LETO XLIII. Številka 12a
Cena 8,— šil. (10 din)
petek,
22. marca 1991
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Posebna izdaja Našega tednika ob zgodovinski prelomnici avstrijskih narodnih skupnosti. Koroški Slovenec Karel Smolle je bil prvi predstavnik narodnih skupnosti v parlamentu druge avstrijske republike.
Ta izdaja NT prinaša pregled dela, ki ga je Karel Smolle opravljal v korist republike Avstrije ter vseh avstrijskih narodnih skupnosti, zlasti v korist koroških Slovencev.
VOLILNI BOJ 1986
s y

KEL V PARLAMENT 'se manjšine enotne

I
8 SR;-' mSivM

..•i


*
J
r/


Ws
MANDAT V DRŽAVNEM ZBORU JE DOSEŽEN
Mandat v državnem zboru je dosežen.	(23. 11. 1986)
23.	11. 1986
Pri državnozborskih volitvah Zelena alternativa — lista Freda Meissner-Blau doseže 4,8 % glasov in osem mandatov. V državni zbor je izvoljen tudi predsednik KEL Karel Smolle, s tem imajo koroški Slovenci prvič po sedemdesetih letih spet zastopnika v avstrijskem parlamentu. V prvih reakcijah tajnik NSKS Wedenig meni, da bo Smolle lahko gradil na zaupanju, ki ga uživa kot predsednik Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupnosti. Slovenska skupnost govori o najuspešnejši akciji koroških Slovencev po letu 1955, deželni glavar Wagner pa reče, da stranke odslej niso več odgovorne za manjšine.
Na Koroškem je ZAL dobila 13.680 glasov (3,7 %), na dvojezičnem ozemlju 4.313 glasov (5,2 %).
2.	12. 1986
Seja ICAN (navzoč je tudi zastopnik 2SO). Smolle predlaga ustanovitev delovnega krožka za podporo ZAL v manjšinski
politiki.
17.	12. 1986
Zaprisega novoizvoljenih poslancev v državni zbor. Smolle priseže dvojezično »Ich gelobe — zaobljubljam“. V dneh poprej se je razvila debata, če sme Smolle zapriseči v slovenščini, pri čemer je predvsem predsednik kluba SPÖ Fischer večkrat ponovil, da poslovnik ne dopušča slovenščine.
17.	12. 1986
Za volitve predsednikov državnega zbora Zeleni nominirajo Smolleja kot kandidata za mesto 3. predsednika. Smolleja sicer ne izvolijo, dobi pa 14 glasov, kar pomeni, da ga je poleg 8 zelenih mandatarjev podprlo tudi 6 poslancev drugih frakcij.
18.	12. 1986
Na Dunaju ustanovijo delovno skupino za svetovanje ZAL o manjšinskih vprašanjih. Vodi jo univ. as. dr. Tretter; v njej pa sta zastopana po dva strokovnjaka iz vsake narodne skupnosti; imenujejo jih organizacije. Za vsako narodno skupnost obstaja še dodatni delovni krožek; slovenskega vodi dr. Apovnik.
8.	1. 1987
V intervjuju za NT se Smolle izreče za vstop koroških Slovencev v sosvet, ker se je politično stanje bistveno spremenilo. Velika koalicija v manjšinskih vprašanjih po Smollejevem mnenju, ne bo več, tako kot doslej, sledila svobodnjakom; razen tega so v sosvetu sedaj zastopani tudi Zeleni, ki naj bi sklepe sosveta vnesli v parlament, tako da jih ne bo mogoče enostavno prezreti. Zavzame se za izdelavo ustavnega zakona o globalni zaščiti manjšin, ki naj bi veljal za vse narodne skupnosti. Kar zadeva šolstvo, poziva osrednji organizaciji, naj čimprej izdelata konkreten, v parlamentarni obliki izdelan, zakonski osnutek.
29.	1. 1987
Nastopni govor v državnem zboru — dobesedni ponatis:
Visoki zbor, spoštovane gospe, spoštovani gospodje!
Ko vam govorim kot zagovornik narodnih skupnosti, mi dovolite, da pripomnim, da je bila Avstrija že od nekdaj dežela z več jeziki. Danes v Avstriji živeče narodne skupnosti pričajo o nekdaj pisani in mno-golični Avstriji, o zgodovini sožitja in sovraštva, kulturne izmenjave in odklanjanja.
Od policijske države Metternichovega tipa so si skupno priborile avstrijske narodne skupnosti svoje pravice in svobodo, ter izdelale demokratično ustavo (1848).
Skupno so se borili delavci vseh narodov za osemurni delovni dan in za svobodo delavskega sindikata.
Sile nemškega nacionalizma so objestno uničile večnarodno Avstrijo. Tudi danes narodne skupnosti nimajo osnovnih pravic, zato so ogrožene v svoji kulturni identiteti in socialnem preživetju. In to kljub jasnim določilom o zaščiti Hrvatov in Slovencev, ki so zajamčena v členu 7 ADP iz leta 1955. Za uresničitev ADP pa je bil odločilnega pomena aktivni upor narodnih skupnosti proti nacističnemu nasilju.
Že zlasti zaradi načela enakopravnosti v avstrijski zvezni ustavi veljajo določila ADP za vse avtohtone narodne skupnosti v Avstriji. Z izjemo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu pa člen 7 ADP do danes ni izpolnjen, ali vsaj ne docela. Niti češka niti madžarska in tudi hrvaška manjšina v Avstriji nimajo lastnih višjih šol.
V	razsodbi iz leta 1956 govori vrhovno sodišče o neposredni izvedljivosti člena 7 ADP, v razsodbi B 499/82 z dne 28. 6. 1983 pa se je izreklo ustavno sodišče za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Člen 7, odstavek 3 ADP, je v ustavi zajamčena pravica, ki se je je mogoče neposredno posluževati in jo izpolnjevati.
V	šolski odredbi provizorične koroške deželne vlade z dne 3. 10. 1945 je natančno zajeto naselitveno območje Slovencev na Koroškem. V razsodbi WI-9/79 z dne 5. 10. 1981 je izreklo ustavno sodišče, da je manjšinskim določilom državnih pogodb iz leta 1919 in 1955, členu 19 temeljnega zakona o človekovih pravicah skupno (citiram), „da vsebujejo odločitev o (pravnih) vrednotah zakonodajalca v prid varstvu manjšin“. Nadalje je ustavno sodišče v tej razsodbi izreklo, da zaščita pripadnikov manjšine nasproti pripadnikom drugih družbenih skupin oz. privilegiranje v nekaterih zadevah ni samo stvarno utemeljena,
Prvi, nastopni. govor državnega poslanca Smolleja, v katerem je avstrijskemu parlamentu obširno razložil položaj avstrijskih manjšin.
29. 1. 1987
temveč je v določenih zadevah potrebno celo dodatno pospeševanje. Obenem obvezuje zakonodajalca, da odredi dodatne pravne predpise za zaščito manjšine.
V	nasprotju s tem so legislativni organi, deželna in zvezna vlada ter uradi neprestano krčili — formalno in vsebinsko — pravice etničnih manjšin. Območje in osebe, za katere veljajo določila ADP, morajo biti nesporne.
V	členu 7 ni nobene procentne klavzule. Torej je bila v zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 protizakonito sprejeta klavzula o 25 %. V istem letu sklenjeno tajno povpraševanje po materinem jeziku, posledica koroških strankarskooportunističnih razmišljanj, je izpolnitev diktata nem-škonacionalnih sil. Načelo priznavanja je smiselno tedaj, če bi uvedli posebne ukrepe v/ prid narodni skupnosti tam, kjer je opazno številčno nazadovanje. V Avstriji pa so zastavljeni cilji ravno nasprotni. Kjer je namreč število pripadnikov narodne skupnosti nižje od zahtevanega, je konec njenih pravic.
Narodne skupnosti v Avstriji dvomijo o pravilnosti rezultatov ljudskega štetja, ker ne ustrezajo dejanskim razmeram. U zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 je v§ 1, odstavek 2, zapisano: „Ohranitev narodnostnih skupnosti in zavarovanje njihovega obstoja sta zajamčena.“
Ta stavek lahko razumemo samo kot cinizem, ko pa se je število gradiščanskih Hrvatov od leta 1951 naprej zmanjšalo za skoraj 40 %, število slovenske manjšine pa se je skrčilo od pribl. 42.000 (1950 na 16.000 (1981).
Na prelomnici stoletja je veljal Dunaj po Chicagu za drugo največje češko mesto. V letu 1986 je šolski film Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport poskušal češko manjšino predstaviti kot izumirajočo. S tem naj bi se očitno nakazalo, da se bo problem te manjšine v naslednjih letih sam rešil.
Kljub prevladovanju dejavnikov, ki pospešujejo asimilacijo, so dunajski Čehi kot velemestna manjšina živa narodna skupnost. Kako dolgo še? So bili Slovenci na Štajerskem, omenjeni v ADP iz leta 1955, v 31 letih z demokratičnimi sredstvi asimilirani?
Zakaj so priznani v Avstriji notorični asi-
milanti kot zakoniti zastopniki hrvaške narodne skupnosti in zakaj jih celo pospešujejo, čeprav so njihove besede in dejanja jasno v protislovju z zakonom o narodnih skupnostih? Zakaj je i/ sosvetu gradiščanskih Hrvatov polovica pripadnikov socialistične grupacije, ki se je javila k besedi šele na začetku leta v običajnem asimilacijskem duhu?
Čeprav je v členu 7, odst. 3, povedano, da sta pripuščeni v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim in mešanim prebivalstvom slovenščina in hrvaščina dodatno k nemščini kot uradni jezik, ter da morajo biti topografske oznake in napisi tako v slovenskem in hrvaškem jeziku kot tudi v nemščini, na Gradiščanskem niti do danes ni dvojezičnih topografskih napisov, niti se ne priznava hrvaščina dodatno k nemščini kot uradni jezik pri uradih in sodiščih. In to niti ne v popolnoma hrvaških občinah.
Neskladna z državno pogodbo je ureditev o uporabi uradnega jezika z dne 31. 5. 1977, ki omejuje uporabo slovenščine na občinskih uradih na 13 od 35 občin mešanega območja, čeprav je v vseh teh občinah vidna prisotnost slovenske narodne skupnosti: otroci so prijavljeni za dvojezični pouk, v občinskem odboru so zastopane slovenske liste, nadalje so v teh občinah slovenske zadruge, zasebni dvojezični vrtci, slovenska prosvetna društva itd.
Na primeru mesta Velikovec je vidno, kako nesmiselna je ureditev uporabe uradnega jezika: na občinskem uradu in na okrajnem sodišču slovenščina kot uradni jezik ni dopuščena, vsekakor pa na delovnem uradu. Na okrajnem glavarstvu, na uradu za meritve in na žandarmerijski postaji spet ni dopuščena, vsekakor pa na okrajnem žandarmerijskem poveljstvu.
V	zasebnopravni (državni) upravi, pri železnici in pošti jeziki narodnih skupnosti niso priznani kot poslovni jeziki.
V	zakonu o topografskih napisih iz leta 1972 so predvideni dvojezični topografski napisi v 205 od približno 800 vasi mešanega ozemlja.
Naj opomnim, da je organizirani „Ortstafelsturm “ pobral table, deželnega glavarja Simo so obmetavali s klopovci in sadeži, zveznega kanclerja Kreiskega so zmerjali
„Saujud“. Nihče od znanih storilcev ni bil kaznovan, ovadb niso upoštevali, Avstrija pa samo gleda.
Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 je skrčil veljavno območje glede topografskih napisov na 1/6, glede uporabe uradnega jezika pa na približno 1/3. Tri-strankarski sporazum iz leta 1976 daje pravico veta Slovencem sovražnim silam na Koroškem, ki jih podpira FPÖ. Le-ta si je zastavila cilj, da odpravi obstoječe dvojezično šolstvo na Koroškem s tem, da zahteva jezikovno ločitev šolskih otrok. Čeprav govore vsi pedagoški argumenti proti apartheidu podobni segregaciji in se prizadeti skupno z demokrati iz vse Avstrije vehementno branijo proti takšni spremembi — opozarjam na jutrišnjo demonstracijo na Dunaju — so stranke pri svojih razgovorih dne 11. 11. 1986 dolgoročno pritrdile ločevanju.
Spoštovani zvezni kancler, spominjam vas na vašo izjavo pred državnozborskimi volitvami, da brez privoljenja koroških Slovencev ne bo sprememb v manjšinskem šolstvu. Upam, da ste mož beseda. Spoštovani vicekancler, tudi ÖVP naj se bi z narodnimi skupnostmi načelno sporazumela v vprašanjih narodnih skupnosti.
Citiram odlomek iz prispevka o češki narodni skupnosti:
„Čehi so prišli pred 1. svetovno vojno na Dunaj, med obema vojnama so jih nameravali izseliti, da bi rešili stanovanjsko stisko, so pa še vedno tu!" Nobene besede o pomenu dunajskih Čehov v odporniškem gibanju proti nacizmu ter da je mnogo pripadnikov te narodne skupnosti trpelo v koncentracijskih taboriščih in da so mnogi dali svoje življenje za svobodno in demokratično Avstrijo.
Posebno vznemirljiv je gospodarski položaj na naselitvenih območjih avstrijskih narodnih skupnosti. Približno 30 % gradiščanskih Hrvatov je vozačev. Prav tako visok je odstotek gradiščanskih Madžarov in koroških Slovencev. Obrobna lega naselitvenega območja dodatno otežuje položaj. Zamujeno je bilo primerno gospodarsko pospeševanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Nad 20 0/o brezposelnih je v teh območjih realnost. Močno odseljevanje pripadnikov narodnih skupnosti v industrijska središča je logična posledica manjkajočih delovnih mest, v gosto naseljenih industrijskih območjih pa je ojačana asimilacija pripadnikov narodnih skupnosti.
Tudi odlagališča za odpadke ogrožajo naselitveno območje. V Sigetu/Wartu načrtujejo odlagališče za odpadke, ki ogroža vso talno vodo in s tem bi postalo zadnje strnjeno naselitveno območje — poudarjam — zadnje strnjeno naselitveno območje gradiščanskih Madžarov neprimerno za bivanje. Podobna nevarnost preti tudi na spodnjem Koroškem.
Dodatne investicije s strani države in dežele bi bile potrebne za izboljšanje infrastrukture, s tem pa bi se vsaj malo popravila škoda, ki jo morajo trpeti obrobna naselitvena območja.
Značilen in skorajda škandalozen je način podpor s strani avstrijske zvezne vlade. Primer: Po poročilu zvezne vlade o podpori narodnim skupnostim so prejele
slovenske narodne organizacije za svojo dejavnost v letu 1984 20.000 šil. Leta 1985 je menda znašala podpora 800.000 šil., od te vsote pa je le 25.000 šil. neposredne podpore enemu samemu prosvetnemu društvu.
Pospeševanje drugih narodnih skupnosti je povsem nezadostno, posebno še podpora Madžarom, kljub madžarskemu sosvetu.
Zaradi te politike je razumljivo tudi nezaupanje v sosvete, ki so predvideni v zakonu o narodnih skupnostih. Kot edina je od leta 1979 naprej v sosvetu madžarska narodna skupnost na Gradiščanskem, kljub temu je njen obstoj zaradi nezadostnih ali celo manjkajočih ukrepov najbolj ogrožen.
Nekaj časa je zvezna vlada posebno poudarjala važnost ustanovitve sosveta hrvaške narodne skupnosti. Sedaj sta minili že skoraj dve leti, odkar so dne 17. 3. 1985 imenovali hrvaške zastopnike, ne da bi bila zvezna vlada imenovala člane sosveta in jih povabila na ustanovno sejo.
Slovenci so pred leti izjavili, da so načelno za sodelovanje v sosvetih, kljub odklanjanju restriktivnega zakona o narodnih skupnostih z nesprejemljivimi odredbami vred, razčistiti pa je treba ureditev otroških vrtcev, vprašanje trgovske akademije, slovenskega radijskega sporeda in podpore.
V pogajanjih z vlado in strankami pa ni bilo rešeno niti vprašanje izobraževanja in za politiko delovnih mest tako pomembno vprašanje trgovske akademije.
To so torej dokazi žalostne bilance avstrijske narodnostne politike, 31 let po podpisu ADP in 11 let po tem, ko je ta parlament sklenil zakon o narodnih skupnostih.
Na tem mestu pa bi rad opozoril na podoben problem, namreč na mnogokrat tiho in javno diskriminacijo tujcev, zdomcev in obrobnih družbenih skupin.
Tudi tu so potrebni učinkoviti integrativni ukrepi, posebej še na področju politike izobraževanja.
Kot avstrijski poslanec In pripadnik narodne manjšine sem še posebno solidaren s prizadevanji južnih Tirolcev, kot jih je nakazal deželni glavar Silvius Magnago dne 23. decembra 1986 deželnemu zboru v Boznu v zvezi z izvedbenim določilom o uporabi nemškega jezika na sodišču, pri policiji in drugih državnih uradih (člena 99 in 100 statuta o avtonomiji) in glede na njegovo kritiko rimskega centralizma, npr. tudi v vprašanjih okolja.
Kot je znano, na Južnem Tirolskem ni bilo razglašeno nobeno izvedbeno določilo brez pristanka manjšine. Magnago zahteva (citiram): „Resnična manjšinska politika, ki hoče biti verodostojna, ne more že z vnaprej dano večino odločati, marveč mora manjšina privoliti''.
Tudi mi zahtevamo, in to posebej poudarjam, da se o nobenem vprašanju narodnih skupnosti ne odloča brez zakonitih zastopnikov narodne skupnosti.
Dne 30. 9. 1986 je Magnago ob 40-let-nici „pariškega sporazuma" izjavil (citiram): „Zahvaljujem se Avstriji kot članici .pariškega sporazuma' za vsa prizadevanja, ki jih je napravila v vlogi zaščitnice. Nazadnje bi izrazil svoje zadovoljstvo zaradi prizadevanj obeh dežel za poglobitev medsebojnih prijateljskih odnosov: s tem se ne pospešuje samo reševanje odprtih problemov Južne Tirolske, marveč se prispeva tudi delež za mir v Evropi.“
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, ali naj ne bi bil tudi cilj koalicijske vlade, da bi tudi zastopniki v Avstriji živečih narodnih skupnosti mogli kaj takega izjaviti?
Sploh bi lahko iz tega sledila nova načela srednjeevropske politike in nove avstrijske politike v odnosu do sosednjih držav.
Po členu 32 zvezne ustave so zasedanja državnega zbora javna. Poleg nemško govoreče javnosti je v Avstriji tudi madžarska, hrvaška, češka oziroma slovenska javnost.
Narodne skupnosti so se obrnile name z željo po upoštevanju jezikov narodnih skupnosti. Dovolite mi, spoštovani predsednik, kratek povzetek iz teh dopisov:
Tisztelt elnokseg, tisztelt kepviseTok!
Az Ausztriäban elo nemzetisegektöl kaptam megbizäsomat es ezert fo' feladatomat abban latom, hogy erdeküket kepviseljem, es hogy a nemzetisegi törvenyeket az ällamszerzödes hetedik cikkelyevel együtt ervenyesitsem.
A nemzetisegek vezetöivel fogom munkä-mat egyeztetni. Munkämhoz ä nepcsoportok erdekeben kerem segitsegüket. Köszö-nöm.
Prevod madžarskega besedila:
Spoštovano predsedstvo, spoštovani zastopniki ljudstva!
V Avstriji živeče narodne skupnosti so mi dale nalog in jaz vidim svojo najvažnejšo nalogo v tem, da zastopam njihove interese in da s členom 7 pripomorem do veljave zakonom o narodnih skupnostih. Svoje delo bom opravljal v dogovoru z vodstvom narodnih skupnosti. Za delovanje v interesu narodnih skupnosti prosim za vašo pomoč. Hvala.
Videhšti Češi spoluvytväreli tak jedineönym zpüsobem tvät Vidnb a tim i obraz Rakouska. Jak potešitelny a pozitivni tento integračni proces z celorakouskeho hlediska snad je, pro autochtonni, vždy loajalni, českou a slo-venskou narodnostni skupinu je bohužel spojen se stäle rychleji postupujici asimiiaci. Doufäm, že vlada a narodni srhomaždeni učini vhodna opatteni pro učinnou ochranu teto narodnostni skupiny.
Prevod češkega besedila:
Dunajski Čehi so na svojevrsten način sooblikovali obličje Dunaja in s tem tudi sliko Avstrije. Naj je integracijski proces z vseavstrijskega vidika še tako razveseljiv in pozitiven, za avtohtono, venomer lojalno češko in slovaško narodno skupnost je na žalost povezan s hitro napredujočo asimilacijo. Upam, da bosta vlada in državni zbor s primernimi ukrepi učinkovito ščitila to narodno skupnost.
Hrvati se osebujno veselu, da je upravo naj-manja i najmladja u parlamentu zastupana stranka nominirala posebnoga zastupnika za narodne grupe. Hrvati si očekuju, da bi se po-moču mene manjinska politika, savezna i ze-maljska na njevu korist preminjila. Zakonski preduvjeti za znato poboljšanje njeve situacije jur zdavno postoju, savez i zemlja Gradišče su ali dosada čekali s ustvarivanjem Člana 7 Austrijanskog državnog ugovora i Zakona za
PRAKSA SUBVENCIONIRANJA ÖTB
narodne grupe 1976. Hrvati su izrazili svoje ufanje, da če se barem sada, i ako je jur dost kasno, njeva situacija preminiti na bolje. S po-močom svih je to i moguče.
Prevod hrvaškega besedila:
Gradiščanski Hrvati so še posebej veseli, da je ravno najmanjša in v parlamentu najmlajša stranka imenovala posebnega zastopnika za narodne skupnosti. Pričakujejo, da se bo z mojo pomočjo politika na zvezni ravni in tudi na Gradiščanskem spremenila njim v prid. Temeljni zakonski pogoji o bistveni spremembi njihovega položaja že obstajajo. Zveza in dežela pa člena 7 ADP in Zakona o narodnih skupnostih nista izpolnili. Hrvati želijo, da bi se njihov položaj izboljšal vsaj zdaj, čeprav je zelo pozno. S pomočjo vsakega posameznika bo to uspelo.
Protimanjšinski krogi na Koroškem skušajo preprečiti skupni pouk slovensko in nemško govorečih otrok. . .
Avstrijski parlament je po navadi brez pomislekov sprejel koroške predloge, ki nikakor niso bili slovenski narodnosti v prid. Avstrijski parlament pa se mora zavedati, da so parlamentarni sklepi mnogokrat odločilnega pomena za eksistenco avstrijskih narodnostnih manjšin. Nikakor pa avstrijski parlament ne sme postati izvrševalo! gremij protimanjšinskih skupin!
V Avstriji ne sme biti prostora za apartheidu podobna razmerja. Sožitje je treba pospeševati, ločitev preprečiti.
