoro preozka. Morda misli — ravnaje sevpo gori navedenem izreku ministra Tisze — Srbijo in Crnogoro bolj narazen potisniti, da bi si ne podali rok, Česar se Magjari tako boje.
Važen je korak Avstrijske armade čez Savo za Avstrijo na vsak način toliko v političnem, kolikor v vojnem obziru. V prvem naj bi jej ne bile napoti še ne rešene domače homatije, v drugem pa naj bi se ne lotila tega s premajhno vojno močjo.
Mi jej iz srca želimo dobro srečo v veseli nadi, da nam Slovanom bo to podvzetje na veliko korist.