Zaradi tega naš poziv na avstrijski parla-met: Podprite predloge koroških Slovencev in zavrzite predlog, ki zagovarja ločitev!
Hvala za vašo strpnost in pozornost.
Ob tej priložnosti se v imenu vseh avstrijskih narodnih skupnosti zahvaljujem številnim Avstrijkam in Avstrijcem za dolgoletno solidarnost z narodnimi skupnostmi. Vem, da so tudi v visokem zboru bili naši prijatelji. Da pa jih je več, kot samo moji kolegi zelene frakcije, vem najpozneje od 17. decembra naprej.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani kolegi poslanci.
Skupno z narodnimi skupnostmi korakajte po novi poti sodelovanja, in ne bodite molčeča večina!
(31. 1. 1987
Demonstracija za skupno dvojezično šolo na Dunaju; Smolle jo pozdravi kot izraz najširše solidarnosti z narodno skupnostjo.)
5. 2. 1987
Prejšnji dan so predsedniki koroških strank priredili skupno tiskovno konferenco na Dunaju, kjer so skušali razložiti „koroško“ stališče o šolskem vprašanju. Smolle v tiskovni izjavi očita koroškim predsednikom, da so osmešili Koroško, in jih poziva, naj se odločijo za pozitiven preobrat v manjšinski politiki.
5. 2. 1987
Obisk Smolleja pri ljubljanskem nadškofu Šuštarju.
13,—15. 2. 1987
KEL v Mladinskem domu v Celovcu organizira prvi zvezni kongres ZAL. V statutih ZAL narodnim skupnostim podelijo status desete zvezne dežele in avtonomijo v personalnih in programskih zadevah.
23.	2. 1987
Deželni glavar Wagner je v radijskem govoru napadel tisk, češ da o šolskem vprašanju poroča neobjektivno. Smolle napad zavrne in ga označi kot nevarnega demokraciji.
24.	2. 1987
Smolle v tiskovni izjavi zahteva zaprtje JE Krško.
(24. 2. 1987
Delegacija koroških Slovencev na razgovoru s predstavniki koroških strank. Soglasno sprejmejo predlog, naj se ustanovi strokovna šolska komisija na zvezni ravni,
12.	3. 1987
Kot zastopnik Zelenih je Smolle odslej član (brez pravice glasovanja) sosveta za madžarsko narodno skupnost in se prvič udeleži seje tega sosveta.
19.	3. 1987
Obisk predsednika Waldheima v ICAN. Obljubi, da se bo zavzel za soglasno rešitev šolskega vprašanja.
20.	3. 1987
Parlamentarna debata o zveznem proračunu. Smolle v govoru meni, da § 1 Zakona o narodnih skupnostih (ZNS), v katerem piše, da je obstoj narodnih skupnosti zagotovljen, zveni absurdno, če si ogledamo podpore narodnim skupnostim. V letih 1984 in 1985 so od predvidenih 8 milijonov šil. izplačali narodnim skupnostim samo 4,7 mio. Smolle očita, da ni nobene druge točke v proračunu, pri kateri bi tako varčevali. Podpora narodnim skupnostim pa
Karel Smolle pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju
5. 2. 1987
in v njej naj sodelujejo strokovnjaki ministrstva, univerze, slovenske narodne skupnosti in koroške pedagoške komisije.)
4.	3. 1987
Govor v državnem zboru za ustanovitev odbora za preiskavo dogajanj okoli demonstracije proti plesu v operi — Smolle zavrne zahteve, da bi se morali Zeleni stalno distancirati od različnih krogov.
5.	3. 1987
Kot usodno pomirjevanje Smolle kritizira poročilo o stanju koroških gozdov, v katerem je govor o relativnem zdravju gozdov.
10.	3. 1987
Seja kuratorija Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupnosti (ICAN), kjer Smolle poroča, da so bile doslej tri seje delovnega krožka parlamenta; tajnik ICAN Pipp pa poziva narodne skupnosti k intenzivnejšemu sodelovanju.
11.	3. 1987
Ker se je minister Neisser zavzel za rešitev šolskega vprašanja samo v soglasju s Slovenci, so ga koroške stranke hudo napadle. Smolle podpre Neisserja in zahteva odstop predsednika koroške ljudske stranke Scheucherja.
ne bi smela biti odvisna od pripravljenosti narodnih skupnosti, da vstopijo v sosvet. Ustavno sodišče meni, da nekatere pasaže ZNS niso v skladu s členom 7 ADP; narodne skupnosti so bile torej upravičeno skeptične napram ZNS in v njem predvidenim sosvetom. Pred vstopom koroških Slovencev v sosvet je potrebno rešiti nekatera vprašanja eksistenčnega pomena za narodno skupnost, kar sta osrednji organizaciji zahtevali že v operativnem koledarju leta 1978. Madžari so že od leta 1979 v sosvetu, pa zato doslej še niso dobili več podpore. Hrvatje so že 1985 imenovali člane sosveta, pa ga vlada doslej še ni sklicala. Iz proračuna za narodne skupnosti podpirajo organizacije, ki se zavzemajo za asimilacijo Hrvatov. Iz poročila o podpori narodnim skupnostim ni mogoče izvedeti, da obstajajo tudi štajerski Slovenci, Romi in Sinti ter strešna organizacija Čehov in Slovakov na Dunaju, saj vsi ti niso dobili nobenih podpor. Opozarja, da glasbena šola s 310 učenci ne dobi niti groša javnih sredstev. Po drugi strani pa naj bo 60 — 80 mio. šil. namenjenih nekoristnemu in nepotrebnemu šolskemu modelu, ki ga zahtevajo svobodnjaki, in za katerega se sedaj zavzemata tudi velestranki.
Predvidenih 4,85 mio. šil. podpore narodnim skupnostim v letu 1987 je znak nestrpnosti. Pospeševanje je tudi vrednote-
nje, vsota, ki jo Avstrija nameni narodnim skupnostim, kaže, kako malo jih kljub vsem zatrjevanjem dejansko ceni. Zavzame se za novi dialog med vlado in narodnimi skupnostmi, v katerem naj se končno upoštevajo potrebe manjšin. Isti dan se je Smolle v državnemu zboru oglasil v zvezi z drugimi temami še trikrat.
24.	3. 1987
Parlamentarno vprašanje vsem ministrom, koliko finančne podpore Avstrija nameni nemško govoreči narodni skupnosti na Južnem Tirolskem. Odgovori se sklicujejo na poročilo o podporah, ki bo šele izšlo in v katerem niso izkazane podpore Južnim Tirolcem.
24.	3. 1987
Parlamentarno vprašanje ministrici za pouk, kdaj bo imenovan inšpektor za pouk v madžarščini. Odgovor: iz formalnih razlogov ni možno.
25.	3. 1987
V parlamentu debata o proračunu za znanost in raziskovanje. Smolle kritizira znižanje postavk za znanost v proračunu in se zavzame za reduciranje proračuna za obrambo — predvsem v zvezi z lovci prestrezniki Draken — v prid znanosti. Varčevanje pri znanosti pomeni varčevanje pri najvažnejšem gospodarskem faktorju, pri inteligenci. Zahteva večjo avtonomijo univerz in novo službeno pravo za asistente.
Posebej Smolle pohvali celovško univerzo, ker se je znanstveno lotila družbeno pomembne teme, namreč manjšinske problematike. Predlaga izvedbo projekta za preučevanje konfliktov med manjšino in večino. Ker se je predgovornica od FPÖ pritoževala nad ideologizacijo znanosti in pouka, ji Smolle očita, da prav FPÖ na Koroškem ideologizira šolsko vprašanje in pri tem sledi argumentaciji KHD. Ponovno zahteva trgovsko akademijo in ustanovitev gimnazije za Hrvate in Madžare. Ustanovitev šolske komisije na zvezni ravni ocenjuje kot napredek in se za to zahvali Havličkovi.
25.	3. 1987
Razgovor z generalnim intendantom ORF Podgorskim. Smolle opominja, naj v sklopu regionalizacije ORF tudi uvedejo TV-oddaje za narodne skupnosti in razširijo radijski program. Mnenja so, da je treba iskati rešitev predvsem na strokovni in ne toliko na politični ravni.
2.	4. 1987
Na tiskovni konferenci se Smolle zavzame za pol milijarde šil. podpore tovarni OBIR, ker ima v nasprotju z Magdalenom tovarna sama kapital in ker gre za delovna mesta v gospodarsko šibkem prostoru.
3.	4. 1987
Obisk ministra Neisserja v ICAN. Pove, da je pripravljen za stalne razgovore in da se bo pri zveznem kanclerju zavzel za rešitev šolskega vprašanja v soglasju s Slovenci.
23.	4. 1987
Na veledemonstraciji v Ljubljani proti JE
Zvezni predsednik Waldheim obiskal Center avstrijskih narodnosti
19. 5. 1987
Krško Smolle zavrne Wagnerjeve očitke, da njegova prizadevanja za zaprtje JE Krško utegnejo motiti odnose med Koroško in Slovenijo.
23.	4. 1987
V	intervjuju za NT Smolle informira, da je trenutno govornik Zelene frakcije za manjšinsko politiko, za zdravstveno politiko in za znanost ter raziskovanje, razen tega pa je tudi član zunanjepolitičnega odbora in odbora za imuniteto. Pove, da trenutno pripravlja zakon za spremembo zakona o ORF-u in da bo delovni krožek v kratkem prišel z diskusijo o vseavstrijskem manjšinskošolskem zakonu. Nato se naj izdelajo še šolski zakoni za posamezne narodne skupnosti.
8.	5. 1987
Na razgovoru med delegacijo koroških Slovencev in kanclerjem Vranitzkim se zmenijo, da naj posebna delovna skupina, v kateri bosta z vladne strani sodelovala ministra Löschnak in Neisser, obravnava zahteve koroških Slovencev, ki bi bile pogoj za možen vstop v sosvet.
12.	5. 1987
Parlamentarno vprašanje ministroma Neisserju in Flemmingovi, kaj mislita storiti proti načrtovani deponiji za odpadke v Si-getu/Wartu, sredi strnjenega naselitvenega prostora Madžarov. Če deponijo zgradijo, obstaja nevarnost, da se ljudje odselijo in se nazadnje asimilirajo. Madžari so namreč strnjeno naseljeni samo v treh občinah; ena izmed teh je Siget. Odgovor ministrov: po njihovem mnenju ta zadeva nima opravka z manjšinsko problematiko.
15.	5. 1987
V	parlamentu debata o poročilu o zveznem obračunu. Smolle ponovno kritizira pičlo dotacijo narodnim skupnostim. V zvezi s trditvijo v zveznem obračunu, da je prekoračenje proračuna tudi posledica dodatnih izdatkov na področju pospeševanja
Zastopniki manjšin informirati zveznega ministra Neisserja	1987
narodnih skupnosti, Smolle ponovi, da so narodne skupnosti dobile izplačano samo polovico predvidene vsote, in vpraša, kako naj četvero narodnih skupnosti s 4,76 mio. šil. financira celotno kulturno, politično in administrativno delo.
Nato Smolle spregovori o dogodkih istega dne v Št. Jakobu. Na dan podpisa ADR namreč v Št. Jakobu zaprisežejo avstrijske vojake pred od bivših nacistov leta 1937 postavljenim spomenikom z napisom „Für ein deutsches Kärnten fanden den Heldentod“ in pred ta spomenik položijo venec. Smolle zahteva, da v tej zadevi parlament sklene protestno izjavo in prekine sejo. Polaganje venca pred tem spomenikom primerja z rokovanjem med Frischen-schlagerjem in Rederjem in opozori, da si v času, ko ves svet pozorno gleda Avstrijo zaradi zadeve Waldheim, takšnih dogodkov ne moremo privoščiti.
Ob obletnici podpisa ADR spomni tudi na to, da Romi in Sinti doslej še niso dobili nikakršne odškodnine za svoje trpljenje pod nacisti. Samo polovica Romov in Sin-tov je ta čas preživela.
V zvezi z izpolnjevanjem člena 7 opozori, da so koroški Slovenci do podpisa ADR bili zadovoljni z manjšinsko politiko. 32 let po podpisu ADR pa razočarani ugotavljajo, da Avstrija ni izpolnila svojih obveznosti nasproti narodni skupnosti ter da je povzročila katastrofalno asimilacijo.
Ko Smolle začne navajati, da se je štiri leta po podpisu ADR ponovno ustanovil Schulverein Südmark, ga predsednica Hu-binekova prekine in ga pozove, da naj končno govori o stvari. Smolle odvrne, da se mu zdi potrebno, da se parlament ob obletnici podpisa ADR ukvarja tudi z državno pogodbo, in demonstrativno zapusti govorniški pult.
15.	5. 1987
Ob obletnici podpisa ADR obisk delegacije ICAN pri ambasadorjih Sovjetske zveze, Francije in Jugoslavije.
17.	5. 1987
Prvo deželno zborovanje KEL po izvolitvi Smolleja v državni zbor. Deželno zborovanje sprejme resolucijo, v kateri zahteva uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva. To resolucijo Smolle kot peticijo vloži pri državnem zboru. Smolleja delegati potrdijo kot predsednika KEL.
18.	5. 1987
Obisk delegacije ICAN pri deželnem glavarju Ratzen böcku.
19.	5. 1987
Obisk delegacije ICAN pri deželnem glavarju Ludwigu.
19.	5. 1987
Na seji kuratorija ICAN se dogovorijo, da statističnemu uradu za ljudsko štetje 1991 v zvezi z vprašanjem po občevalnem jeziku predlagajo naslednjo formulacijo: „Sprechen Sie eine der folgenden Volksgruppensprachen:	kroatisch, slowenisch,
tschechisch, ungarisch?“
26.	5. 1987
Prvi razgovor delovne skupine Lösch-nak / Neisser / NSKS / ZSO.
5.	6. 1987
Parlamentarno vprašanje ministroma Li-chalu in Blechi v zvezi z zaprisego avstrijskih vojakov pred brambovskim spomenikom v Št. Jakobu. Lichal zaprisego pred tem spomenikom zagovarja, ker da so avstrijski vojaki sodelovali tudi leta 1937 pri odkritju spomenika in ker gre za počastitev mrtvih in padlih. Blecha pa v napisu „Für ein deutsches Kärnten fanden den Heldentod“ ne vidi povezave z zahtevo člena 9 avstrijske državne pogodbe, odstraniti vse posledice nacizma, in nasprotuje odstranitvi brambovskega spomenika.
5.	6. 1987
Parlamentarno vprašanje kanclerju Vra-
nitzkemu, kdaj bo zvezna vlada, 11 let po sprejetju ZNS, izdala potrebne odredbe za uvedbo manjšinskih jezikov kot uradnih jezikov na Gradiščanskem in Štajerskem in kdaj bo sklicala sosvet za gradiščanske Hrvate. V zvezi z odredbami so odgovorili, češ da je vlada hotela počakati na ustanovitev sosvetov; kar se tiče hrvaškega sosveta, pa se Vranitzky v odgovoru sklicuje na neenotnost med Hrvati.
5. 6. 1987
Smolle vloži zakonski osnutek za novelo zakona o ORF. Osnutek predvideva televizijske in radijske oddaje v jezikih narodnih skupnosti in zastopstvo narodnih skupnosti v organih ORF. Predvsem SPÖ sili Smolleja, naj osnutek spet umakne, ker bi obravnavi osnutka lahko sledila diskusija o monopolu ORF. Smolle je pripravljen osnutek umakniti, če pride do razširitve manjšinskih oddaj. Še isti mesec ustanovijo komisijo pod vodstvom dr. Nagillerja, ki naj izdela koncept za manjšinske oddaje.
6.,	7. 6. 1987
Smolle v Trstu in Gorici podpre volilno kampanjo Slovenske skupnosti za državnozborske volitve v Italiji.
25.	6. 1987
Obisk delegacije ICAN pri angleškem ambasadorju.
4.,	5. 7. 1987
V Siegendorfu na Gradiščanskem seminar o dvojezičnem šolstvu. Udeleženci se obvežejo, da bodo do 18. 9. 1987 izdelali konkretne zakonske osnutke in jih posredovali v ICAN. Edini, ki dejansko izdela zakonski osnutek, je tajnik ICAN Pipp; stališče poda tudi dr. Serajnik. Kljub podaljšanju roka za dva meseca osnutek dr. Messnerja nikoli ne prispe v ICAN.
7.	7. 1987
Parlamentarno vprašanje ministrici Hawličkovi, zakaj kljub večkratnim obljubam Hrvatskemu kulturnemu društvu CHKD) doslej še ni ustanovljena jezikovna komisija za gradiščansko-hrvaški jezik in ali je vzrok za zamujanje protest (socialističnega) prezidija županov in podžupanov hrvaških in dvojezičnih občin. V odgovoru ministrica izjavi, da pravno ni razčiščeno, za kateri jezik pravzaprav gre („hrvaški“, „gradiščansko hrvaški“, „materin“, „lasten“ itd. so v odgovoru citirane variante) in da naj se najprej Hrvatje sami zmenijo med seboj.
7. 7. 1987
Parlamentarno vprašanje kanclerju Vra-nitzkemu, zakaj Romi in Sinti v Avstriji niso priznani kot narodna skupnost in kakšni ukrepi so predvideni za ohranitev Romov in Sintov. V odgovoru je rečeno, da Romov in Sintov ni mogoče priznati kot narodno skupnost, dokler niso zadosti organizirani, in da obstoječi zakoni zadoščajo njihovi zaščiti.
Delegacija avstrijskih manjšin (SC DunajH v pogovoru s francoskim ambasadorjem 14. 5. 1987
Predstavniki Centra avstrijskih narodnosti informirali angleškega ambasadorja 0’Neilla
25. 6. 1987
7. 7. 1987
Na tiskovni konferenci ob 10. obletnici veljave ZNS Smolle najavi, da bo ZAL izdelala vseavstrijski manjšinskošoiski zakon, ki naj bi veljal za vse narodne skupnosti. Zastopnike celovške univerze Smolle svari pred predlogi glede asistenčnega učitelja.
10.	7. 1987
Drugi razgovor delovne skupine Lö-schnak/Neisser/NSKS/ZSO.
31. 7. 1987
Kot edini koroški politik Smolle obišče merilno postajo „Greenpeace" v Celovcu.
4.	8. 1987
Kot razberemo iz prve rubrike „Mi v parlamentu" v NT, je Smolle doslej 12-krat govoril državnemu zboru, zastavil 36 parlamentarnih vprašanj ministrom, sodeloval pri petih podijskih diskusijah in 10-krat predaval o manjšinski problematiki. Bilo je devet tiskovnih konferenc in nad 50 razgovorov in intervencij v zvezi z manjšinskimi zadevami.
(1. 9. 1987
Druga seja komisije ORF — dr. Nagiller — o manjšinskih oddajah.)
15. 9. 1987
Kot član štiristrankarske parlamentarne delegacije obišče Smolle Demokratično Arabsko Republiko Saharo.
C24. 9. 1987
Koroški deželni zbor soglasno sprejme nujnosti predlog in ga usmeri na zvezno vlado, češ da mora z začetkom šolskega leta 1988/89 že veljati novi manjšinskošoiski zakon na podlagi pedagoškega modela.)
30.	9. 1987
V zvezi z nakupom lovcev — prestreznikov Draken štajerski poslanci ÖVP izrečejo nezaupnico ministru Lichalu. Pridružijo se
tudi Zeleni. Smolle v svojem govoru poudari, da je zanj vzrok za nezaupnico Lichalu tudi polaganje venca avstrijske vojske pred brambovskim spomenikom v Št. Jakobu.
(30. 9. 1987
Strokovna komisija za dvojezično šolstvo na svoji peti seji razpravlja o vmesnem poročilu. Nato se izkaže, da je bila peta seja zadnja in da je vmesno poročilo hkrati končno poročilo — razgovori o dvojezičnem šolstvu se s strokovne vrnejo na politično raven.)
1.	10. 1987
Smolle se v pisanju ministrici Havvličkovi zavzame za večjo podporo literatom narodnih skupnosti. Nihče izmed članov pristojnih komisij ne obvlada jezikov avstrijskih narodnih skupnosti in torej tudi ne more primerno ocenjevati dela teh literatov.
8.	10. 1987
Kuratorij ICAN obravnava prvi osnutek
vseavstrijskega manjšinskošolskega zakona.
V	ICAN včlanjene organizacije se dogovorijo, da člane delovnega krožka v parlament v bodoče imenuje ICAN.
19.	10. 1987
Dunajski študentje začnejo večdnevno stavko, s čimer protestirajo proti zmanjšanju denarnih doklad in znižanju starostne meje za pravico prejemanja teh doklad. Smolle podpre stavkajoče študente, jih obišče v zasedenem audi-maxu univerze ter prebere njihove zahteve državnemu zboru.
22.	10. 1987
V	govoru v debati o novem zveznem proračunu Smolle opozori na ponovno znižanje finančne podpore narodnim skupnostim. V novem proračunu je za vse narodne skupnosti predvidenih samo še 4,4 milijona šil. — toliko, kot zasluži direktor nekega podržavljenega podjetja. Smolle opozori, da bi 4,4 miljona bilo za narodne skupnosti morda upravičeno, če bi zveza dodatno prevzela stroške za dvojezične otroške vrtce, za znanstveno dejavnost o problemih narodnih skupnosti, za oskrbo z mediji v njihovih jezikih, za financiranje kulturne dejavnosti itd. Vendar so narodne skupnosti prisiljene, da vso to infrastrukturo vzdržujejo same, pod temi pogoji pa je 4,4 mio. šil. podpore zafrkancija. Kljub temu pa je v poročilu o proračunu za leto 1987 pisalo, da je prekoračitev proračuna tudi posledica dodatnih izdatkov za narodne skupnosti. Smolle si to lahko razlaga le tako, češ da so več denarja dobili Južni Tirolci — čeprav podpore zanje v proračunu nikjer ne izkazujejo. To podporo Južnim Tirolcem ima Smolle za potrebno in jo odobrava, zahteva pa, da morajo za vse narodne skupnosti veljati enaka merila.
Smolle nadalje pove, da se vlada in koroški Slovenci že deset let pogajajo o štirih točkah: finančna podpora, dvojezični otroški vrtci, ORF in trgovska akademija. Smolle opozori, da je znak ignorance, če
Smolle
vodil razgovore
z ministrskim
predsednikom
Sovjetske
zveze
Nikolajem
Riškovom
8. 8. 1987
vlada v desetih letih ni bila v stanju uresničiti seznama štirih točk.
Nadalje Smolie še enkrat podpre zahteve stavkajočih študentov ter se zavzame za večjo podporo manjšim kulturnim skupinam in ljudski kulturi na račun subvencij dunajskim gledališčem in centralni kulturi.
29. 10. 1987
Smollejevo „nujno vprašanje“ v zvezi s študentskimi demonstrancijami podpre 20 poslancev. To zadošča, da morata kancler Vranitzky in minister Tuppy v parlamentu poslušati izvajanja Smolleja o nesocialnem postopanju vlade, ki je povzročilo študentske stavke.
4. 11. 1987
Deželno sodišče Celovec vpraša državni zbor za privoljenje za uvedbo kazenskega postopka proti poslancu dr. Jörgu Haiderju zaradi § 111 kazenskega zakonika. Smolie v svojem govoru sicer meni, naj imuniteta poslancev v bistvu ostane neokrnjena, izrabi pa priložnost, da državni zbor seznani z znanstvenimi študijami o stilu in načinu Haiderjevih govorov in z dolgo vrsto Haiderjevih politično dvomljivih citatov. Med njimi tudi Haiderjev citat, da „je krepka, če si zvezna vlada vzame cel dan časa, da sedi skupaj s tistim majhnim krogom tako imenovanih slovenskih zastopnikov, katerega sestavljajo nekdanji bombaši in akterji nasilnih akcij“. „Takšne besede ne spadajo v parlament in ne spadajo v usta avstrijskega poslanca,“ je Smolie zaključil govor.
4.	11. 1987
Parlamentarno vprašanje notranjemu ministru, zakaj zaradi nacističnega delovanja v smislu člena 9 ADR ne razpusti društva „Österreichischer Turnerbund“. Odgovor: pravno ni možno, ker kljub ugotovitvi nekega sodišča iz leta 1980, da glasilo Turnerbunda piše v neonacističnem smislu, doslej še ni prišlo do kazenskopravnih obsodb.
5.	11. 1987
Parlamentarno vprašanje ministroma
Blechi in Neisserju, kaj nameravata ukreniti proti občini Velikovec, ker prepoveduje nastopanje slovenskih skupin v „Neue Burg“. V odgovoru ministra pravita, da ničesar ne moreta ukreniti, ker ta prepoved ni javno-, temveč civilnopravne narave.
5. 11. 1987
Parlamentarno vprašanje zunanjemu ministru Mocku, če meni, da se občina Velikovec kljub prepovedi nastopanja slovenskim skupinam v „Neue Burg“ lahko imenuje „občina Evrope“. Odgovor: Ta vzdevek pravno ni definiran in vsaka občina lahko sama sklene, da se tako imenuje. Zato ji tega naziva tudi ni mogoče odvzeti.
15. 11. 1987
Smolie se udeleži podijske diskusije ob dnevu slovenske literature v Marburgu ob Lani v Nemčiji.
17.	11. 1987
Na tiskovni konferenci Smolie zahteva hitro ustanovitev sosveta za slovensko narodno skupnost. Predvsem naj bi sosvet zavzel stališče o šolskem vprašanju; prav pri tem vprašanju bi točno videli, če je vlada pripravljena slediti svetom sosveta ali ne. Smolie se zavzame, da morajo biti ravnatelji dvojezičnih šol na vsak način dvojezični.
(18. 11. 1987
Zvezni predsedniki SPÖ, ÖVP in FPÖ sklenejo izvesti pedagoški model. V naslednjih dneh sledijo protestne akcije proti trostrankarskemu sporazumu o šolskem vprašanju. „Zasedba“ božičnega drevesa iz občine Sele na Dunaju, demonstracija ob priliki srečanja Mock-Dizdarevič v Gradcu, študentje zasedejo centrali SPÖ in ÖVP na Dunaju, nazadnje 26. 11. zasedba deželne vlade v Celovcu.)
26.	11. 1987
Dva dni prej je deželna vlada sprejela sklep o novi podpori za tovarno celuloze
v Magdalenu pri Beljaku. Ta sklep vključuje odločitev, da tovarna celuloze Obir na Rebrci ne dobi podpore iz javnih sredstev. Smolie se v parlamentu zavzame za takojšnjo podporo Obirju in proti nesmiselnim milijonom za „škaf brez dna“ v Magdalenu.
V	zvezi s šolskim vprašanjem pozdravi izjave nekaterih politikov, ki še upajo na rešitev v soglasju s Slovenci. Smolie meni, da sicer za nadaljnji razvoj na Koroškem ni mogoče dati nobene garancije. Šele po tem uvodu se loti teme dnevnega reda: financiranje in organizacijska struktura bolnišnic.
28.	11. 1987
Smolie se udeleži kongresa SVP na Južnem Tirolskem.
11.	12. 1987
Smolie se v govoru v državnem zboru ponovno zavzame za podporo tovarni celuloze Obir in ostro kritizira zgrešeno koroško gospodarsko politiko v zvezi s podporami tovarnama celuloze Magdalen in Obir. Pozove poslance, naj se udeležijo demonstracije za ohranitev tovarne Obir 15. 12. na Dunaju. Smolie naznani, da imata Gradiščanska in Koroška med vsemi zveznimi deželami najvišji delež brezposelnih in da industrijska produkcija v omenjenih zveznih deželah nazaduje. Vsak drugi Gradiš-čan je vozač. Vse to kaže, da sta Koroška in Gradiščanska krizni območji. S tem v zvezi Smolie vpraša, kakšen smisel ima zavzemanje za pravice narodnih skupnosti na kakem teritoriju, če na tem teritoriju ljudje ne najdejo kruha, ga zapuščajo in se drugod asimilirajo.
11.	12. 1987
Govor v debati o politiki za mladino. Mdr. pozove za mladino pristojno ministrico, naj se zavzame za takšno rešitev šolskega vprašanja, ki je v smislu mladine narodnih skupnosti in ki jo obvaruje pred stalno diskriminacijo. Pove, da se diskriminacija narodnih skupnosti začne že pri najmlajših, saj ni nobene možnosti za uporabo jezika narodne skupnosti v javnih otroških vrtcih.
11. 12. 1987
Razgovor delegacije koroških Slovencev z zveznim kanclerjem.
O šolskem vprašanju se bo razpravljalo še v parlamentarnem pododboru za šolstvo. V naslednjih dneh se klubski predsednik SPÖ Fischer izrazi pripravljen za nadaljevanje razgovorov.
16.	12. 1987
Razgovor s klubskim predsednikom SPÖ Fischerjem o šolstvu.
(19. 12. 1987
Demonstracija proti trostrankarskemu sporazumu v šolskem vprašanju na Dunaju.)
22.	12. 1987
V	Kroatisch Minihof/Mjenovo pri Ni-kitsch/Filež na Gradiščanskem so ob
dnevu hrvaške mladine na zasebnih zemljiščih postavili dvojezične krajevne napise. Nekaj dni pozneje je žandarmerija te napise fotografirala in jih nato odstranila, varnostna služba pa je uvedla preiskavo. Smolle postavi ministru Mocku parlamentarno vprašanje, če ta ukrep za zaščito manjšin vzdrži pred mednarodnim forumom in če po tem dogodku še zmeraj trdi, da je člen 7 izpolnjen. Odgovor: šlo je za varnost cestnega prometa, s členom 7, o katerem minister trdi, da je izpolnjen, vse to nima opravka. Minister Blecha odgovori na vprašanje, zakaj je varnostna služba začela preiskavo, češ da je bil to nesporazum.
11. 1. 1988
Ustavno sodišče je v zvezi s pritožbo gradiščanskih Hrvatov zaradi neupoštevanja hrvaščine kot uradnega jezika razveljavilo nekatera določila ZNS. Na tiskovni konferenci skupno z odvetnikom dr. Vano in dr. Apovnikom Smolle poudari, da se je ustavno sodišče s tem izreklo proti pri-znavalnemu principu in da vsebuje člen 7 neposredno izvedljive osnovne pravice, ki segajo dlje, kot so doslej menili mnogi politiki. Smolle se zavzame za konstruktivne pogovore z vlado za novo določitev veljav-nostnega območja ZNS.
11.	1. 1988
Deželno vodstvo KEL ostro obsodi mazaško akcijo proti predsedniku NSKS dr. Grilcu. Do mazaške akcije je prišlo po Grilčevem intervjuju, ko je izjavil, da si v zvezi s šolskim vprašanjem lahko predstavlja skupno rešitev z vlado, če bo zagotovljeno, da mora drugi učitelj opraviti izpit iz slovenščine in da imajo pri nastavitvi prednost dvojezični učitelji oz. učitelji z maturo iz slovenščine.
12.	1. 1988
Smollejev sodelavec Rihard Grilc v NT graja, da so vse manjšinske organizacije sicer pozdravile Smollejevo zavzemanje za vseavstrijski manjšinskošolski zakon, da pa nobena ni bila pripravljena sodelovati pri izdelavi tega zakona. Na Dunaju so namreč izdelali več osnutkov tega zakona, katere so manjšinske organizacije zopet samo kritizirale, niso pa bile pripravljene v osnutke vgraditi svojih konkretnih predstav.
13.	1. 1988
Razgovor z dr. Abdullahom iz Arabske lige.
14.	1. 1988
Občni zbor ICAN potrdi Smolleja kot predsednika. Občni zbor mdr. sklene začeti s projektom o dvojezični vzgoji; v okviru tega projekta naj se izdela zakonski osnutek o dvojezičnih otroških vrtcih. Ker ZSO doslej še ni razrešila vprašanja članstva v ICAN, se dr. Zwitter ml. obveže, da bo to vprašanje do poletja dokončno rešeno.
15.	1. 1988
Nadaljevanje pogajanj od 11. 12. 1987
med zastopniki klubov SPÖ in ÖVP in predstavniki slovenskih osrednjih organizacij o možnostih za skupno rešitev v šolskem vprašanju. Do nadaljevanja razgovorov je prišlo po Smollejevih prizadevanjih. Ob priliki teh pogajanj predsednik ZSO Wieser v intervjuju za ORF reče, da se strinja s številom za odprtje razreda 10 kot doslej.
21.	1. 1988
Razgovor s frakcijskim vodjem SVP Frasnellijem.
22.	1. 1988
Razgovor z ministrom Löschnakom o pripravi memoranduma. V naslednjih dneh tudi razgovor z ministrom Neisserjem.
28.	1. 1988
Smolle pri Avstrijskem tiskovnem svetu protestira zaradi Stichaunerjevega napada na prof. Gstettnerja v Kärntner Krone Zeitung.
2.	2. 1988
Obisk delegacije ICAN pri italijanskem ambasadorju.
2.	2. 1988
V pogovoru z NT Smolle pravi, da bodo okoli 10. 3. vložili zakonski predlog treh strank za novo ureditev dvojezičnega šolstva. Zato naj koroški Slovenci nemudoma izdelajo lasten zakonski predlog, katerega naj bi vložili Zeleni, tako da bi postal predmet parlamentarnih razprav tudi predlog Slovencev. Smolle izjavi, da mu je uspelo dobiti pristanek strank za ustanovitev posebnega pododbora šolskega odbora; slovenski zastopniki bodo v obliki hearingov dobili možnost, da še enkrat pojasnijo svoje predstave o novi ureditvi dvojezičnega šolstva.
16.	2. 1988
Razgovor s klubskim predsednikom KÖ-nigom (ÖVP) o šolstvu.
17.	2. 1988
Nadaljnji razgovor med zastopniki NSKS in ZSO ter ministroma Löschnakom in Neisserjem. Zastopniki koroških Slovencev in ministra kot zastopnika zvezne vlade sklenejo memorandum, pogodbo, v kateri se vlada obveže v pozitivnem smislu rešiti seznam štirih točk, in sicer vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev, vprašanje finančne podpore osrednjim organizacijam, vprašanje radijskih in televizijskih oddaj in vprašanje dvojezične trgovske akademije. Koroški Slovenci pa naj zato imenujejo člane za narodnostni sosvet. Memorandum je v veliki meri posledica Smollejevega delovanja. Smolle je 29. 10. 1987 v pismu Vranitzkemu, Neisserju in Löschnaku konkretno izoblikoval zahteve koroških Slovencev v teh štirih točkah. Skoraj istočasno je o financiranju osrednjih organizacij vodil pogovore s finančnim ministrom Lacino in državnim sekretarjem Dietzem. Osnova za razgovore osrednjih organizacij z ministroma Löschnakom in Neisserjem so bili Smollejevi redni stiki z dr. Holzingerjem, ki je v uradu zveznega kanclerja pristojen za manjšinska vprašanja. V zvezi s trgovsko akademijo je imel Smolle redne stike z ministrom Neisserjem in ministrico Hawličkovo. Prav tako je rešitev vprašanja slovenskih oddaj na ORF posledica stikov z generalnim intendantom Podgorskim.
18.	2. 1988
Parlamentarno vprašanje ministru Fo-reggerju v zvezi s preureditvijo zemljiške knjige in vnosom v računalnik v okrajih dvojezičnega ozemlja.
23. 2. 1988
V intervjuju za NT predsednik NSKS dr. Grilc in Smolle naznanita, da bo Narodni svet imenoval člane za sosvet, ker je z memorandumom prišlo do prvih rezultatov po tridesetih letih. Grilc in Smolle zahtevata, naj sosvet še pred sklepanjem v parlamentu da svoje mnenje o šolskem vprašanju. Poseben poudarek dajeta tudi na sodelovanje Slovencev v parlamentarnem pododboru za šolstvo, ker bo od tega sodelo-
Stovenski center, Dunaj: zastopniki avstrijskih manjšin so obiskali italijanskega ambasadorja Alessandra Quoronija
2. 2. 1988
Poslanci zelenega kluba 1988
vanja odvisno, v kolikšni meri bo uspelo izboljšati posamezna določila šolskega zakona in predlog v celoti. Smolle argumentira, da kdor ne priznava sedanjih rezultatov in ni pripravljen tudi v nadaljnjih pogajanjih zavzemati se za izboljšanje šolske situacije, prepušča trem strankam, da delajo po svoje.
25.	2. 1988
Avstrijski tiskovni svet obravnava Smolle-jevo pritožbo zoper Stichaunerja zaradi njegovih napadov na Gstettnerja v Kronen Zeitung; Stichaunerja obsodi, češ da je prekoračil sprejemljive meje polemike in s tem kršil službene dolžnosti novinarja.
Smolle tudi v parlamentu od znanstvenega ministra Tuppyja zahteva, naj poskrbi za konec obrekovanj proti Gstettnerju. Koroški politiki so namreč zmerjali Gstettnerja, da je levi ekstremist in onesnaževalec koroške časti. Prav tako se Smolle zavzame za rektorsko konferenco, kateri so odrekali pravico, da se ukvarja z manjšinskimi vprašanji, in ji grozili s preiskavami.
2.	3. 1988
V zadevi dvojezičnega šolstva pogovor s predsednikom šolskega odbora v parlamentu Schafferjem.
4. 3. 1988
Smolle na tiskovni konferenci pove, da je sedaj samo od koroških Slovencev odvisno, če se bo manjšinska politika po tridesetih letih brezuspešnih pogajanj premaknila z mrtve točke ali ne. Vlada ponuja hitro rešitev štirih točk v primeru, da Slovenci vstopijo v sosvet. Posebej pomembno bi bilo, da bi sosvet obravnaval tudi šolsko vprašanje. Tajnik ICAN Pipp predstavi osnutek šolskega zakona, katerega naj bi vložila ZAL. Osnutek ne predvideva
ločevanja, asistenčni učitelj, ki mora imeti vsaj maturo iz slovenščine ali enoletni tečaj, je predviden šele pri sedmih prijavljenih otrocih. Osnutek upošteva tudi dvojezično trgovsko akademijo in otroške vrtce. Pipp meni, da osnutek ni idealen, skuša pa preprečiti negativne strani pedagoškega modela.
7.	3. 1988
Parlamentarno vprašanje zveznemu kanclerju v zvezi s podporo za gradnjo kulturnega centra v Stinacu na Gradiščanskem nekemu društvu iz okoliša (socialističnega) prezidija županov in podžupanov hrvaških in dvojezičnih občin iz proračuna za narodne skupnosti. Hrvatje so namreč tožili, da nekatere hrvaške skupine v tem centru ne smejo nastopati. Vranitzky nato poudari, da kulturni center v pretežno hrvaškem kraju Stinac gotovo služi tudi Hrvatom.
8.	3. 1988
Posvet o dvojezični trgovski akademiji med zastopniki prosvetnega ministrstva in osrednjih organizacij. Zastopniki ZSO se izrečejo za lokacijo trgovske akademije v Velikovcu oz. pri naslednji seji 21. 3. 1988 za dislocirane razrede.
9.	3. 1988
Govor k poročilu o pospeševanju političnega izobraževanja in publicistike. Smolle kritizira, da so podpore časopisom v glavnem vezane na višino naklade, kar močno zapostavlja časopise narodnih skupnosti, ki že iz jezikovnih razlogov ne morejo doseči višjih naklad. Zapostavljeni so tudi različni kulturni časopisi in sploh časopisi, ki so namenjeni le manjšemu krogu zainteresiranih. Prav ti časopisi pa so najbolj odvisni od subvencij; zaradi pre-
majhne podpore jih vsako leto nekaj preneha z delovanjem. Smolle omeni tudi probleme manjšinskih založb, ki prav tako iz jezikovnih razlogov ne dosegajo višjih naklad. Smolle se zavzame, da bi se za javne naloge vsaj deloma posluževali teh založb.in jih na ta način podpirali.
11.	3. 1988
Obisk v bivšem koncentracijskem taborišču v Mauthausnu.
12.	3. 1988
Ob obisku bivšega koncentracijskega taborišča za Cigane v Lackenbachu se kancler Vranitzky zavzame za spremembo zakona o pomoči žrtvam (Opferfürsorgegesetz), in sicer tako, da bi bili zajeti vanj tudi' Romi in Sinti. Osnutek za spremembo zakona prav v tem smislu je poprej že izdelal Smolle, vendar niti pri SPO niti pri ÖVP ni našel poslanca, ki bi bil pripravljen ta osnutek podpreti in s tem omogočiti, da bi ga vložil kot zakonski predlog.
12.	3. 1988
V posebni izjavi predsedstvo NSKS zavrne napade predsednika ZSO na Karla Smolleja, katere je v javnost posredoval prek radia in nemškega časopisja. Predsedstvo NSKS te napade ocenjuje kot višek večmesečne gonje proti Smolleju in proti NSKS. V izjavi je rečeno, da bo tudi sad politike predsednika ZSO, če v prizadevanjih za Slovence ne bi dosegli napredkov. Nadalje NSKS zopet apelira na ZSO, naj čimprej sklepa o vstopu v sosvet.
14,—18. 3. 1988
Obisk parlamentarne delegacije v Beogradu. Smolle informira jugoslovanske zastopnike o avstrijski manjšinski politiki, zlasti o šolskem vprašanju. Manjšinska politika postane ena izmed centralnih točk obiska avstrijske delegacije.
22. 3. 1988
SPÖ, ÖVP in FPÖ vložijo skupen zakonski predlog za spremembo manjšinsko-šolskega zakona. Osnutek predvideva delitveno število 7; najvišje možno število učencev v razredu pa naj bi bilo 20. Za 14 ur tedensko je predviden asistenčni učitelj kot enakopravni razredni učitelj. Za asistenčne učitelje so na Pedagoškem inštitutu predvideni izobraževalni tečaji, jezikovni tečaji iz slovenščine pa so samo na prostovoljni bazi. Medtem ko je osnutek ministrstva omogočal ločevanje po jezikovnih kriterijih, vloženi osnutek pri sedmih prijavljenih otrocih to predpisuje. S tem sta velestranki v odločilnih točkah popustili Haiderjevim zahtevam.
Smolle istočasno vloži peticijo, ki vsebuje zakonski predlog, na podlagi vmesnega poročila strokovne komisije. Kot zakonski predlog Smolle tega osnutka ni mogel vložiti, ker bi potreboval osem podpisov, dobil pa jih je samo sedem iz vrst poslancev Zelenih. Kljub prejšnjim obljubam SPÖ nihče izmed socialističnih mandatarjev ni bil pripravljen prispevati osmega podpisa. Smollejev predlog predvideva število 10 za odprtje razreda kot doslej,
PODPORA ŽRTVAM NACIZMA OB 50. OBLETNICI OKUPACIJE
najvišje število učencev v razredu naj bi bilo 25. Pri razdelitvi učencev na razrede jezikovni kriteriji ne bi smeli biti odločilni. Asistenčni učitelj je za poskusno dobo petih let predviden v razredih z več ko šestimi prijavljenimi otroki in mora imeti isto kvalifikacijo kot razredni učitelj; v skrajnem primeru naj bi zadostovala matura iz slovenščine ali zaključen tečaj iz slovenščine, ki je trajal vsaj dva semestra. Na vadni šoli pedagoške akademije v Celovcu so predvideni dvojezični razredi; nadalje je predvideno dvojezično izobraževanje otroških vrtnaric. V smislu člena 14 avstrijske ustave naj bi bila za urejanje manjšinskega šolstva pristojna samo zveza, medtem ko je bila doslej kompetenca med zvezo in deželo deljena.
SPÖ in ÖVP obljubita, da bodo s sprejemanjem novega manjšinskošolskega zakona počakali, da bo o tem dal stališče tudi sosvet, seveda s pogojem, da se sosvet konstituira še pred poletjem.
22.	3. 1988
V govoru k poročilu o podpori gospodarstvu se Smolle zavzame za večjo podporo podjetjem male in srednje velikosti, ker se ta podjetja bolje prilagajajo razmeram na trgu. Razen tega so manjša podjetja edina, ki se lahko naselijo tudi v obrobnih krajih, kjer so sicer delavci prisiljeni, da se vozijo drugam. Posebej pomembno, da pridejo podjetja k delovni sili in ne delovna sila k podjetjem, je za področja, kjer žive narodne skupnosti. Smolle meni, da bi bilo na Koroškem še precej slabše, če bi ne bilo mešanih podjetij. Izjavi, da so bili to edini investorji, ki so se pomujali ustvariti delovna mesta za obe narodni skupnosti in so s tem odigrali pozitivno vlogo za sporazumevanje med delojemalci obeh narodnih skupnosti; hkrati zavrne Haiderjeve napade in napade KHD na ta podjetja. Smolle se vnovič zavzame za podporo tovarni celuloze Obir, ker ima izdelan sanacijski koncept, medtem ko o tovarni celuloze Magdalen strokovnjaki trdijo, da ne bo nikoli proizvajala v tolikšni meri, da bi krila stroške proizvodnje.
23.	3. 1988
Razprava o zakonu o enkratni podpori žrtvam nacizma ob 50. obletnici okupacije. Haider v parlamentu zahteva, da enako podporo dobijo tudi tisti Korošci, ki so jih po vojni odvedli partizani. Smolle v svojem govoru pove, da so bili med odvedenci uradniki Gestapo, ljudje, ki so sodelovali pri sestavljanju list za izseljevanje koroških Slovencev in poskrbeli, da je marsikdo prišel v koncentracijsko ali delovno taborišče. Prebere številke članskih izkaznic NSDAP nekaterih odvedencev in opomni, da nizke številke kažejo, da so bili ti ljudje že leta 1934 ilegalni nacisti in so na Koroškem pripravljali priključitev. Smolle meni, da so bili med odvedenci gotovo tudi nedolžni, da pa Haiderjev predlog kaže, kako lahkomiselno je dandanes mogoče pomešati storilce in žrtve z namenom sporočiti: pravzaprav smo bili vsi žrtve. Smolle še pove, da ga je sram, ker mnogi obravnavajo ta čas tako površno in tudi populistično.
Deželni glavar Gradiščanske Sipötz v pogovoru z državnozborskim poslancem Smollejem
Smolle nadaljuje in opozori na absurd, če s s tem zakonom Romom in Sintom podeli enkratna podpora v višini 2500 ali 5000 šilingov, istočasno pa se jih ne priznava kot žrtve fašizma. 50 % Romov in Sintov je v taboriščih izgubilo življenje; največji ciganski taborišči v Avstriji sta bili Lackenbach in Maxglan. Del žrtev je dobil po vojni odškodnino, ki jo je zagotavljal zakon o odškodninah, in pravico do pokojnine. Rome in Sinte, Cigane iz taborišč Lackenbach in Maxglan, pa je zakon izključeval. To izključitev so utemeljili, češ da so Cigane zasledovali tudi že pred časom nacizma in da je bila zanje pristojna samo kriminalna policija in ne SS. „S tem se sugerira, da je bilo zasledovanje Ciganov navadno zasledovanje kriminalcev in ne posledica nacistične rasistične norije,“ je opozoril Smolle in nadaljeval, da Cigani do danes še niso dobili odškodnine za izgubo premoženja in lastnine ter za zmanjšani zaslužek; odškodnino so dobili le za onemogočeno šolsko izobrazbo. Tudi za zdravstvene poškodbe niso dobili odškodnine, saj le redko kdo uspe dokazati, da je bolezen neposredna posledica taborišč. Posebej Smolle opozori tudi na proti lastni volji sterilizirane Cigane. „Vse to naj bi bilo zdaj poplačano z 2500 šilingi,“ je zaključil Smolle, ki zaradi vseh teh razlogov glasuje proti zakonu.
9.	4. 1988
Dvajseta obletnica Gradiščansko-mad-žarskega kulturnega društva. Smolle izjavi, da se lahko zgodi, da bo 25-letnica najvišja, če se manjšinska politika do Madžarov ne bo bistveno spremenila.
13.	4. 1988
Prva seja parlamentarnega pododbora za dvojezično šolstvo. Smolle uro in četrt razlaga stališče osrednjih organizacij, rek-
torske konference itd. in poudari, da pri vmesnem poročilu samo v treh točkah niso dosegli soglasja. Zato predlaga, naj zopet skličejo komisijo. Kar se tiče iniciativnega predloga treh strank, izjavi, da ni upošteval niti soglasno usklajenih točk vmesnega poročila. Nadalje Smolle zastopa peticijo z vloženim zakonskim predlogom osrednjih organizacij, katerega pa hočejo stranke obravnavati samo po potrebi.
13.	4. 1988
Obisk delegacije PLO v ICAN.
15.	4. 1988
Razgovor z delegacijo iz Iraka.
20.	4. 1988
Ob predstavitvi študije „Slovenci v Celovcu“ je moral prof. Gstettner znanstvenemu ministrstvu točno poročati o poteku pre-zentacije, o številu prisotnih, o reakcijah itd. Predstavitve so se udeležili tudi uradniki državne policije, ki so prav tako poročali ministrstvu o njenem poteku. Smolle zastavi znanstvenemu in notranjemu ministru parlamentarno vprašanje, zakaj je moral prof. Gstettner poročati, čemu je o prezen-taciji študije poročala tudi državna policija in ali je deželni glavar Wagner pri ministrstvu res interveniral proti Gstettnerju. Odgovor: Gstettner je moral poročati, ker je ministrstvo financiralo študijo in je hotelo biti seznanjeno z rezultati; Wagner nikdar ni interveniral; policija pa je samo izkoristila pravico, da na javne prireditve lahko pošlje svoje zastopnike.
21.	4. 1988
Smolle v govoru kritizira izobraževaje na pedagoških akademijah in univerzah. Meni, da se s stalnim povečevanjem števila izpitov ustvarja skrit numerus clausus,
AVO O MANJŠINSKEM ŠOLSTVU
medtem ko več izpitov nikakor ne pomeni tudi boljše izobrazbe. Za študij tujih jezikov zahteva obvezen praktikum v inozemstvu, ki naj velja kot študijski čas. V sedanjih razmerah je jasno, da le malokdo absolvira takšen praktikum, ker bi s tem izgubil dragoceni študijski čas. Proračun za univerze je tako nizek, da kljub vsem klicem po Evropi s takšno izobrazbo ne bomo prišli tja. Smolleja zanima, če so parlamentarci pripravljeni resnost zahteve po boljši izobrazbi dokazati s tem, da v iniciativni predlog za spremembo manjšinskošolskega zakona zapišejo, da ima bolje kvalificirani učitelj prednost pred nižje kvalificiranim.
(25. 4. 1988
NSKS imenuje člane narodnostnega sosveta in poziva ZSO, naj stori enako, tako da bi se lahko sosvet še ukvarjal tudi z dvojezičnim šolstvom.)
28.	4. 1988
Druga seja parlamentarnega pododbora za dvojezično šolstvo — na dnevnem redu so hearingi s strokovnjaki. Smolle je za Zelene imenoval dr. Reginalda Vospernika in po želji ZSO dr. Marjana Sturma. Kot strokovnjak prosvetnega ministrstva je bil imenovan dr. Valentin Inzko. Zastopnik ZSO Sturm po sklepu svoje organizacije hea-ring bojkotira.
29.	4. 1988
Smolle v NT izjavi, da bi bilo neodgovorno zavračati sodelovanje v parlamentarnem pododboru in pri hearingih, ker bi si s tem sami onemogočili informiranje poslancev. Poudari tudi, da je potrebno v zvezi s šolskim vprašanjem izrabiti vse možnosti za konstruktivno rešitev.
29.	4. 1988
V zvezi z imenovanjem članov NSKS v sosvet SV ponovno ostro napade politiko NSKS ter Smollejevo politiko in govori o načrtni destabilizaciji demokratičnega in solidarnostnega gibanja; nadalje Smolleju očita, da je na poti, da kloni pred nem-škonacionalnimi silami v deželi ter da se odpoveduje akcijski enotnosti. SV očita, da sta NSKS in Smolle zadovoljna z denarno podporo in da se ne zavzemata za narodne pravice.
2.	5. 1988
Smolle preda signatarnim silam ADP noto, v kateri poudarja, da lahko pride do poslabšanja položaja koroških Slovencev. Smolle intervenira tudi pri jugoslovanskem poslaniku. Na tiskovni konferenci pove, da so v šolskem pododboru stranke nepremakljive, medtem ko so Slovenci pripravljeni za razgovore.
5.	5. 1988
Termin pri ambasadorju Türcku o mednarodni čarti manjšinskih pravic.
6.	5. 1988
Na diskusijski prireditvi na dunajski univerzi se Smolle zavzame za aktivno in pasivno volilno pravico tujih delavcev.
10.	5. 1988
Parlamentarno vprašanje zveznemu kanclerju, ali je zagotovljeno, da se pri vnosu javnih knjig na računalnik ohranijo slovenska krajevna in ledinska imena. Kancler odgovori, da ima Avstrija velik interes, da se ta imena ohranijo.
10.	5. 1988
Po razsodbi ustavnega sodišča v zvezi z veljavnostnim območjem hrvaščine kot uradnega jezika zvezna vlada pripravlja novo odredbo. Smolle zastavi parlamentarno vprašanje, zakaj v isti odredbi ne upoštevajo tudi madžarščine kot uradnega jezika in kdaj bo prišlo do odredbe v zvezi z madžarščino. Nadalje Smolle sprašuje, če bo tudi nova odredba sledila restriktivni interpretaciji člena 7. Odgovor: možne so še bolj restriktivne interpretacije člena 7.
nižje kvalificiranega. Za nastavitev ravnateljev velja isti ključ kot za asistenčne učitelje; tudi tu lahko pride do izrinjenja nižje kvalificiranega ravnatelja. Razredni učitelj ima kompetence razrednika;
—	delitveno število je 9, najnižje število za odprtje razreda je 7, najvišje število učencev v razredu je 20;
—	triletna poskusna doba za novi šolski model ob spremljavi posebne komisije pri prosvetnem ministrstvu. Pri prosvetnem ministrstvu je treba ustanoviti mesto za pritožbe. Po treh letih mora komisija šolskemu odboru v parlamentu podati obširno poročilo.
Poslanec Zelenih Andreas Wabl, ki je tudi član parlamentarnega pododbora za dvojezično šolstvo, potrdi, da sta bili pred tem sklepom informirani obe osrednji organizaciji, ki sta dali pristanek k tej rešitvi.
„	s-
Karel Smolle na obisku v ZDA. Na sliki z oktetom Zvon.
1988
10.	5. 1988
Obisk pri zveznem predsedniku Wald-heimu v zadevi šolskega vprašanja. Pre-verba možnosti neratificiranja zakona.
13.	5. 1988
Sestanek z ministrom Mockom o položaju v Jugoslaviji in o manjšinskih vprašanjih.
17.	5. 1988
Pod pogojem, da se bo koroška deželna vlada pismeno strinjala s takšnim sklepom, v parlamentarnem pododboru za dvojezično šolstvo pride do štiristrankar-skega sporazuma. Smolle je pripravljen dati privoljenje iniciativnemu predlogu SPÖ, ÖVP in FPÖ, če pride do sledečih sprememb:
— deželna vlada mora pismeno potrditi, da asistenčni učitelj potrebuje kvalifikacijo za dvojezični pouk; kvalifikacijo lahko nadomesti matura iz slovenščine ali dvose-mestrski tečaj iz slovenščine z zaključnim izpitom. Razen tega mora asistenčni učitelj opraviti tečaj o skupinskem delu in tečaj o spoznavanju slovenske kulture. Višje kvalificirani asistenčni učitelj izpodrine
21. 5. 1988
Smolle je „gost v žurnalu“, to je obširni intervju v sobotni opoldanski informacijski oddaji avstrijskega radia.
21. 5. 1988
Izide posebna izdaja SV, v kateri ZSO in druge organizacije ostro protestirajo proti štiristrankarskemu sporazumu in Smolleje-vemu pristanku v šolskem pododboru dne 17. 5.
Prbti predlagani rešitvi šolskega vprašanja ostro protestira tudi KHD.
23.	5. 1988
Na progi kolesarske akcije „Dvojezičnost naj se vidi“ v Rožu plakatna akcija proti Smolleju. Smolle se akcije udeleži; grozijo mu z nasiljem in ga opljuvajo. V pismih in po telefonu dobiva grožnje.
24.	5. 1988
Obisk pri škofu Webru v Gradcu.
25.	5. 1988
Pismo koroške deželne vlade ne odgovarja v parlamentarnem pododboru dose-
NOVI MANJŠINSKOŠOLSKI ZAKON
ženemu kompromisu. Smolle pove, da v pismu manjkajo zagotovila za dvojezične učitelje, da manjka zagotovilo, da višje kvalificirani asistenčni učitelj izpodrine nižje kvalificiranega, sploh pa deželna vlada ničesar ne zagotavlja glede dvojezičnih ravnateljev. Smolle meni, da je Koroška ponovno preprečila kakršenkoli napredek v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
28. 5. 1988
Na občnem zboru ZSO odklonijo vstop v sosvet; v ospredju na občnem zboru so napadi na Smolleja, mdr. ga imenujejo kot izdajalca.
4. 6. 1988
Srečanje z jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem.
6.	6. 1988
Seja razširjenih odborov NSKS, KEL in KKZ. Po obširni debati se delegati z 90-odstotno večino izrečejo, naj Smolle glasuje za šolski zakon.
8. 6. 1988
Smolle v parlamentu glasuje za novi manjšinskošolski zakon; štirje poslanci Zelenih glasujejo proti. Na galeriji parlamenta protestna akcija staršev. Razen manjšinskošolskega zakona parlament sprejme tudi odločitev, da mora zvezna vlada ob vsakoletnem poročilu o podpori narodnim skupnostim izdelati tudi obširno poročilo o položaju narodnih skupnosti v Avstriji. Dobesedni ponatis Smollejevega govora v parlamentu:
Izvleček:
Gospod predsednik! Gospa minister! Visoki zbor! Prišel je zame eden izmed najtežjih trenutkov, odkar sem v parlamentu. Odločil sem se za, kot menim, zelo važen političen korak v interesu slovenske narodne skupnosti, pa tudi v interesu ostalih narodnih skupnosti v Avstriji. Glasoval bom za manjšinskošolski zakon, čeprav se vsebinsko s tem zakonom ne strinjam.
Toda najprej, moje dame in gospodje, mi dovolite, da obravnavam poročilo o narodnih skupnostih . . . (Smolle skoraj eno uro govori o poročilu, pri čemer temljito obravnava vse bistvene aktualne probleme avstrijskih narodnih skupnosti, poročilo in sploh manjšinsko politiko zvezne vlade pa kot povsem nezadostna odkloni) . . .
S tem pridemo k centralni točki današnjega dnevnega reda, to je manjšinskošol-sko vprašanje. (Poslanec Kraft: Gospod kolega! 50 govornikov danes!) To je zelo važno! (Poslanec Kraft: Je to jasno? To je Vaša „velika kolegialnost“!) Ja, hvala lepa.
Mislim, da je možno vsaj en dan v letu biti solidaren z narodnimi skupnostmi. Že večkrat sem predlagal, da bi npr. 15. maj razglasili za dan solidarnosti z narodnimi skupnostmi.
Toda za kaj sploh gre, dragi kolega? Veste, za kaj gre? Lahko bi imel najkrajši govor sveta, kajti lahko bi rekel samo eno besedo. Lahko bi rekel: hvala lepa, Avstrija, hvala lepa, republika, hvala lepa, Gradiščanska, hvala lepa, Koroška. Narodnim skupnostim gre dobro.
Ker pa parlament zamuja, ker zamujajo deželni zbori, ker vrsta določil, predvidenih v členu 7 in v drugih mednarodnih in nacionalnih pravnih predpisih, še ni uresničenih, zato moram govoriti tako dolgo. Register grehov je pač zelo dolg. Mi je prav žal. Rad bi imel krajši register grehov in bi potem tukaj pel daljši hvalospev.
1945. je bila uvedba obvezne dvojezične šole, to pomeni, po strašnih dogodkih vojne, zaradi katerih sta hudo trpeli tudi narodni skupnosti na Koroškem, predvsem Slovenci, ki bi ja naj bili izseljeni, ki so deloma morali v kacete, od katerih so posamezni zastopniki dobili „Gauverweis“, katerih duhovniki so morali zapustiti svoja mesta, takrat so uvideli: potrebno je začeti na novo. Reklo se je: pravzaprav je najboljša ureditev, če na določenem ozemlju otroci obeh narodnih skupnosti govorijo oba jezika in se ju seveda naučijo tudi v šoli.
1958/59 je prišel prijavni princip in 1984 je bila ljudska zahteva KHD. 1985 so
deželnozborske stranke obravnavale predlog FPÖ in predlog KHD.
1987 smo imeli strokovno komisijo pri zveznem ministrstvu za pouk in umetnost in že tukaj lahko citiram: eden od bistvenih izsledkov teh posvetovanj strokovne komisije je bil, da naj pride do fleksibilne in diferencirane uvedbe drugega učitelja.
Kaj to konkretno pomeni? Komisija strokovnjakov — v kateri so tako rekoč bile najpametnejše glave ministrstva, koroški Slovenci in drugi — je mislila in še misli, da je seveda pametno, če že pošljemo dva učitelja v en razred, da ju je možno zamenjati, da lahko delata skupinski pouk.
Le da je žalibog prišlo precej drugače, ker smo za drugega učitelja postulirali le prostovoljno učenje drugega jezika.
Nekatere dame in gospodje iz strokovne komisije pravijo v zvezi z jezikom in jezikovnim znanjem učiteljev: treba je doseči enakovrednost jezikov. To npr. pravi rektor Hodi! Vodja strokovne komisije, sekcijski vodja Leitner, pravi: nefleksibilne skupine se niso obnesle. Drugi eksperti so rekli: učitelja morata sodelovati, izvrševati morata različne naloge, pri čemer se naj orientirata še po drugih kriterijih in ne samo po prijavi ali neprijavi. Ministerialni svetnik Jonah, iz pododbora dobro znan in z jasnim jezikom obdarjen moški, je rekel: oba učitelja morata biti enako usposobljena.
Če danes pogledamo takratna namera-vanja, potem moramo zabeležiti, da ti strokovnjaki ja niso zastopali svoje zasebno mnenje, temveč mnenje ministrstva, mnenje gospe minister. In če vemo, da je ministrstvo reklo, da učitelja morata biti enako usposobljena, potem vidimo, da tega ni več v zakonu, in da je to centralna točka pri tej 'materiji.
Deželni šolski inšpektor Weihs, tudi strokovnjak, je npr. govoril o tem, da ni mišljeno drugega učitelja pritegniti samo za jezikovno diferenciacijo. To pomeni, da bi se naj vršil moderni skupinski pouk.
Če pa imamo po tem zakonu sedaj učitelja, ki se naj prostovoljno na vso hitrico nauči slovensko, se sprašujem, ali bo ta diferenciran način pouka možen.
Mislim, da je res pomisleka vredno, če drugi učitelj v jeziku ne bo dosegel niti ravni šolarjev, ki sedijo pred njim ali so zbrani okrog njega. Mislim, da je to res pomisleka vredno. Menim, da je to velik problem (ploskanje pri Zelenih), kajti učitelji bi naj bili vsaj tako pametni kot otroci, drugače jih je težko poučevati. S „pametni“ menim „boljše izobraženi“ kot otroci.
Citiram iz stališča dunajske univerze: Da je možno zahtevo po interkulturnem učenju in poučevanju, če naj bo mišljena zares, uresničiti samo v vsaj štirisemestr-skem učnem tečaju z obvezno ponudbo ustrezne kulture in jezika, ni samo splošni rek vzgojnih znanosti in filologije, temveč to potrjujejo tudi izkušnje, npr. pri dunajskih učiteljih na obveznih šolah iz tekočih šolskih poizkusov z otroki delavcev v tujini. Predstavljanje zakonskega osnutka, da naj bo na Koroškem možno interkulturno učenje brez znanja slovenščine, ne odgovarja mednarodnim izkušnjam in ga je treba kot nerealistično odkloniti. In tako je, prosim, tudi pri drugih narodnostnih skupnostih.
ŠpLSKI ZAKON
Na dvojezičnih šolah Madžarov in Hrvatov poučujejo osebe brez znanja jezika — da nimajo izpita, že sploh ne rečem.
Strokovna komisija, ki je ja delovala z udeležbo Slovencev, je v večini točk dosegla soglasje. Obžalovanja vredno je, da se je, ko se je videlo, da je možen konsenz, na vsem lepem reklo: konec debate. Bili so Korošci, ki so to rekli, kajti na koncu res pride do konsenza in do rešitve, katero moramo nositi tudi mi.
In to je nekaj, kar sem v pododboru in v odboru zmeraj spet doživel: strah Korošcev pred konsenzom. To je eden iz Gotovo bi bilo možno tudi ti vprašanji rešiti v soglasju. Bilo bi težko. Potrebovali bi morda še pol meseca, morda še pol leta, morda še leto. Ampak ob koncu bi prišli do konsenzualne rešitve. Tu so Korošci rekli: zdaj ne moremo več zraven.
Kako so tekle stvari v strokovni komisiji? Bile so pretežne večine, dvotretjinske, tričetrtinske večine, do katerih je prišlo približno tako: strokovnjaki ministrstva, ostali strokovnjaki, plus manjšine, plus rektorska konferenca — ti so si zmeraj bili relativno enotni, ker je pač iz razumskih razlogov možno nekatere stvari razumeti. In kjer se ljudje zmenijo za razumne stvari, pride do konsenza.
Ampak potem so Korošci rekli: saj bomo morali konsenz strokovnjakov nositi zraven, saj sedimo zraven in se ne moremo uveljaviti. Zato politični korak: konec strokovne komisije, gremo tako rekoč v visoko politično areno! Posledica je bila zmešnjava, katero poznate.
Potem je prišlo do ominoznega trostran-karskega sporazuma z dne 18. novembra. Prosim, nikogar ne bom imenoval. Ampak poklical sem vrsto oseb iz ÖVP, S PO in celo FPÖ in vprašal: prosim, kako ste si to predstavljali? Zdaj rečete: bums, imamo trostrankarski sporazum, prebivalstvo verjemi ali ne, akceptiraj ali ne! Mi rečemo, tako bo, mi smo stranke! Katastrofa bo nastala iz tega.
In na vsem lepem nobeden ni hotel več biti pravi oče trostrankarskega sporazuma. Vsi so rekli, ja, ja, imamo kompromis in so rekli in so menili in so mislili.
Diskusija se je s tem iz stvarne znanstvene diskusije spremenila v čisto politično diskusijo. Kot veste, je prišlo do vrste protestnih akcij koroških Slovencev z nemško govorečimi prijatelji iz Koroške in ostale Avstrije. Zame je bilo jasno, da se proti določeni zvrsti nespameti ni možno uveljaviti od danes na jutri. Zato mislim, da sem imel prav, ko sem takrat rekel: pogajati se moramo še naprej!
Žal kolega Fischerja ni tu, rad bi ga citiral. S kolegom Fischerjem sva v tej zadevi imela vrsto kontaktov. Rekla sva: poskusiti moramo nadaljevati pogajanja in sicer onstran trostrankarskega sporazuma ali tudi vključno njega. Centralni argument pa je zmeraj bil, na kar me je opozoril predvsem kolega Fischer, s tem, da je rekel: mislim, da Slovenci sploh niso sposobni z nami skleniti pakt, skleniti kakšno pogodbo, se zmeniti za konsenz. In s tem je — nočem mu podtikavati, da je to delal zlonamerno — pravzaprav zmeraj spet stavil vprašanje, če ima sploh kakšen smisel pogajati se z mano in s tem tudi z nekim zastopnikom Slovencev. To me je užalostilo. Podobno sem doživel pri ÖVR
Mislim, da je res obžalovanja vredno, da se je šolska diskusija vodila tako površno. Takšno površno diskusijo smo doživeli tudi v spominskem letu 1988—1938 in tu smo videli, da se pri resnih političnih vprašanjih diskusiji ne moremo izogniti. Tu je v strokovni komisiji bila v teku dobra diskusija, ampak sledila ji je zelo slaba politična diskusija.
Posledice te nove ureditve bojo deloma katastrofalne. Ni nam uspelo — z „nam“ mislim zeleno frakcijo, v zakon spraviti nekaj, kar bi pravzaprav moralo biti samoumevno, namreč, da mora učitelj, če pride v dvojezični razred in naj vodi pameten in sodoben pouk, razumeti jezik otrok, in to tudi, če je „samo“, pod navodnicami, drugi učitelj ali asistenčni učitelj.
Ugotavljam torej: sedanja rešitev je v najboljšem primeru program za zaposlovanje učiteljev. To pomeni, na Koroškem imamo brezposelne učitelje, te moramo nekako zaposliti in zvezna vlada bo morala plačati. Ne gre za vprašanje načelnega stališča do drugega učitelja, ampak drugi učitelj bi moral, imeti vsaj tako izobrazbo, da otroka razume in da lahko v jeziku otroka komunicira.
Ne gre torej za pedagoške vsebine, temveč politična razmišljanja so pretehtala te pedagoške vsebine in jih deloma celo razveljavila . . .
S tem pridem do mojega neposrednega dela v odboru. Zame je najprej bil v ospredju zakonski osnutek, ki sem ga vložil v obliki peticije. Ta osnutek je bil zamisel koroških Slovencev in je bil usklajen z zelenim klubom. Ampak od vsega začetka sem videl, da s tem modelom ne bom uspel. Torej sem se moral omejiti na to, da slab zakon po možnosti izboljšamo. In to sem storil.
Mislim, da nima smisla, najprej ločevati in potem uvajati ukrepe, ki naj pospešujejo skupnost. Te ukrepe pozdravljam, ampak bolj pametno bi bilo sploh ne pričeti z ločevanjem. In kar nas dela žalostne in kar obžalujemo, je, da tega sistema ne moremo najprej v različnih šolskih poizkusih preizkusiti, da se ga enostavno uvede, ne da bi vedeli, kako stvar dejansko poteka.
Zato pozdravljam — in pri tem predlogu za odločitev sem ja zraven — da bo komisija, ki naj znanstveno spremlja ta model. Upam le, da boste mnenje te komisije vzeli resno in potrebne ukrepe potem tudi izvršili. . .
Seveda boste vprašali: če je ta zakon tako negativen, če ta zakon tako odklanjaš, zakaj boš potem glasoval za ta zakon? To so me spraševali tudi mnogi novinarji, javnost, privatniki in starši. S tem v zvezi sem predsednikom strank poslal pisanje, ki ga vam hočem dati na znanje. Je zelo kratko pismo:
„Spoštovani gospod zvezni predsednik stranke! Dragi zvezni poslovodja!" — To se nanaša na Zelene. — „Kot gotovo veste, bom glasoval za ta zakon, ki je vse drugo kot zakon po želji koroških Slovencev, neodvisno od vseh pritiskov, katerim sem bil izpostavljen v preteklih dneh in tednih, in sicer pod sledečimi političnimi premisami:
Medsebojni sporazum je, da bojo stranke in njihovi funkcionarji delovali v javnosti za razvoj pozitivnega vzdušja med manjšino in večino in za razumevanje za potrebe narodnih skupin v Avstriji.
Nadalje je medsebojni sporazum, pravni status narodnih skupnosti, v smislu držav-nopogodbenih določil, vladne izjave in načelnih določil v strankinih programih, za njihov obstoj in razvoj ne samo zagotoviti, temveč ga v skladu s potrebami narodnih skupnosti izgraditi. Medsebojni sporazum je, da se bojo vsa odprta vprašanja v zvezi z nameravano šolsko ureditvijo v bodoče reševala le v konsenzu“ — in to bi rad poudaril, le v konsenzu! — „s priznanimi organizacijami narodnih skupnosti, ki se zavzemajo za interese narodnih skupnosti.
V smisu od mene predlaganega novega dialoga med manjšino in večino izhajam od tega, da se z vsebino mojega pisanja strinjate.
S prijaznimi pozdravi. . . “
Sta torej dva razloga, zakaj kljub vsem pomislekom dajem svoj pristanek k temu zakonu in upam, da razumete mojo res težavno pozicijo. Najprej hočem ostati zvest dani besedi, kajti moja pripravljenost za konsenz — upam, da bojo kolegi iz odbora to potrdili — je privedla še do bistvenih pozitivnih sprememb, čeprav največji slabosti zakona, namreč ločevanje in slabo kvalifikacijo drugega učitelja, nisem mogel preprečiti.
To hočem v tej hiši povedati čisto jasno: hočem začeti novi dialog v manjšinskem vprašanju, na Koroškem in tudi po celi Avstriji in upam, da boste to ponudbo, ki jo tukaj ne dam samo sam zase, temveč predvsem za prizadete narodne skupnosti v Avstriji, vzeli resno. (Ploskanje pri Zelenih ter pri SPÖ in ÖVP.)
To pomeni, da moramo sedaj vsi skupaj vzeti nov zalet. S svojim zadržanjem sem predvsem na Koroškem pa tudi po ostali Avstriji povzročil precejšnjo zmešnjavo in mnogi mene in te moje odločitve niso razumeli, tudi ne organizacij, ki me podpirajo, Narodni svet koroških Slovencev, Koroško enotno listo in Krščansko kulturno zvezo.
Rekel sem, to je gordijski vozel, katerega kot veste ni možno razvozljati, in katerega je zato s pogumnim korakom treba obiti, prelesti ali presekati.
Mislim, da sem s tem svojim zadržanjem prišel zelo daleč naproti, tako da bo za koroške kot tudi za dunajske stranke, za parlament, za zvezno in za deželno vlado možno storiti ostale korake, da pridemo do tega dialoga.
Sem nasprotnik frontnih pozicij na Koroškem. Hočem, da se fronte razpustijo, hočem, da se ta novi dialog lahko prične. Zato sem enkrat zapustil to svojo, našo trdnjavo (ploskanje poslanca Probsta), da pridemo do novega dialoga. Mislim, da so to jasne besede, tako da me je možno razumeti, zakaj glasujem za sam po sebi slab zakon. Hočem novi dialog. Nočem celo zgodbo ponavljati od spredaj, hočem interpretirati in uresničiti iz novih postavk in z novimi načeli. Apeliram torej na predsednike strank, na parlament, na deželne vlade in na zvezno vlado, naj končno pričnejo novi dialog z narodnimi skupnostmi. Mislim, da se koroška deželna vlada lahko udeleži novega dialoga in sicer z manjšini prijazno izvedbo in interpretacijo tega šolskega zakona. Mislim, da se urad zveznega kanclerja lahko udeleži novega dialoga vsaj s hitro ustanovitvijo narodnostnega sosveta. Mislim, da se lahko tudi avstrijski parlament, tudi Vi, moje
spoštovane dame in spoštovani gospodje, udeležite novega dialoga; imamo tu predlog v zadevi ORF, lahko ga obravnavamo, lahko ga sklenemo. Pri novem dialogu bi lahko sodelovali vsi.
Predvsem prosvetno ministrstvo in urad zveznega kanclerja lahko sedaj sodelujeta pri novem dialogu s tem, da se imenovano komisijo čimprej ustanovi in poskrbi za to, da lahko ta komisija prične svoje delo brez vsakršnih političnih intervencij in poskusov vplivanja in da nam lahko v treh letih predloži poročilo o položaju dvojezične šole. Poskušal sem in poskušam spraviti manjšinsko vprašanje iz zveznih dežel. Lahko bi npr. začeli izdelovati vseavstrijski manjšinskošolski zakon, v miru, v parlamentarnem delu, v parlamentarnem odboru. Z moje strani bo čez nekaj časa prišel o tem predlog, tako da lahko to stvar morda znova obdelamo. Upam — več ne —, upam na novi dialog. — Hvala lepa. (Ploskanje pri Zelenih.)
8. 6. 1988
Zvezni kancler Vranitzky preko poslanca Matzenauerja še med sejo parlamenta pozitivno reagira na pismo Smolleja, da se naj v bodoče vsa odprta manjšinska vprašanja rešujejo samo še v soglasju z narodnimi skupnostmi. Preko šefa kabineta vicekanclerja Mocka Staffelmayerja se v istem smislu izrazi tudi predsednik ÖVP Mock.
8.—11. 6. 1988
Reakcije na sklep o novi ureditvi manjšinskega šolstva na Koroškem in Smollejev pristanek novemu zakonu:
NSKS in KKZ sta že pred sejo parlamenta izrekla Smolleju vso podporo.
ZSO novi zakon odločno odklanja in ostro napada Smolleja, novi zakon da ne odgovarja členu 7 ADR V sosvet hoče ZSO vstopiti šele, ko bo ustanovljena trgovska akademija. Neki urednik SV na tiskovni konferenci meni, da so socialistični poslanci ravnali bolj moralično kot Smolle.
Jugoslavija je že pred odločitvijo najavila, da zaradi šolstva ne namerava vložiti protesta, poudarja pa, da sprejeti zakon ni v skladu z duhom in besedo člena 7 ADR
Dvojezični učitelji se na prireditvi KKZ in SPZ v Tinjah izrazijo zaskrbljeni predvsem, kar se tiče sodelovanja z asistenč-nimi učitelji.
Ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Vospernik meni, da ni uspelo uresničiti vseh predstav, pozdravlja pa, da je prvič v zgodovini zakonsko določen dvojezični teritorij.
Nemško-slovenski koordinacijski odbor škofije obžaluje, da ni uspelo preprečiti ločevanja po jezikovnih kriterijih, kljub temu pa v doseženem vidi možnost za nadaljevanje dialoga.
Koroški Zeleni zakon odklanjajo, dodajo pa, da to ne pomeni nezaupnico Smolleju.
Poslovodja Zelenih Strobl reče, da je Smolleju vsaj uspelo iz velike škode napraviti majhno škodo.
Klubska predsednica Zelenih Freda Meissner-Blau pove, da so Smolleja skušali prepričati, da je zeleno stališče lahko samo striktno nasprotovanje temu zakonu, da pa je Smolle zelo prepričljivo argumentiral, da gre za izboljšanje slabe situacije.
Poslanec Wabl upa, da je Smolle imel vsaj malo uspeha in da mu je uspelo odvrniti najhujše. Pravi, da je Smolleja v pogajanjih občudoval, kako je obupano skušal doseči še to in ono izboljšavo, čeprav je vedel, da pri kompromisu lahko zgubi samo manjšina in čeprav je moral stalno poslušati grožnje drugih strank, da bojo zakon sklenili v prvotni obliki trostrankar-skega sporazuma, če ne glasuje zanj tudi sam.
Poslanec Pilz pove, da so vse druge stranke že zdavnaj odpisale slovensko manjšino in da je Smolle čisto sam še skušal kaj doseči za svojo narodno skupnost. Predvsem iz vrst SPÖ da se nihče ni hotel odločiti za pomoč manjšini in so pustili Smolleja v njegovem boju v pododborih na cedilu. Pilz ima pomisleke, da je Smolle prepoceni glasoval za državno manjšinsko politiko, kot zelo važen uspeh pa oceni pozitivno reakcijo zveznega kanclerja na Smollejevo pismo, da se naj manjšinska vprašanja rešujejo samo še v soglasju z manjšino.
16.	6. 1988
Razgovor z ministroma Lčschnakom in Neisserjem o manjšinskem vprašanju.
21. 6. 1988
Ker so menda izdali vojaške tajnosti, v Ljubljani priprejo Janeza Janšo, Ivana Borstnerja in Davida Tasiča. Na velede-monstraciji v Ljubljani se 30.000 ljudi solidarizira s priprtimi. Smolle reče, da je to znak opogumljanja in budne demokratične zavesti slovenskega naroda in da upa, da
bojo pod pritiskom javnosti priprte kmalu izpustili.
26.	6. 1988
Smolle se udeleži partizanske proslave pri Peršmanu.
27.	6. 1988
Zeleni nominirajo Smolleja kot zastopnika v sosvet za slovensko narodno skupnost.
27.	6.-5. 7. 1988
„Kaj je novi dialog?“ — informacijske prireditve s Smollejem po dvojezičnem ozemlju.
28.	6. 1988
Razgovor z deželnim glavarjem Wagner-jem; Wagner se izreče za novi dialog.
29.	6. 1988
Govor v parlamentu k pogodbi o zaščiti investicij med Avstrijo in Turčijo. Smolle se izreče proti privolitvi v to pogodbo, ker je Turčija država, ki na veliko krši človekove pravice, predvsem kar se tiče Kurdov in Armencev. Predlaga odločitev, da naj vlada ne sklepa pogodb z državami, v katerih evidentno kršijo človekove pravice. Smolle poziva vlado, da naj predlaga mednarodno konferenco OZN na Dunaju o kurdskem vprašanju in da naj organizira pomoč tako za Kurde, kot tudi za turške begunce iz Bolgarije.
Smolle izvaja, da so Kurdi z 20 milijoni pripadnikov eden izmed največjih narodov, ki nimajo lastne države. Živijo razdeljeni na pet držav, v vseh petih pa kršijo človekove pravice. V Turčiji izvajajo prisilno asimilacijo-, celo beseda Kurd je prepovedana. Kljub temu je 100.000 Kurdov iz Iraka pobegnilo v Turčijo. Pomoč sicer že teče, toda ni zagotovljeno, da bodo Kurdi ta sredstva de-
Smolle zahteval stalno manjšinsko konferenco v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na sliki v pogovoru z italijanskim senatorjem Spetičem	2. 9. 1988
jansko dobili. Zato Smolle predlaga mednarodno nadziranje te pomoči. Avstrijo poziva, da naj ustanovi kurdsko poslaništvo na Dunaju in se pri OZN zavzame za to, da Kurdi dobijo podoben status, kot ga ima PLO.
Istočasno pa Smolle obsodi tudi Bolgarijo, ker prisilno izseljuje turško manjšino v Turčijo. Zahteva preiskavo teh dogodkov v okviru KEVS ter sistiranje gospodarskih pogodb med Avstrijo in Bolgarijo.
7.	7. 1988
Sosvet za madžarsko narodno skupnost se ponovno konstituira in s tem prične svojo tretjo poslovno dobo. Druga poslovna doba sosveta se je končala že jeseni leta 1987, toda v uradu zveznega kanclerja so očitno pozabili, da se poslovna doba izteče. Kot zastopnik v parlamentu zastopanih strank je navzoč edinole Smolle.
8.	7. 1988
Madžari na Dunaju demonstrirajo proti načrtom romunskega diktatorja Ceauces-cuja, da uniči 8000 kmečkih vasi v Romuniji. Smolle se solidarizira z demonstranti in poziva k odporu proti „evropski kulturni sramoti“. Ostro kritizira predsednika Wald-heima, ker je ta načrt za uničevanje vasi označil kot romunsko notranjo zadevo.
10. 7. 1988
Na prazniku NT Smolle poziva večino na Koroškem, naj se ne zapira novemu dialogu. Zahteva, naj se Koroška v deželni ustavi prizna kot dvojezična dežela.
28.	7. 1988
Vojaško sodišče v Ljubljani obsodi Borstnerja na štiri leta, Janšo in Zavrla na leto in Tasiča na pet mesecev zapora. Smolle v tiskovni izjavi ostro protestira, ker jih je sodišče obsodilo zaradi izdaje obče znanih dejstev. Vodenje procesa v srbohrvaščini in odklonitev zagovora v slovenščini označi kot afront proti vsem Slovencem, še posebej proti boju za enakopravnost slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji.
Avgust 1988
Smolle in tajnik ICAN Pipp izdelata troje zakonskih osnutkov za zakon o dvojezičnih otroških vrtcih. Variante so javni dvojezični otroški vrtci na dvojezičnem ozemlju, zasebni otroški vrtci, pri čemer bi financiranje prevzela vlada, ali pa rešitev preko fonda, iz katerega bi financirali tako javne kot tudi zasebne dvojezične otroške vrtce.
13.	8. 1988
Ob odprtju celovškega sejma se Smolle sestane s kanclerjem Vranitzkim in deželnim glavarjem Wagnerjem, v razgovoru gre predvsem za uvedbo televizijskih oddaj v jezikih narodnih skupnosti in za dvojezično trgovsko akademijo. Smolle po razgovorih meni, da se stvar dobro razvija.
(17. 8. 1988
Na sedežu NSKS razgovor med NSKS, ZSO in sekretarjem prosvetne ministrice dr. Kirchbergerjem o ustanovitvi spremne
komisije za manjšinskošolski zakon pri ministrstvu. Istočasno SV piše, da ZSO ni pripravljena za sodelovanje v komisiji.
Po prvih prijavnih številkah za dvojezični pouk bo zaradi novega manjšinskošoiske-ga zakona nastalo 18 novih (nemških) razredov zaradi znižanja najvišjega števila učencev na razred od 30 na 20, v interesu boljše kakovosti pouka so Slovenci to znižanje sami zahtevali. Troje novih (nemških) razredov pa bo nastalo zaradi ločevanja po jezikovnih kriterijih pri delitvenem številu 9. Pri delitvenem številu 7 bi nastalo 20 novih razredov.)
19. 8. 1988
Jörg Haider v televizijski oddaji označi avstrijsko nacijo kot „ideološkega spačka“. Smolle v tiskovni izjavi meni, da je to gnusno žaljenje vseh Avstrijcev. Nadalje omeni, da so prav organ FPÖ Kärntner Nachrichten pred sodiščem pred kratkim obsodili, ker je pisal, da se Smolle ne priznava avstrijski naciji.
25.	8. 1988
Ob 50-letnici nasilne smrti Vinka Poljanca Smolle na prireditvi v Škocijanu reče, da je Poljanec položil temelje za samostojno politično gibanje koroških Slovencev. K aktualni politiki Smolle pove, da je čas za demonstracije in čas za razgovore, kot sad novega dialoga omeni skorajšnjo uresničitev štirih točk memoranduma.
26.	8. 1988
Smolle preko pisma bralcev v NT poudarja, da mu SV v dveh letih, odkar je v parlamentu, še ni dal možnosti, da bi v intervjuju zavzel stališče do različnih očitkov, medtem ko SV prav te očitke teden za tednom ponavlja.
2. 9. 1988
Na Dragi 88 Smolle v uvodnem referatu poziva k ustanovitvi stalne manjšinske konference v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran.
7.	9. 1988
Predsednik NSKS dr. Grilc in Smolle na
Minister za kmetijstvo in gospodarstvo Josef Riegler obhajal 50-letnico.
1988
razgovoru z zveznim kanclerjem. Kancler potrdi v memorandumu z ministroma Lö-schnakom in Neisserjem zmenjene štiri točke, vendar je za uresničitev teh točk potreben vstop v sosvet. Do konstituiranja sosveta bi naj prišlo že oktobra.
13.	9. 1988
Seja kuratorija ICAN. Za razjasnjenje vprašanja zakonodajalske kompetence za dvojezične otroške vrtce se sklene dati nalog prof. Ermacori, da izdela izvedeniško mnenje. Nato bi naj o izdelanih zakonskih osnutkih sklepali na posebnem seminarju, pri kateremu naj bo vsaka narodna skupnost zastopana s strokovnjaki.
Smolle informira o ustanavljanju med-frakcijske delovne skupine v parlamentu; ta skupina naj bo pristojna za narodne skupnosti, tako da bo končno jasno, na katere parlamentarce se lahko narodne skupnosti obrnejo. Nadalje Smolle informira o razgovoru z zveznim kanclerjem o konstituiranju sosveta za slovensko narodno skupnost.
14.	9. 1988
Razgovor z generalnim sekretarjem koroških industrialcev Götzom, mdr. o problemih tovarne celuloze Obir.
14.	9. 1988
Zvezni kontrolni urad (Rechnungshof) naj po želji koroške deželne vlade preišče poslovanje Rektorske konference, ker je ta v poročilu o položaju narodnih skupnosti v Avstriji ugotovila, da koroške deželno-zborske stranke družno nastopajo proti slovenski manjšini. Smolle imenuje preiskavo nezaslišano in poskus cenzure ter ustrahovanja dela visokih šol.
15.	9. 1988
Eden izmed razgovorov Smolleja z direktorjem Slovenijapapir Varškom o zadevi tovarne Obir.
19. 9. 1988
Ker je funkcionar koroške ÖVP Kleinszig
trdil, da je Mauthausen bil čisto navadno delovno taborišče, ga Smolle naznani državnemu tožilcu in zahteva, naj ga ÖVP izključi.
19. 9. 1988
Peter Ambrozy nasledi Leopolda Wag-nerja in postane novi deželni glavar. Smolle v tiskovni izjavi meni, da s spremembo osebe še niso popravljene napake, pove pa, da je Wagner v zadnjih mesecih v manjšinski politiki ubral pot dialoga in da upa, da bo Ambrozy to pot nadaljeval.
(20. 9. 1988
Koroški deželni intendant Felsbach potrdi, da bo od 1. 1. 1989 naprej prišlo do slovenskih televizijskih oddaj. S tem bi bila uresničena prva točka memoranduma.)
27.	9. 1988
V parlamentu govor k zakonu o pospeševanju športa. Smolle kritizira, da podpirajo predvsem vrhunski šport in strankarskopolitične športne organizacije, ASKÖ pri SPÖ in UNION pri ÖVP, medtem ko morajo drugi športni klubi dokazati posebne dosežke, da so deležni javnih podpor. Da se kak klub posveti samo športu, v Avstriji očitno ne zadostuje, odločiti se mora, ali je bolj desni ali bolj levi, tako Smolle. Navede primer SAK, ki kljub lepim dosežkom v koroški ligi še zmeraj nima lastnega igrišča, in primer društev Sokol dunajskih Čehov, ki leta čakajo na potrebna sredstva za sanacijo športne dvorane. Kot neljubo izjemo od strankarskopolitič-nega proporca pri subvencioniranju športa pa Smolle navede podpore ÖTB (Österreichischer Turnerbund). Tako je ÖTB dobil 2,3 mio. šil. za praznik telovadcev v Krem-su in milijon za športno šolo v Riedu. Ob smrti Hitlerjevega namestnika Hessa so funkcionarji ÖTB, ki so tudi člani NDP, dvignili žalno zastavo. Smolle omeni, da obstajajo sodbe več sodišč, npr. deželnega sodišča Dunaj iz leta 1980, ki ugotavljajo, da glasilo ÖTB razširja neonacistično mišljenje. ÖTB da se priznava k nemštvu, glorificira Hitlerjevo vojno in zagovarja rasizem in apartheid-politiko. Smolle tudi pove, da si je ÖTB, prej Deutscher Turnerbund, pred vojno zelo prizadeval za nakup zemljišč na dvojezičnem ozemlju Koroške, kar bi naj pospešilo asimilacijo Slovencev. Tako so leta 1938 ilegalni nacisti kupili Zablatniško jezero, ki se odtlej imenuje Turner See. Obstajajo zelo zanimivi podatki o izseljevanju Slovencev iz okolice Zablatniškega jezera leta 1942, tako Smolle. Zato Smolle predlaga, naj parlament sklene odločitev, v kateri poziva prosvetno ministrstvo, da preveri prakso subvencioniranja ÖTB.
Da bi lahko prišlo do debate o predlagani odločitvi, bi bilo potrebno osem podpisov, Smollejev predlog jih je imel samo sedem (od Zelenih). Po pozivu predsednika se ni našel noben drug poslanec, ki bi takšno odločitev podprl.
28.	9. 1988
%
Govor v parlamentu k mladinskemu poročilu. Smolle meni, daje poročilo dobro
izdelano, slaba pa je mladinska politika. Na dejstvo, da zmeraj manj mladincev pri volitvah podpira velestranki, sta stranki reagirali tako, da sta zvišali dotacijo mladinskih organizacij strank, medtem ko strankarsko neodvisne mladinske organizacije namesto 6 mio. šil. kot leto prej sedaj dobijo le še 2,5 mio. šil. Nadalje Smolle kritizira, da je pomanjkljiva politika poklicnega izobraževanja, saj še vedno 65 % žensk dela v samo štirih poklicih in predstavljajo mladinci med 15. in 24. letom 25 % vseh brezposelnih. Smolle zahteva tudi večjo podporo mladinskim organizacijam narodnih skupnosti, ker igrajo važno vlogo kot protiutež asimilacijskemu pritisku na mladino.
30.	9. 1988
Proti doslejšnji praksi pred obiskom jugoslovanskega predsednika Mikuliča pri kanclerju Vranitzkem ni prišlo do razgovora z osrednjima organizacijama. Šele na povabilo zveznega kanclerja pride do razgovora med Mikuličem in Smollejem, kjer Mi-kulič reče, da izhaja iz tega, da je Dunaj pripravljen za novi dialog. V ostalem koroške Slovence poziva k složnosti.
8.	10. 1988
Srečanje NSKS in SSK (Slovenska skupnost) v Trstu. Smolle se kot član zunanjepolitičnega odbora avstrijskega parlamenta obveže, da se bo pri italijanskem parlamentu zavzel za odobritev zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. SSK in NSKS izrazita solidarnost s slovenskimi politiki v Jugoslaviji, ki se pomujajo za enakopravnost slovenskega jezika in slovenske državnosti. V pismu delovni skupnosti Alpe Jadran NSKS in SSK urgirata ustanovitev manjšinske komisije.
11.	10. 1988
Srečanje z direktorjem CA Randanom, mdr. gre za denarno poslovanje z Jugoslavijo, zlasti s Slovenijo.
12.	10. 1988
Parlamentarno vprašanje prosvetni mini-
strici v zvezi s subvencioniranjem ÖTB. Smolle citira razsodbo dunajskega deželnega sodišča, v kateri je ugotovljeno, da kaže ÖTB protiavstrijska in nacionalsocialistična znamenja. Nadalje Smolle citira razsodbi ustavnega sodišča v zadevah ANR in NDP, kjer ustavno sodišče pojasni, da mora vsak državni organ neposredno upoštevati prepoved neonacističnih organizacij. Zato Smolle zahteva, da naj prosvetno ministrstvo končno preveri prakso subvencioniranja ÖTB.
Odgovor: subvencioniranje ÖTB odgovarja določilom zakona o pospeševanju športa, za preverjanje nacionalsocialističnega udejstvovanja ÖTB pa se prosvetno ministrstvo ne čuti odgovorno.
14.	10. 1988
V okviru srečanja manjšin sosednjih dežel v Graubündnu razgovori z zastopniki Retoromanov.
15.	10. 1988
Smolle bi naj kot član parlamentarne delegacije obiskal ogrožene vasi v Romuniji, vendar romunske oblasti delegaciji zabra-nijo vstop v državo z argumentom, da gre za sovražno gonjo proti Romuniji.
19. 10. 1988
Smolle se v govoru v parlamentu zopet zavzame za Kurde in predlaga odločitev, da naj Avstrija izrabi vse možnosti mednarodnega prava za izvajanje pritiska na Irak, da preneha z napadi s strupenim plinom na Kurde in dopusti potrebno pomoč prizadetim. Nadalje se naj Avstrija zavzame za mednarodno komisijo pod okriljem OZN, v kateri naj Irak, Iran, Turčija in Sirija skupno z zastopniki Kurdov preverijo možnosti za avtonomijo Kurdov.
Smolle poroča, da je javnost šele letos zopet postala pozorna na kurdske žrtve napadov s strupenim plinom, čeprav je iz poročil Društva za ogrožene narode razvidno, da je Irak že lani s strupenim plinom bombardiral 200 kurdskih vasi. Zastrupili so vodnjake, medtem je 3000 vasi eno-
Zunanjepolitični govornik Zelenih Karel Smolle v razgovoru z madžarskim ministrskim predsednikom Karolyjem Groszom	4. 11. 1988
______	SMOLLE PODPIRA OPOZICIJO V SLOVENIJI
Delegacija NSKS pri deželnem glavarju Ambrozyju	7. 11. 1988
stavno izginilo, 2,5 milijonov Kurdov so deportiran na jug dežele. Da bi zrušil upor staršev, Irak jemlje otroke kot talce in še talce umori, staršem pa naloži stroške za pogreb. Žrtve napadov s strupenim plinom ne jemljejo v bolnice, zemlja je za leta zastrupljena, uredili so cone smrti, v katerih je vsakršno gibanje prepovedano. Čeprav je vse to bilo znano, je Avstrija še naprej trgovala z Irakom in mu prodajala tudi orožje, tako Smolle.
Smolle meni, da bi pomoč manjšinam in beguncem lahko bila element nove, pozitivne avstrijske zunanje politike. Majhni državi, kot je Avstrija, nihče ne bi mogel očitati vmešavanje ali zasledovanje oblastniških interesov, če se zavzema za človekove pravice. V tem smislu Smolle poziva zunanjega ministra, naj ustanovi kurdski biro na Dunaju.
20.	10. 1988
Govor k poročilu o umetnosti in kulturi. Smolle meni, da je sicer dosti pospeševanja elitarne kulture, za mladinsko in alternativno kulturo pa manjka denarja. Posebej Smolle izpostavi, da kulturne skupine narodnih skupnosti skoraj sploh ne dobijo subvencij, predvsem v tej zvezi opozori na težave glasbene šole. Smolle zahteva primerno mesto za kulturo narodnih skupnostih v masovnih medijih, kulturne dneve avstrijskih manjšin npr. v celovškem mestnem gledališču in upoštevanje narodnih skupnosti tudi pri večjih prireditvah.
20.	10. 1988
V govoru k predlogu v prid ogroženim romunskim manjšinam Smolle zahteva ukrepe Avstrije pri OZN in zopet urgira ustanovitev instituta za preučevanje problemov evropskih in tudi izvenevropskih manjšin. Kritizira, da nekaterim parlamentarcem gre očitno samo za ohranitev nemške manjšine v Romuniji, ker drugih, prav tako ogroženih manjšin, sploh ne omenjajo. Opozori tudi, da utegne nastati videz neverodostojnosti, če se Avstrija zavzema za manjšine drugod, lastnim manjšinam pa ne da vseh pravic.
20. 10. 1988 '
Razgovor z ministroma Löschnakom in Grafom o koroškem gospodarstvu.
20. 10. 1988
Govor k zakonu o službenem pravu učiteljev. Smolle zlasti kritizira, da so na Koroškem v več primerih pri zasedbi ravnateljskih mest dali prednost samo enojezično kvalificiranim učiteljem, čeprav so se potegovali tudi dvojezični.
Smolle 20. 10. govori še k sledečim temam: zakon o civilni službi, zakon o mladinskem sodišču, zakon o pospeševanju gorskih kmetov, sladkor, zaščita ogroženih vrst in rastlin ter carinska in trgovska pogodba s Tunizijo.
23.	10. 1988
Kongres koroške ZAL v Celovcu. Predlog, naj kongres obsodi Smollejevo odločitev v šolskem vprašanju, večinsko zavrnejo.
25. 10. 1988
Ob državnem prazniku predsednik NSKS dr. Grilc in Smolle vabita na sprejem v Modestov dom.
27.	10. 1988
V Ljubljani srečanje s slovenskimi opozi-cionalci.
4. 11. 1988
Srečanje z madžarskim ministrskim predsednikom Groszom.
5.,	6. 11. 1988
Seminar „dvojezična vzgoja v otroških vrtcih — možnosti zakonske rešitve“ na Gradiščanskem. Seminarja se udeležijo praktiki i_n strokovnjaki vseh narodnih skupnosti, organiziral ga je ICAN. Čeprav so za zakonodajo o otroških vrtcih pristojne dežele, se udeleženci strinjajo, da bi naj skušali doseči vseavstrijski zakon o dvojezičnih otroških vrtcih, pri čemer ocenjujejo kot realistično samo rešitev preko fonda. V ospredju naj bo takšna vzgoja v otroškem vrtcu, da se otrok nauči jezika narodne skupnosti. Velja naj prijavni princip, od štirih prijavljenih otrok naprej naj bo zagotovljena stalna oskrba v jeziku narodne skupnosti, če so prijavljeni samo 1—3 otroci, naj bo možna tudi časovno omejena oskrba, pri čemer bi ena otroška vrtnarica oskrbovala več vrtcev.
Fond bi naj oskrbovali iz zveznih in deželnih sredstev, gremij, v katerem bi morale imeti narodne skupnosti večino, bi ta sredstva razdeljeval za oskrbovanje otrok v jezikih narodnih skupnosti. S tem bi lahko oskrbovali tako zasebne kot tudi javne otroške vrtce in bi se lahko prilagajali realnim možnostim. Zakon bi se nikakor ne smel vmešavati v deželne kompetence in se naj omeji na finančna vprašanja.
7. 11.	1988
Obisk delegacije NSKS pri deželnem glavarju Ambrozyju. Gre predvsem za vprašanje sosveta, Ambrozy se izreče za hitro ustanovitev, hoče pa še počakati na odločitev ZSO.
7. 11.	1988
Smolle pri superintendentu koroške evangeljske cerkve Herwigu Sturmu.
(11. 11. 1988
Tajnik NSKS Hubert Mikel v NT piše, da bi s pravočasnim konstituiranjem sosveta bilo možno preprečiti sedanjo šolsko ureditev in da bi štiri točke memoranduma lahko bile že uresničene. Smolle da je te točke dosegel za ceno svoje popularnosti, krog ljudi	znotraj	narodne	skupnosti	pa
skuša preprečiti	sadove	Smollejevega
dela, če potrebno, tudi na račun narodne skupnosti.)
12. 11. 1988
V Celovcu ustanovitev Slovenske gospodarske zveze, prvi predsednik je Franc Rutar. Med proponenti nove organizacije je bil tudi Smolle.
12.,	13. 11. 1988
Klubska predsednica Zelenih Freda Meissner-Blau in poslanec Walter Geyer odstopita. Tudi Herbert Fux namerava to storiti. Glavni vzrok: ni uspelo priti do zedinjenja z VGÖ in poslancem Buchnerjem. Novi klubski predsednik bo Andreas Wabl, Smolle prevzame nekatere dodatne funkcije v zelenem klubu. Mdr. je odslej podpredsednik zelenega kluba in zastopnik Zelenih v šestih parlamentarnih odborih.
18.	11. 1988
Sestanek s poznejšim slovenskim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem.
23. 11. 1988
Parlamentarno vprašanje ministru Fo-reggerju v zvezi z možnostjo uporabljanja jezikov narodnih skupnostih kot uradni jezik pred sodišči.
(25. 11. 1988
Seja osrednjega odbora NSKS. Sklenejo, da naj NSKS zasede vseh osem mest v sosvetu, dokler ZSO ne nominira svojih 4 članov. Da v bodoče ne bo možno, da ena stran blokira politiko, dobi predsedstvo NSKS nalog, naj izdela nove demokratične oblike skupnega odločanja med koroškimi Slovenci. V zvezi z lokacijo dvojezične trgovske akademije se osrednji odbor izreče za poslopje Zvezne gimnazije za Slovence. Ustanovitev Slovenske gospodarske zveze osrednji odbor pozdravlja. Reak-

»4
MI lil »1J
Predsednik avstrijskega parlamenta Leopold Gratz sprejel delegacijo Slovenske skupnosti pod vodstvom deželnega poslanca Bojana Brezigarja	7. 12. 1988
cije: tajnik ZSO napove pritožbo pri upravnem sodišču, če NSKS zasede vseh 8 mest v sosvetu, predlog za izdelavo koncepta o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev pa označi kot čisto demagogijo.)
29.	11. 1988
Govor k noveli zveznega ustavnega zakona. Smolle reče, da je hinavsko sedaj v praznični obliki razne kompetence predati občinam in deželam, istočasno pa siliti v EGS, kjer bi prav v teh območjih zgubili suverenost. Nadalje Smolle kritizira, da ima zvezni urad za kontrolo (Rechnungshof) premalo kompetenc, 'tako da kontrola ni učinkovita. Smolle reče, da bi se veselil, če bi v naslednjih tednih prišel zakonski predlog za razkritje dohodkov politikov, Zeleni to namreč že od vsega začetka delajo.
30.	11. 1988
Govor k pravosodnemu poročilu. Nujno da je treba ukrepati proti brutalnosti policije pri zasliševanju osumničenih, reče Smolle. Odklanja zamisel generalne pre-vencije kot zastarelo, ker ni razumljivo kaznovati storilca zato, da bi se drugi potencialni storilci na vsem lepem zbali. Na področju kazenskega prava za zaščito okolja Smolle zahteva tako spremembo, da bojo za vse veljala enaka merila. Mnogi imajo še v rokah odloke, ki dovoljujejo dosti višje mejne mere, kot odloki, ki bi jih dobil danes, manjka pa možnost za modifikacijo teh odlokov. Kot najbolj žalostno pravno poglavje Smolle označi izvrševanje kazni, saj storilec mnogokrat šele v zaporu dokončno zdrsne v kriminal. Resocializacija da ne more funkcionirati, če mora storilec presedeti kazen v oškodovanem okolju brez stika z zunanjostjo. Na medijskem področju Smolleja skrbi vedno večja koncentracija, zato zahteva kartelno pravo na tem področju, da se povezave kot med Kronen Zeitung, Kurier in WAZ ne morejo ponoviti.
30. 11. 1988
Smolle se udeleži solidarnostnega zborovanja za Palestino.
2. 12. 1988
Debata o proračunu za leto 1989.
K poglavju najvišji organi Smolle reče, da Mock, Graf in Kronen Zeitung delajo, kot da bi pristop k EGS bil samo še vprašanje časa. Pričakoval bi, da zagovorniki pristopa najprej pri ustavni službi preverijo, če je to sploh možno. Dejansko pa je pot obratna — izrečemo se za vstop in ustavna služba dobi nalog, da skonstruira juristične modele. Smolle reče, da bi pristop k EGS bil celovita sprememba ustave, ki je možna samo z ljudskim glasovanjem. S pristopom bi morali spremeniti našo federalistično strukturo, s članstvom v EGS nezdružljiva pa je tudi nevtralnost.
Pri poglavju okolje se Smolle predvsem bavi s problematiko produkcije celuloze.
Pri beljenju papirja s klorom mdr. nastane dioksin, 50.000-krat bolj strupen kot ciankalij, te odpadke pa odvajajo v reke. Tehnično je že dolgo možno producirati bel papir brez beljenja s klorom, toda kljub lepim dobičkom tovarne celuloze niso pripravljene investirati v zaščito okolja, tako Smolle.
Pri poglavju zunanje zadeve se Smolle spet bavi z EGS. Citira iz integracijskega poročila Švice, ki pride do zaključka, da bi se v primeru pristopa federalizem zrušil, da bi 80 % socialne in gospodarske politike delali v Bruslju in da direktna demokracija ne bi bila več možna.
V zvezi z ustanovitvijo samostojne države Palestine Smolle stavi predlog, naj Avstrija prizna to državno tvorbo PLO, ker bi to lahko pospešilo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
5. 12. 1988
Predavanje v Club tre popoli. Mdr. Smolle pove, da bi moral volilni red na Koroškem biti tak, da lahko uspe Slovencu priti v deželni zbor tudi brez opore strank. K novemu dialogu meni, da je treba premagati strah pred sosedom, ker mimo tega nobena pot ne vodi.
9.	12. 1988
Parlamentarno vprašanje zveznemu kanclerju, zakaj v avstrijskem krajevnem seznamu po ZNS dvojezični kraji niso navedeni tudi s slovenskim imenom. Odgovor: ta seznam ni pravnega značaja in ni pravne obveze upoštevati v njem tudi slovenske izraze. Preverili pa bojo, koliko je to kljub temu možno.
ZAPRTJE TOVARN CELULOZE MAGDALEN IN OBIR
12. 12. 1988
Smolle v parlamentu reče, da je treba zapreti tovarni celuloze Magdalen in Obir in skupno z lastniki tovarne Obir zgraditi novo ekološko čisto in sodobno tovarno v Podjuni. Meni, da se zaveda, da ga bojo zaradi te izjave hudo kritizirali, toda ne šteje se med populiste kot Haider. Z lastniki tovarne Obir se naj gradi nova tovarna zato, ker so prvi in edini investor, ki je pripravljen iz lastnih sredstev pol milijarde investirati v to področje. Namesto tega pa se denar poriva v Magdalen, čeprav se to gospodarsko ne splača, po deželnozborskih volitvah 12. marca pa bojo Obir zaprli, tako kot so to storili tudi v Borovljah, tako Smolle.
Reakcije: SV s pomočjo nepopolnega citata iz Wiener Zeitung Smolleja spet hudo napade, njega samega ne vprašajo, kaj je rekel in kako je mislil. V NT Smolle reče, da sta mu ministra Graf in Flemmingova zagotovila, da za Obir na lokaciji Rebrca ne bo niti šilinga, Obir sam pa ne bo zmogel, čeprav se trudi. Zato je predlagal ta izhod, ki bi zagotovil delovna mesta in boljše okolje hkrati. Že od februarja 1987 naprej je Smolle deloma na lastno pobudo, deloma na zahtevo eko fonda v sodelovanju s takratnim vodstvom tovarne Obir skušal najti gospodarsko in ekološko zadovoljivo rešitev. Kljub večkratnim urgencam je vodstvo Obirja predložilo ali samo fragmentarične papirje ali pa sploh ni reagiralo.
12. 12. 1988
Govor v parlamentu za inštalacijo preiskovalnega odbora o policiji, ker vedno spet pridejo na dan primeri, da je policija tepla in trpinčila. Smolle navede tudi primere težav narodnih skupnosti s policijskim postopanjem, npr. odstranitev dvojezičnih božičnih voščil z božične jelke v Št. Jakobu ali preprečitev informacijske prireditve SRD „Trta“ o šolstvu v Žitari vasi.
14.	12. 1988
Govor k zakonu o odškodnini žrtvam nacizma. Smolle spet zahteva odškodnino tudi za Rome in Sinte, ki doslej še ničesar niso dobili, čeprav so nacisti polovico od njih umorili. Z utemeljitvijo, da za Cigane ni bila pristojna SS, se jih še danes skuša ožigosati kot navadne kriminalce. Prav tako niso dobili nobene odškodnine od nacistov zasledovani in na tisoče umorjeni homoseksualci. Socialni minister argumentira, da je bila homoseksualnost prepovedana tudi pred nacističnim režimom in po njem. S tem minister sugerira, da jih je doletela samo pravična kazen, tako Smolle.
Smolle opozori tudi na slovenske zadruge, ki so jih nacisti zaprli in ki za gospodarske izgube do danes niso bile odškodovane.
15.	12. 1988
Kuratorij ORF sklene uvedbo slovenskih televizijskih oddaj na Koroškem. Oddaje naj bojo od marca naprej vsako nedeljo od 13. do 13.20 ure, od januarja 1990 naprej pa jih bojo razširili na pol ure.
15.	12. 1988
Skupna delegacija Slovenske skupnosti pod vodstvom poslanca Brezigarja in KEL pod vodstvom Smolleja pri predsedniku državnega zbora Leopoldu Gratzu.
15.	12. 1988
Srečanje s sovjetskim atašejem Le-onovom.
16.	—22. 12. 1988
Smolleju končno le uspe kot parlamentarec uradno obiskati od uničenja ogrožene vasi v Romuniji.
(21. 12. 1988
Na pogovoru raznih iniciativ iz ekološkega in mirovnega gibanja, slovenskih organizacij in Zelenih se zmenijo za čim širšo volilno platformo za deželnozborske volitve 12. 3. 1989. Smolle pri tem pogovoru ni bil navzoč.)
11.	1. 1989
Parlamentarno vprašanje ministru za notranje zadeve, zakaj je policija s tem, da je obiskovalcem zabranila vstop v šolo, konec leta 1987 preprečila informacijski večer SRD „Trta“ v Žitari vasi o šolstvu, kdo je dal nalog za to in s čim je zagotovljeno, da z nalogami v zvezi s slovensko manjšino ne poverijo uradnikov, ki imajo problematičen odnos do Slovencev. Odgovor: ker žitrajski občinski svet šole ni dal na razpolago, bi naj policija skrbela za red, naloge, preprečiti vstop v šolo, pa ni imela. Ravnanje policije da gotovo ni bilo srečno in minister obžaluje, da je dalo povod za nesporazume. Ni pa bilo nič protizakonitega. Uradnikov s problematičnim odnosom do Slovencev minister ne pozna.
11.	1. 1989
Deželno zborovanje KEL. Delegati se izrečejo za skupno kandidaturo z Zelenimi. Drugačno Koroško in Bewegung gegen Schultrennung v platformi pri deželnozborskih volitvah.
13.	1. 1989
Volilna platforma „Drugačna Koroška“ določi Hansa Haiderja kot prvega kandidata, na drugem mestu je tajnik ZSO Marjan Sturm, glavni kandidat KEL Fric Kert pa kandidira na četrtem mestu. KEL je prostovoljno odstopila svoje mesto Sturmu. ZSO se še ni odločila za podporo platformi in jo podpre šele 23. februarja.
17.	1. 1989
Seja kuratorija ICAN. Smolle hoče 25. 1. vložiti zakonski osnutek o dvojezičnih otroških vrtcih. Madžari tožijo, da so jim že spet krajšali podporo, probleme imajo tudi s šolstvom, ker hoče šolski svet na madžarski šoli nastaviti učitelja, ki ne zna madžarsko. Ker na Gradiščanskem ni učiteljev z zadostnim znanjem madžarščine, so predlagali, da bi začasno nastavili učitelja, ki pripada nemški manjšini na Ogrskem, toda tudi to je šolski svet zavrnil z argumentom, da je na Gradiščanskem dosti brezposelnih učiteljev. Sklene se, da naj letošnjo publicistično nagrado ICAN
prejme generalni intendant ORF Podgorski za uvedbo televizijskih oddaj v jeziku narodnih skupnosti.
18.	1. 1989
Razgovor s poslancem Bruckmannom od ÖVP o reformi volilnega reda.
25. 1. 1989
Govor k sprejetju zaključnega dokumenta KEVS. Smolle vidi v tem dokumentu majhen, vendar pomemben napredek. Žal pa lepe formulacije dokumenta v mnogih deželah ne odgovarjajo realiteti. V Romuniji ne upoštevajo niti najosnovnejših človekovih pravic. Tudi k dogodkom v ČSSR po Smollejevem mnenju Avstrija ne sme molčati. Kot sosedje imamo pravico gledati čez plot in kjer kršijo človekove pravice, ima vsakdo pravico, da se javi k besedi kot človek, tako Smolle. Smolle omeni tudi Turčijo zavoljo kršenja pravic Kurdov in reče', da naj nam bo Turčija dobrodošla v evropski družbi, če se priznava kot evropska država, povedati ji je pa treba, da je pogoj za to dosledno upoštevanje človekovih pravic. Smolle nadaljuje, da so tudi tako imenovane „civilizirane“ države, kot Francija ali Jugoslavija, ki še zmeraj poznajo smrtno kazen. Zahteva odpravo te kazni povsod po Evropi.
Kar se tiče zadev narodnih skupnostih, pa naj Avstrija, če se'sklicuje na zaključni dokument KEVS, najprej pometa pred lastnim pragom. Ena izmed osnovnih manjšinskih pravic je vzgoja v materinem jeziku, pri nas pa še zmeraj ni zakonske podlage za takšno vzgojo v otroških vrtcih. Smolle upa, da se bojo poslanci spomnili na pravkar podpisani zaključni dokument KEVS, ko bo v naslednjih tednih vložil zakonski osnutek za dvojezične otroške vrtce. Nadalje Smolle navede šolstvo, Hrvatje npr. nimajo srednje šole, čeprav je to zagotovljeno v členu 7. Avstrija naj torej sama jemlje resno zaključni dokument KEVS in ne samo kritizira, kako strašne stvari se dogajajo drugod. Tudi gospodarska politika da je naperjena proti narodnim skupnostim, na Gradiščanskem je skoraj v vseh hrvaških in madžarskih vaseh bilo pred vojno več prebivalcev kot danes. Če se hoče uničiti manjšino, je sploh ni treba posebej diskriminirati, zadostuje, če se ji vzame gospodarsko podlago, zaključi Smolle.
25. 1. 1989
Govor k zakonu o objektivizaciji pri zasedbi javnih mest. Smolle trdi, da je tudi ta zakon samo nadaljevanje proporca med velestrankama. Transparence slej ko prej ni, kogar odklonijo, nima možnosti preveriti, zakaj so ga odklonili. Univ. prof. Mayer da je na tiskovni konferenci skupno s Smollejem jasno pokazal, kako bi bilo možno zagotoviti zasedbo javnih mest po objektivnih kriterijih, toda ekspertov se očitno ne mara, ker bi pokazali, kaj vse je treba še storiti. Prva osnova, ki bi za dejansko objektivizacijo bila potrebna, je informacija, da je mesto razpisano, razpis samo na uradni tabli nobenemu ne pomaga. Najhujši pomanjkljaj pa je po Smollejevem mnenju, da šolstvo sploh ni upošte-
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE 1989 - KEL PRVIČ NE KANDIDIRA SAMOSTOJNO
vano, čeprav so ravno na tem področju največje pomanjkljivosti: župan, ki je ravnatelj šole in partijski funkcionar, ima domala absolutno oblast na vasi. Posebej občutno je pomanjkanje objektivnega zasedanja na dvojezičnih šolah. Smolle reče, da ne razume, zakaj v šolski debati niso sledili njegovim predlogom. Razumeti je treba, da morajo ravnatelji dvojezičnih šol obvladati oba jezika. Praksa pa je narobe, v večinsko madžarskih vaseh so ravnatelji, ki ne znajo madžarsko, na Koroškem pa ne upoštevajo niti sicer sakrosanktnih stvari, kot npr. službeno starost, v Škocijanu so namesto starejše učiteljice z dvojezično kvalifikacijo imenovali za ravnatelja mlajšega kolega brez te kvalifikacije. Smolle reče, da bojo Zeleni zato ta zakon odklonili. V pododboru so svobodnjaki glasovali za Smollejev predlog, da morajo biti ravnatelji dvojezičnih šol dvojezično kvalificirani.
25. 1. 1989
Govor k poročilu o ustavnem in upravnem sodišču. Smolle ostro kritizira prakso, da se ustavnemu sodišču onemogoča kontrola s tem, da lahkomiselno dvigajo ustavnopravno dvomljiva določila na ustavno raven. To da je poigravanje z osnovami naše ustave. Smolle opozori tudi na pozitivno vlogo ustavnega sodišča za narodne skupnosti, kar se je izkazalo npr. v razsodbi o pritožbi KEL in v zadevi hrvaškega uradnega jezika.
25. 1. 1989
Razgovori s finančnim ministrom Lacino.
27.	1. 1989
Obisk pri slovenskem predsedniku Stanovniku. Smolle zahteva vključitev koroških Slovencev v pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo ter ustanovitev delovne skupine o uresničevanju člena 7 ADR
28.	1. 1989
Sestanek z zastopniki SAK.
30. 1. 1989
Obisk pri nadškofu Šuštarju.
2. 2. 1989
Obisk medcerkvene delegacije ekspertov za pomoč državam v razvoju.
16. 2. 1989
Parlamentarno vprašanje zunanjemu ministru o stanju pogajanj z Jugoslavijo o pogodbi za zaščito vrelcev kraške vode v Karavankah.
21. 2. 1989
Razgovor z generalnim intendantom ORF Podgorskim o tehničnem poteku televizijskih oddaj v jezikih narodnih skupnosti.
21.	2. 1989
ICAN vabi na sejo o možnostih za ustanovitev gimnazije narodnih skupnosti na Dunaju. Skupina strokovnjakov naj izdela več konkretnih variant.
22.	2. 1989
Parlamentarno vprašanje ministru Ettlu
s pobudo za prestavitev učiteljev s kvalifikacijo za slovenščino, hrvaščino, madžarščino ali češčino iz službene stopnje L2A1 v L2A2. Odgovor je negativen, ker se te kvalifikacije že doslej plačujejo z dodatno doklado.
22. 2. 1989
Parlamentarno vprašanje prosvetni ministrici v zvezi s pomanjkljivostmi pri dvojezičnem pouku na ljudski šoli v Šmihelu.
24. 2. 1989
Razgovor z ministrom Ettlom.
28. 2. 1989
Smolle vloži zakonski predlog za uvedbo pasivne volilne pravice inozemskih študentov pri visokošolskih volitvah.
28. 2. 1989
Na prosvetnem ministrstvu pogovori o možnostih za uvedbo dvojezičnih šolskih spričeval.
1. 3. 1989
Smolle v parlamentu vloži resolucijo v češkem in nemškem jeziku, v kateri avstrijski parlament ostro obsoja postopanje čeških oblasti proti režimskim kritikom. Resolucijo v obeh variantah sprejmejo vse štiri stranke.
Smolle protestira tudi proti nameravani uvedbi vizumov za jugoslovanske državljane v ZRN in reče, da za Evropo slabo kaže, če naj bojo to prvi znaki evropske integracije.
1. 3. 1989
Govor k sedemdeseti obletnici volilne pravice žensk. Smolle reče, da bojo Zeleni zahtevali poseben odbor za ženska vprašanja, ki naj izdela zakonske predloge za dosego dejanske enakopravnosti. Posebej Smolle osvetli dvojno obremenitev žensk v manjšinah. Narodne skupnosti polagajo veliko vrednost na tradicijo, iz potrebe, ohraniti skupino, sledi poskus, vse to, kar je, obdržati in zavračati spremembe. Mnogokrat je celo prepovedano misliti na spremembe. Posledica te tradicionalnosti pa je tudi slej ko prej nadpovprečno močna zasidranost patriarhalične družbe. Po drugi strani pa ženska v manjšini tudi najbolj občuti manjšini sovražne situacije. Ker manjkajo najbolj osnovne javne strukture za posredovanje jezika narodnih skupnosti otrokom, zlasti otroški vrtci, mora tudi to nalogo v prvi meri opraviti žena. Vprašanje, ki se stavi vsem materam, ali dam otroka v otroški vrtec, ali ostanem doma in pustim poklic — se za žene iz manjšin stavi še bolj ostro, namreč: ali dam otroka v nemški vrtec in ga izpostavim asimilacijskemu pritisku? Ni se treba čuditi, da število pripadnikov narodnih skupnosti nazaduje, ko pa že desetletja ni zagotovjjena oskrba otrok v njihovi materinščini. Zal pa je tako, da se v prvi vrsti daje krivda materam, da so se premalo brigale za otroka, če otrok ne zna zadosti slovensko, hrvaško itd. Smolle se zavzame tudi za podaljšanje karenčne dobe na tri leta in za finančno honoriranje otroške vzgoje.
2. 3. 1989
Seja sosveta za madžarsko narodno skupnost. Smolle zahteva, naj končno izdajo odredbo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v madžarskih občinah. V zadevi nastavitve učitelja, ki ne zna madžarsko na šoli v večinsko madžarski občini Siget, sosvet sklene od prosvetnega ministrstva zahtevati pismeno poročilo.
(12. 3. 1989
Deželnozborske volitve na Koroškem. Lista „Drugačna Koroška“ doseže 5976 glasov (1,7 %), od tega na dvojezičnem ozemlju 3410 glasov in 4,15 %. Ta rezultat ne odgovarja pričakovanjem, predvsem, ker sta prvič v zgodovini obe osrednji organizaciji podprli to kandidaturo, so mnogi na dvojezičnem ozemlju pričakovali boljši rezultat, saj je KEL sama pri prejšnjih volitvah dobila več podpore. Nemško govorečih izven dvojezičnega ozemlja pa sploh ni uspelo nagovoriti. Veliki zmagovalec de-želnozborskih volitev je Jörg Haider.)
14.	3. 1989
Podijska diskusija v Palais Palffy o položaju v Jugoslaviji.
15.	3. 1989
S poslanci Riederjem, Graffom in Fri-schenschlagerjem se Smolle dogovori za ustanovitev interfrakcijske skupine za vprašanja narodnih skupnosti.
15. 3. 1989
Parlamentarno vprašanje v zvezi z nezakonitim poukom na ljudski šoli v Sigetu, kjer učitelj ne obvlada madžarščine; odgovorna prosvetna ministrica reče, da ta učitelj kljub večkratnim pozivom ni hotel opraviti izpita iz madžarščine, drugih učiteljev z kvalifikacijo za madžarščino pa ni na razpolago. Avstrijski učitelji sicer na Maržarskem poučujejo nemščino, ni pa predvideno, da bi učitelji iz Madžarske v Avstriji poučevali madžarščino. Na srednji šoli poučujejo madžarščino kot prosti predmet, teče pa šolski poskus na šoli v Oberpullendorfu, kjer se je možno prijaviti za hrvaščino ali madžarščino kot glavni predmet. Ministrica nadaljuje, da poskusi za ustanovitev gimnazije za Hrvate in Madžare zaradi raztresenega naselitvenega prostora teh manjšin niso bili uspešni. Za glavne šole mora ministrica priznati, da razen pesmaric ni na razpolago nobenih madžarskih učbenikov.
17.	3. 1989
Smolle v ICAN sprejme zastopnike Kurdov.
20. 3. 1989
Razgovor s predsednikom slovenske vlade Šinigojem. Smolle ga opozori na neplodno ravnanje ZSO.
28.	3. 1989
Potem, ko je SPÖ že februarja imenovala člane za sosvet in je tudi FPÖ že sporočila svoje člane, kot zadnja ÖVP nominira člane za ta gremij. S tem je sosvet z izjemo članov ZSO kompleten; ZSO hoče čakati še naprej.
3. publicistično nagrado Centra avstrijskih narodnosti je prejel Thaddäus Podgorski za uvedbo manjšinskih televizijskih oddaj	19. 5. 1989
30.	3. 1989
Smolle na uradnem obisku na Madžarskem, kjer se z državnima sekretarjema Kovacsem in Öszijem pogovarja o avstrijskih načrtih za vstop v EGS. Sekretarja rečeta, da mora nujno ostati ohranjena avstrijska nevtralnost in da je treba točno preveriti, kakšne posledice bi imel pristop za sodelovanje med državama. Smolle se zavzame tudi za madžarsko manjšino v Avstriji in prosi za učinkovitejšo pomoč matice.
2. 4. 1989
Prva televizijska oddaja v slovenščini „Dober dan, Koroška“.
5.	4. 1989
Smolle na obisku v Rimu, kjer vodi pogovore z ministrom Manzolinijem o problematiki Avstrija in EGS.
6.	4. 1989
Parlamentarno vprašanje v zvezi z delovanjem komisije za spremljavo manjšin-sko-šolskega zakona. Prosvetna ministrica reče, da sta doslej bili seji 11. 10. in 22. 11. 1988, naslednja seja pa je terminizira-na za 1. 6.1989. O delu komisije ministrica reče, da je doslej bila v ospredju analiza potrebnih ukrepov okoli uvedbe novih določil zakona, na naslednji seji pa se naj diskutirajo srednjeročni delovni koncepti. O intervencijah ministrica reče, da je koroški deželni glavar želel soudeležbo zastopnikov strank in da je tej želji ustregla. Ministrica je prepričana, da bo komisija svoje delo opravila ustrezno nalogi.
12.	4. 1989
\/ pogovoru z ministrico Flemmingovo Smolle doseže, da bojo iz družinskega fonda dali potrebna sredstva za otroški vrtec in ljudsko šolo dunajskih Čehov.
12.	4. 1989
Obisk pri jugoslovanskem konzulu Krstiču.
13.	4. 1989
Smolle vodi v Bonnu z namestnico zunanjega ministra Adam-Schwaetzerjevo razgovore o Avstriji in EGS.
17. 4. 1989
Poslovodja Zelenih Voggenhuber se udeleži seje KEL in zagotovi, da bojo narodne skupnosti v okviru Zelenih tudi v bodoče imele polno avtonomijo, tudi za naslednje volitve lahko narodne skupnosti same izberejo svojega kandidata. Voggenhuber reče, da bi to bilo možno tudi v okviru ICAN, kjer so zastopane vse narodne skupnosti.
19.	4. 1989
Po vrnitvi z obiskov pri zastopnikih zunanjih ministrov v Bonnu, Rimu in Budimpešti Smolle na tiskovni konferenci reče, da ne bo prišlo do pristopa Avstrije k EGS, razen če se Avstrija odpove nevtralnosti in svojemu geopolitičnemu položaju. Pristop k EGS bi stal vsaj 15 milijard šilingov letno, račun pa bi morali v prvi vrsti plačati socialno šibki sloji. Nobeden od pogovornih partnerjev Smolleja si ni mogel predstavljati, da bi Avstrija v primeru pristopa lahko obdržala nevtralnost, ker bo slej ko prej prišlo do skupne zunanje politike EGS. Tudi na klasičnih področjih zaščite okolja Avstrija v EGS ne bi mogla več svobodno odločati. Do modernizacije gospodarskih struktur mora po Smollejevem mnenju priti neodvisno od pristopa k EGS. Posebej piker pa bi pristop Avstrije k EGS bil za naše vzhodne sosede, ker bi se stiki zmanjšali in bi se bloka spet strnila, tako Smolle.
O morebitnem deželnem glavarju Haiderju Smolle reče, da se ga Slovencem ni treba bati bolj kot drugih, Slovenci da bojo samo toliko napredovali, kolikor bojo sami ustvarili. V manjšinski politiki da se koroške stranke razlikujejo kvečjemu verbalno, Haider pa bo moral pokazati, koliko ga je res „v hlačah“.
19.	4. 1989
V	„klubu internacional“ referat „EGS in Zeleni“.
20.	4. 1989
Z zastopniki Austria Tabakwerke se Smolle razgovarja o možnostih za igrišče za SAK.
(20. 4. 1989
Mohorjeva družba naznani, da bo jeseni odprla dvojezično ljudsko šolo v Celovcu.)
21.	—23. 4. 1989
V	Parizu se Smolle udeleži jubilejnega kongresa FUENS ob 40-letnici obstoja organizacije.
26. 4. 1989
Smolle vloži zakonski osnutek o dvojezičnih otroških vrtcih. Osnutek so poprej preverile vse slovenske politične in kulturne organizacije. Osnutek upošteva vse možne variante, ki bi jih dvojezične občine lahko želele za ureditev dvojezičnih vrtcev. Ustanovi se naj fond za pospeševanje dvojezičnih otroških vrtcev, ki ga naj financirajo zveza in zvezne dežele Koroška, Gradiščanska in Dunaj. Fond ima nalogo ustanavljati in vzdrževati dvojezične otroške vrtce, podpirati vzdrževalce, skrbeti za personal za vodenje dvojezičnih vrtcev in tudi za izobraževanje vrtnaric. Kuratorij fonda naj v glavnem sestoji iz petih članov vsakega narodnostnega sosveta, pri čemer naj imajo zastopniki narodnih skupnosti večino.
Fond za pospeševanje dvojezičnih otroških vrtcev lahko sam ustanovi dvojezični vrtec, kar bi bilo zanimivo v občinah, kjer občina sama tega noče. Če občina sama ustanovi dvojezični vrtec, ji fond izplača primerne podpore. Za občine je ta rešitev vabljiva, ker z nastavitvijo dvojezične vrtnarice lahko prištedijo precej denarja. V občinah, kjer občina tega noče, lahko vrtec ustanovijo tudi zasebna društva, v tem primeru mora občina dati na razpolago zemljišče in poslopje, ostalo bi financiral fond.
Od štirih prijavljenih otrok naprej bi morala biti nastavljena dvojezična vrtnarica, če je prijavljenih otrok manj, je treba skrbeti za vzgojo v jeziku narodnih skupnosti vsaj dvakrat tedensko po tri ure. Dvojezičnih vrtcev mora biti toliko, da lahko vsak otrok iz narodne skupnosti v primerni oddaljenosti obiskuje tak vrtec. Posebna važnost bi se naj polagala na jezikovno vzgojo otrok, vrtnarice morajo imeti posebno kvalifikacijo za dvojezično vzgojo. S tem v zvezi zakonski osnutek vsebuje tudi določila o izobraževanju vrtnaric.
Ustanavljanje, vzdrževanje in pospeševanje dvojezičnih vrtcev bi naj spadalo v pristojnost zveze, vse deželne kompetence pa bi ostale nedotaknjene.
V	utemeljitvi zakonskega osnutka piše, da je zvezni zakon potreben, ker v deželnih zakonih nikjer niso upoštevali dvojezičnih
vrtcev, posledica je bila, da so koroški Slovenci sami ustanovili zasebne vrtce, kar je velika finančna obremenitev. Potencialni obiskovalci dvojezičnih vrtcev so otroci, ki so pozneje prijavljeni k dvojezičnemu pouku, katastrofalno znanje slovenščine šolozačetnikov — dve tretjini sploh ne ali samo slabo obvladata jezik — pa jasno dokazuje nujno potrebo po dvojezičnih vrtcih.
26.	4. 1989
Govor k predstavitvi novih ministrov po spremembi vlade. Smolle kritizira gospodarsko politiko vlade, češ da od samega siljenja v EGS zanemarja vse drugo. Ministra Buseka Smolle občuduje, da se je upal prevzeti takšno dediščino, kot je znanstveni ministerij. Univerzitetna reforma ne more funkcionirati, če se jo prepušča samo uradnikom, kot doslej, in se pušča univerzo samo zunaj. Smolle nujno pledira, da naj v tej zadevi poslušajo rektorsko konferenco. Novega ministra v uradu zveznega kanclerja Rieglerja Smolle poziva, da naj čimprej ukrepa v vprašanju slovenskega in hrvaškega sosveta.
Smolle zavzame tudi stališče k verjetni koaliciji FPÖ/ÖVP na Koroškem. S to koalicijo lahko koroška ÖVP napravi križ čez sebe, reče Smolle, pozabila da je na bazo in na krščanskosocialno tradicijo. Kdor se v geopolitičnern položaju Koroške poigrava z nemškonacionalnostjo, ta ne more biti državotvorna in velika stranka.
3.	5. 1989
Smolle v Bernu z državnima sekretarjema v zunanjem ministrstvu vodi razgovore o problematiki Avstrija in EGS.
10.	5. 1989
Srečanje med novim deželnim glavarjem Južnega Tirala Durnwalderjem in avstrij-
skimi politiki. Smolle poudari potrebo po večji toleranci med narodnimi skupnostmi na Južnem Tirolskem, sicer se uspehi neofašistov lahko nadaljujejo, kot so to pokazale volitve v Boznu. Opozarja tudi, da južni Tirolci kar se tiče njihove zaščite v primerjavi s koroškimi Slovenci odrežejo neprimerno boljše.
(10. 5. 1989
Urad zveznega kanclerja predloži predvideni sestav sosveta za slovensko narodno skupnost. Ker ZSO še ni pripravljena za vstop v sosvet, naj začasno NSKS zasede vseh osem mest slovenskih organizacij. Stranke, cerkev in osrednji organizaciji imajo do 31. 5. čas, da najavijo pomisleke glede sestava sosveta, nato se naj sosvet tekom štirih tednov prvič sestane.)
12. 5. 1989
Smolle se udeleži zasedanja Evropskega parlamenta v Straßburgu.
17.	5. 1989
Seja sosveta za madžarsko narodno skupnost. Smolle zahteva, da naj deželni šolski svet končno kaj podvzame v zadevi za pouk madžarščine nekvalificiranega učitelja na ljudski šoli v večinsko madžarskem Sigetu. Nadalje Smolle ventilira ustanovitev hrvaško-madžarske gimnazije, ki bi naj bila podobna Slovenski gimnaziji.
18.	5. 1989
Ker bo postal deželni glavar, Jörg Haider odstopi kot državni poslanec. Smolle v svojem govoru reče, da je Haider človek, kateremu je očitno vseeno, če s svojim jezikom koga žali ali prizadene. Reče, da je prizadet, če nekdo, ki bo postal deželni glavar, leto po spominskem letu 1988 govori o „tretji republiki“ ali če reče, da bo Koroška svobodna dežela le tedaj, če bo nemška
dežela in se mu ne zdi vredno preklicati teh besed. Smolle omeni Haiderjevo napoved, da se hoče sestati z domovini zvestimi Korošci in Slovenci, kar pomeni, da za Haiderja Slovenci zvestobo domovini ne jemljejo resno. Boji se, da bo na Koroškem prišlo do polarizacije. Prizadet je, ker na Koroškem socialist Wagner, OVP-jevec Scheucher in FPÖ-jevec Haider pišejo uvodne besede h knjigi, ki poveličuje Hitlerja (Grenzlandjahrbuch). Pove, da na Koroškem še vedno mežuljkajo ljudem, ki so soprispevali k smrti prve republike in ki še vedno niso uvideli, da imamo že 40 let demokracijo. Haiderjeva trepljanja po ramenih in poskusi pajdašenja z vsakim, katerega sreča, se Smolleju studijo. Meni pa, da smo vsi soodgovorni za močvirje, iz katerega poganjajo tako negativne cvetlice.
19. 5. 1989
Seja kuratorija ICAN skupno z generalnim intendantom ORF Podgorskim. Madžari želijo enkrat mesečno po hrvaški oddaji tudi televizijsko oddajo v madžarščini, razen tega potrebujejo nastavljenega urednika. Podgorski reče, da bo želje dobrohotno preveril. Smolle meni, da so nujno potrebne tudi oddaje o manjšinah, namenjene večini, s takimi oddajami da bi se dalo iztrebiti predsodke. Čehi sploh nimajo oddaj in prosijo, da bi dobili vsaj nekaj minut radijskih oddaj v češčini. Hrvati želijo, da bi tudi dunajski Hrvatje mogli sprejeti hrvaške oddaje. Tajnik NSKS Mikel meni, da bi bilo važno dati narodnim skupnostim možnost za soodločanje o vsebini oddaj, zato bi bilo potrebno, da so narodne skupnosti zastopane tudi v kura-toriju ORF. Veliko važnost udeleženci polagajo tudi na otroške oddaje v jezikih narodnih skupnostih.
Podgorski obljubi, da se bo glede Čehov pomujal za rešitev. Za oddajo o manjšinah si lahko predstavlja nekaj podobnega, kot je oddaja „Klingendes Österreich“, kulturo, literaturo itd. bi bilo možno predstaviti v oddaji „Spektrum“, za otroke bi lahko v okviru otroškega popoldneva povabili otroke iz narodnih skupnosti.
19. 5. 1989
ICAN podeli generalnemu intendantu ORF Thaddäusu Podgorskemu publicistično nagrado. Smolle ob podelitvi nagrade reče, da je uvedba slovenskih in hrvaških televizijskih oddaj dokaz za to, da je v dialogu možno ustvariti tako vzdušje, ki omogoča napredke za narodne skupnosti.
19. 5. 1989
NT objavi izjavo predsedstva NSKS, v kateri predsedstvo ostro zavrača ponovne napade SV na NSKS in na osebo poslanca Smolleja. Predsedstvo dobesedno piše, da podtikavänja SV hromijo razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in da bo le težko popraviti škodo, ki jo je v zadnjih dveh letih SV napravil slovenski narodni skupnosti. Odgovorni v Sloveniji, ki podpirajo izhajanje SV, bojo morali resno premisliti, ali hočejo še naprej omogočati razdiranje v slovenski narodni skupnosti na Koroškem, je rečeno v izjavi.
22.	5. 1989
Intervju za francoski časnik „Le Monde".
25.-27. 5. 1989
Kot član avstrijske delegacije se Smolle udeleži zasedanja članov EFTA v Helsinkih. Ponovno zahteva ustanovitev razvojnega sklada EFTA za Jugoslavijo.
31.	5. 1989
Koroški deželni zbor izvoli Jčrga Haiderja za novega deželnega glavarja. V svoji vladni izjavi Haider zopet razlikuje med neko „vindišarščino“ in slovenščino ter hudo napade celovško univerzo. Smolle reče, da so Haiderju govor očitno napisali pisci, ki jih poznamo iz „Ruf der Heimat“, in da bo Haider storil dobro, če razčisti svoj odnos do teh krogov.
Novi koroški vladi Smolle stavi 6 zahtev: ustanovitev pogovornega foruma med deželno vlado, strankami in koroškimi Slovenci; rešitev vprašanja otroških vrtcev; podporo slovenski kulturi 6 milijonov šil. letno in enkratno podporo v višini 50 mio. šil.; krepitev slovenskega gospodarstva; pogajanja o mandatu za koroške Slovence v deželnem zboru; koncept za izboljšanje vzdušja v deželi, ki ga naj izdela deželna vlada skupno s Slovenci in univerzo.
1. 6. 1989
Na povabilo Slovenske demokratične zveze se Smolle udeleži okrogle mize o bodočem razvoju v Sloveniji. Diskusija je v poslopju SZDL v Ljubljani in teče predvsem o sestopu komunistov z oblasti.
5. 6. 1989
Potem, ko med koroškimi Slovenci že dalj časa teče diskusija o demokratizaciji Jastnih struktur, Smolle tudi novinarjem nemškojezičnih časnikov predstavi svoje misli o „slovenskem parlamentu". Sedanje stanje medsebojne blokade osrednjih organizacij Smolle označi kot nevzdržno in zahteva splošne volitve med koroškimi Slovenci, iz katerih bi se naj izcimilo demokratično vodstvo narodne skupnosti.
(6. 6. 1989
Prezentacija poročila Rektorske konference o položaju in perspektivah narodnih skupnosti v Avstriji. Gradiščanski deželni poslanec ÖVP Ivica Karali ob tej priložnosti reče, da bo gradiščanska ÖVR potem ko je Smolle v parlamentu vložil osnutek za zakon o dvojezičnih otroških vrtcih, deželnemu zboru predložila nekoliko spremenjen predlog za otroške vrtce za gradiščanske Hrvate, ta predlog pa bo menda podprla tudi FPÖ.)
8. 6. 1989
V parlamentu se Smolle sestane z jugoslovanskim politikom dr. Tupurkovskim. Gre za pomoč Avstrije pri povezovanju Jugoslavije z EFTA in za položaj manjšin v Avstriji. Ob navzočnosti visokega jugoslovanskega politika Smolle v govoru ostro kritizira postopanje proti albanskemu politiku Vllasiju in drugim.
(8. 6. 1989
Predsednik ZSO Feliks Wieser najavi, da
bo ZSO profilaktično vstopila v sosvet.)
12. 6. 1989
Sestanek s predsednikom koroške ÖVP Zernattom.
12. 6. 1989
Zaradi zbitja demokratičnega gibanja na Kitajskem Smolle v parlamentu od Avstrije zahteva najstrožje protestne ukrepe.
(18. 6. 1989
Občni zbor NSKS se izreče za novo obliko demokratičnega odločanja znotraj narodne skupnosti. V poročilih rečejo, da se politika novega dialoga pričenja obrestovati.)
27.	6. 1989
V okviru uradnega obiska se madžarski zunanji minister Gyula Horn sreča tudi s poslancem Smollejem. Smolle iznese vrsto predlogov za zaščito madžarske manjšine na Gradiščanskem, Horn pa se Smolleju posebej zahvali za njegove iniciative v prid madžarski narodni skupnosti v Romuniji.
28.	6. 1989
Na predlog Smolleja parlament soglasno sklene, naj pristojni minister preveri dvojezičnost na sodiščih in stori vse, da bodo na razpolago vsi obrazci v obeh jezikih.
28. 6. 1989
Smolleja izvolijo za podpredsednika in-terfrakcijske skupine za vprašanja zapad-ne Sahare.
28. 6. 1989
Smolle v parlamentu predlaga spremembo službenega zakona za učitelje. Po tem predlogu bi morali imeti vsi ravnatelji dvojezičnih šol kvalifikacijo za dvojezični pouk. Nadalje bi se naj kvalifikacija učiteljev v jezikih narodnih skupnosti pri zaslužku in imenovanjih učiteljev upoštevala v enaki meri kot kvalifikacija za tuje jezike kot npr. angleščino. Prosvetno ministrico Smolle
poziva, da je končno treba urediti tudi vprašanje dvojezičnih spričeval in šolskih poročil. Deželnega glavarja Haiderja Smolle kritizira, ker je sicer obljubil objektiviza-cijo pri zasedbi šolskih mest, za predsednika deželnega šolskega sveta pa je imenoval tistega, za katerega sta se po izključno strankarskopolitičnih merilih domenili ÖVP in FPÖ.
29.	6. 1989
Govor v okviru debate o prošnji Avstrije za pristop v Evropsko skupnost.
Smolle reče, da Zeleni pojmujejo ta dan kot črn dan za avstrijsko samostojnost. To da ni dan parlamenta, temveč dan samo-prezentacije vlade, ki, čeprav je prišla polnoštevilno v parlament, ni v stanu, prebivalstvu razložiti, kaj namerava. S predlogom za odločitev, da se naj pošlje EGS pismo s prošnjo za pristop hoče vlada dobiti svobodno roko za razprodajo avstrijske nevtralnosti, suverenosti in njenih demokratičnih struktur, tako Smolle. Potem, ko smo industrializirali že vse drugo in imamo industrializirano poljedelstvo, se Smolle ne čudi, če zunanjepolitični govornik SPÖ govori o industrializirani demokraciji.
Smolle reče, da bo moral finančni minister šele razložiti, od kod bo vzel ob pristopu letno potrebnih dodatnih 16 milijard šilingov in dodatnih 3,7 milijard za kmete. Socialni minister je že rekel, da se pristop k EGS ne sme financirati samo iz socialnega proračuna, kar pomeni, da bi seveda tudi iz socialnega proračuna moral priti potrebni denar. Če se govori o tem, da bo s pristopom prišlo do boljšega sosedstva, potem naj se to razloži Madžarom, ki se bojijo, da se bojo meje spet zaprle in bo za vstop v Avstrijo spet potrebna viza. Tudi Jugoslovani se bojo gotovo veselili, da spet potrebujejo vize, če hočejo v EGS-Avstrijo. Pri gradnji take „nove Evrope“ Zeleni ne bojo sodelovali, tako Smolle.
Smolle kritizira, da so vsa pogajanja o prošnji za pristop EGS v odborih bila tajna in je bila javnost izključena, ker se druge stranke očitno bojijo, da bi Avstrijci zvedeli,
Ob obisku na Češkem se je
Karel Smolle srečal s kardinalom Tomaškom
10. 7. 1989
o čem in kako površno se tu pravzaprav pogaja. Od 16 podskupin, ki bi jih morali obravnavati, sta izdiskutirani samo dve. Medtem, ko je švicarski parlament tri dni diskutiral vprašanje odnosov do EGS, se hoče v Avstriji to vprašanje rešiti v nekaj urah; to je način, kako se v Avstriji obravnava važna vprašanja, z omejitvijo govornega časa se parlamentu zamaši usta in vlada pride kontrolirati, če vse tako teče, kot si predstavlja, reče Smolle.
Smolle nadaljuje, da je javnosti znano samo, da je nujno treba poslati pismo v Bruselj in vpraša člane zvezne vlade, kje je to pismo, zakaj ga ne pokažejo in zakaj ga ne enostavno preberejo. Vzrok za to, da je znano samo, da je treba pisati pismo vidi Smolle v tem, da vlada sama ne ve, kako se ogniti zapreki nevtralnosti. Smolle bi od vlade rad čul pro in kontra argumente, kar se tiče pristopa EGS; sliši pa samo argumente pro in še enkrat pro. Avstrijci imajo pravico do objektivne diskusije o prednostih in škodi zaradi pristopa k EGS, je pa ne dobijo, tako Smolle.
Smolle citira gospodarstvenike, ki pravijo, da v EGS lahko računamo z dodatno gospodarsko rastjo 1 % letno in vpraša, zakaj se ne razmišlja o tem, na kakšen način bi tudi drugače bilo možno doseči to gospodarsko rast, kot so mu to svetovali tudi nemški industrialci, da naj Avstrija ostane izven EGS in prevzame samo stvari, ki se ji zdijo dobre, ni pa treba sodelovati pri vsaki neumnosti.
Govornik svari, da je parlament na tem, spremeniti velike dele zvezne ustave in malomarno preiti pridržke avstrijske nevtralnosti, tako da bi le še malo preostalo od osnov republike.
Smolle spomni, da so v šestdesetih letih nevtralne države Avstrija, Švica in Švedska formulirale skupno stališče o nevtralnosti, ki je bilo osnova za pomujanja za asociacijo z EGS in vpraša, zakaj Avstrija sedaj zapušča to skupno politiko nevtralnih. Zahteva, da se naj napiše v pismo EGS, da mora Avstrija zaradi nevtralnosti v primeru konflikta imeti možnost, da enostransko suspendira dele pogodbe ali celotno pogodbo in začasno ali za vselej ukine članstvo. Namesto konkretnih formulacij pa se naj danes sklene zelo neprecizen osnutek tako, da lahko vlada v bistvu naredi, kar hoče — in kar bo po pogajanjih z EGS še preostalo, se bo jmenovalo nevtralnost, kritizira Smolle. Švica npr. mdr. zato noče v ES, ker mora kot nevtralna država tudi v mirovnih časih izpolnjevati določene obveznosti in tako obdržati suverenost nad kmetijstvom, da je v primeru konflikta zagotovljena lastna oskrba. V Avstriji pa se najprej sklene pismo in pristop in šele potem se razmišlja o posledicah za gospodarstvo, demokracijo, nevtralnost in odnose s sosedi, reče Smolle. Sprašuje, če to še odgovarja demokratičnemu principu, če brez parlamentarne kontrole 80 % vseh gospodarsko- in socialnopolitičnih odločitev v EGS sprejme ministrski svet. Sprašuje, kako morejo politiki, ki se v notranji politiki močno zavzemajo za federal-nost, biti istočasno za pristop k centralistični EGS. Reče, da je zelo prizadet, ker
se skuša obiti celo za tako odločitev v ustavi nujno predvideni plebiscit.
(Predsednica prekine Smolleja, ker je potekel govorni čas. Smolle nadaljuje in reče, da bi ravno pri tako važni materiji naj vsak poslanec smel izgovoriti in da je proti temu, da se z omejitvijo govornega časa parlamentarcem zamaši usta. Predsednica Smolleja poziva, naj zapusti govorniški oder, zapisnikar prebere predlog za odločitev, ki ga je vložil Smolle. Nato govori z vladne klopi finančni minister, Smolle je še zmeraj na govorniškem odru. Po končanem govoru finančnega ministra predsednik Smolleja zopet poziva, naj zapusti oder, da lahko nadaljujejo v govorniški listi. Smolle: „Ognem sili.“)
Smolle je vložil več predlogov za odločitev. V prvem zahteva, naj Avstrija pri interpretaciji nevtralnosti ravna v soglasju z ostalimi nevtralnimi državami Evrope, zlasti naj pri vstopanju v internacionalna združenja upošteva, da obdrži možnost za samostojne gospodarske odnose in si pridrži možnost suspendiranja članstva ali izstopa v primeru konflikta. Nadalje zahteva, naj Avstrija stori vse za varovanje samostojnosti in našteje vrsto za to potrebnih gospodarskih ukrepov. Namesto pristopa k EGŠ naj Avstrija izrabi vse možnosti, ki jih nudi članstvo v EFTA in sklene bilateralne pogodbe z EGS. V zunanji politiki naj Avstrija da vso podporo tistim državam varšavskega pakta, ki so trenutno v fazi demokratizacije, predvsem naj Avstrija obdrži princip odprtih mej, pospeši gospodarsko sodelovanje s temi državami in podpira razširitev nevtralnega prostora v srednji Evropi.
Drugi predlog za odločitev se tiče bodočih načel avstrijske ekološke politike. Pri vseh ekoloških odločitvah se naj upošteva povzročevalni, deležniški in predvidnostni princip. Konkretno se naj kar se tiče odpadkov le-te v prvi vrsti preprečuje in tako do konec tisočletja zniža množico odpadkov vsaj za tretjino, prepove produkci-
jo težko odstranljivih snovi, obveže za odstranjevanje povzročevalce ter z uvoznimi in izvoznimi kontrolami prepreči, da odpadki postanejo blago. V prometni politiki se naj odpove enostranski orientaciji v smer individualnega prometa in se sklene prena-membo sredstev za gradnjo cest v pospeševanje javnega prometa. Nadaljnje večanje tranzitnega prometa je treba preprečiti in uvesti gornje meje za tranzit in omejitev tonaže na 28 ton. Individualni, zlasti težki promet naj v bodoče sam krije vse stroške, ki jih povzroča. Z vsemi demokratičnimi sredstvi se naj Avstrija zavzema za izstop iz atomske energije, predvsem naj ne vstopi v organizacije, katerih cilj je pospeševanje atomske energije, kot je to EGŠ. Za obratovalnice je treba predpisati omejitev emisij na najnižjo po stanju tehnike možno ravan in prilagoditev starih naprav. V okviru harmonizacije predpisov s predpisi mednarodnih organizacij se od teh ekoloških predpisov ne sme odstopati, Avstrija se naj zoperstavi nameram, kvalificirati te ekološke predpise kot otežkočenje trgovanja. Ekološko škodljive produkte se naj obdavči. Avstrija naj ne podvzame nobenih korakov, ki nasprotujejo nadaljevanju avtonomne avstrijske ekološke politike.
V	tretjem predlogu za odločitev Smolle zahteva, da Avstrija naj ne pristopi k EGS, ker bi s tem bilo povezano kratenje demokratičnih pravic avstrijskega ljudstva, slabljenje sistema ločevanja sil ter omejevanje pravic zveznih dežel in avtonomnih občin.
V	četrtem predlogu za odločitev Smolle zahteva, naj Avstrija ne podvzame nobenih zunanjepolitičnih korakov, ki bi otežkočali uresničevanje v državni pogodbi določenih dolžnosti.
Državni zbor vse štiri predloge za odločitev večinsko odkloni.
29.	6. 1989
Govor v okviru debate o spremembi vrednostnih mej v civilnem pravu.
Ustanovna seja sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja
4. 9. 1989
29.	6. 1989
Govor v okviru debate o volitvi novih ljudskih odvetnikov. Tri največje stranke imajo pravico, da vsaka imenuje osebo za ljudsko odvetništvo, katero lahko parlament samo še potrdi. Medtem, ko sta ÖVP in SPÖ njuni mesti zasedli objektivno, je FPÖ proti njegovi volji nominirala gornjeav-strijskega predsednika FPÖ Schenderja, tako da lahko na Gornjem Avstrijskem postane predsednik Guggerbauer. Smolle reče, da odkar je Haider deželni glavar, na Koroškem objektivizacija „rasantno napreduje“.
Haider da je obljubil, da bo za vsa javna mesta zasebni posredovalni biro poiskal po „objektivnih kriterijih" najbolj primerne osebe. Tudi v parlamentu se danes odloča o dveh mestih, tako Smolle, Gugerbauerja bojo naredili za predsednika in Schenderja za ljudskega odvetnika, oba pa je po objektivnih kriterijih posredovala FPÖ kot zasebni posredovalni biro. Pri taki objektivizaciji Zeleni ne bojo sodelovali, reče Smolle.
30.	6. 1989
Občni zbor ICAN potrdi Smolleja kot predsednika. Kot bodoče naloge imenujejo uresničitev vloženega zakonskega osnutka o dvojezičnih otroških vrtcih, izgradnjo madžarskih in uvedbo čeških radijskih oddaj, projekt gimnazije narodnih skupnosti na Dunaju, rešitev problemov okoli ustanavljanja hrvaškega in češkega sosveta ter boljše izrabljanje možnosti, ki jih nudi Smollejev državnozborski mandat.
3.	7. 1989
Srečanje Smolle—-Haider v Celovcu (Musil).
5. 7. 1989
Intervju za japonski časopis.
7.	7. 1989
„Wochenpresse“ objavi listo najbolj marljivih državnih poslancev. Na prvem mestu je Smolle, v preteklem letu je imel v parlamentu 65 govorov in bil član šestih odborov, in sicer je Zelene zastopal v
trgovskem, zunanjepolitičnem, ustavnem, znanstvenem, pravnem in v odboru za policije. Smollejevo marljivost poudarja dejstvo, da je 50 poslancev spregovorilo v celem letu manj ko petkrat.
V prvih dveh letih parlamentarnega delovanja je Smolle zasedel na lestvici „Wochenpresse“ 11. oziroma 8. mesto.
7. 7. 1989
Pogovori z vodjem tiskovnega oddelka dunajskega magistrata v zadevi češkega časopisa „Videnški Svobodny listi".
7. 7. 1989
Parlamentarno vprašanje prosvetni ministrici v zadevi državnih štipendij za literaturo.
12.	7. 1989
Parlamentarno vprašanje ministru za pravosodstvo v zvezi z „Grenzlandbuch“ FPÖ. Smolle hoče vedeti, zakaj je državno tožilstvo ukinilo postopke proti odgovornim za „Grenzlandjahrbuch“ zaradi suma nacionalsocialističnega udejstvovanja (v „Grenzlandjahrbuch“ FPÖ so članki, ki govorijo o Hitlerju kot povzročitelju „enotnosti, vriskanja, praznovanja in miru . . . “ in o času nacionalsocialističnega režima kot najsrečnejšem času za nemški narod itd.).
Odgovor: postopek so ukinili, ker ni bilo možno dokazati, da so naznanjeni namerno hoteli kršiti zakon o prepovedi nacionalsocialističnega udejstvovanja. V ostalem minister poroča, da je med 1.1. 1987 in 30. 6. 1989 bilo 638 ovadb po tem zakonu, od tega so jih 249 začasno ukinili, ker gre za neznane storilce, v 242 primerih državni tožilec ni videl razloga za zasledovanje ovadenega, 98 ovadb so opravili s postopkom zaradi drugih kaznivih dejanj, v 6 primerih je prišlo do tožbe zaradi nacionalsocialističnega udejstvovanja, trikrat je sodišče izreklo obsodbo, enkrat oprostilno sodbo, dva postopka pa še nista končana.
13.	—15. 7. 1989
Smolle se v Pragi razgovarja z zastopniki I zunanjega urada o problematiki Avstrija in
EGS. Smolle na Češkoslovaškem tudi reče, da nivo sodelovanja med Avstrijo in ČSSR ne more biti zreduciran na obiske deželnih glavarjev, županov in godb na pihala brez kontaktov med občani obeh držav. Češkoslovaške oblasti Smolleju dajo dovoljenje za obisk dveh delegacij Zelenih. Ena si naj ogleda atomske elektrarne in preveri energetsko politiko, druga pa se bo bavila s položajem v ČSSR glede človekovih pravic. Smolle obišče tudi kardinala Tomašeka in mu čestita ob devetdesetem rojstnem dnevu. Nadalje se Smolle sreča z zastopniki čarte 77, mdr. jih obvesti, da avstrijski parlament ni hotel obravnavati njegove interpelacije v prid Vaclavu Ravelu, ker je bila napisana tudi v češčini. Glede češke manjšine na Dunaju Smolle doseže, da češkoslovaške oblasti priznajo, da so se premalo brigale za narodno skupnost in izrazijo pripravljenost za pogovor z Manjšinskim svetom Čehov in Slovakov v Avstriji na Dunaju, ki ga naj organizirata ambasada ČSSR in ICAN.
18.	7. 1989
Kot član delegacije NSKS se Smolle udeleži razgovora z vicekanclerjem Rie-glerjem o roku za konstituiranje sosveta.
21.	7. 1989
Smolle najavi, da bo predlagal češkega disidenta Vaclava Ravela za nobelovo nagrado za mir. (Poslanci v državni zbor lahko predlagajo osebe za Nobelovo nagrado.)
(25. 7. 1989
Deželna vlada tovarni celuloze „Obir“ prepove spuščanje nečiščenih odpadkov v Belo in zavrne prošnjo, da bi lahko še porabili v skladiščih nakopičen les. S tem je po skoraj stoletnem obratovanju prišel konec za tovarno celuloze na Rebrci.)
(7. 8. 1989
ZSO imenuje svoje člane za sosvet. Sosvet se bo konstituiral začetek septembra, otvoril ga bo kancler Vranitzky.)
18.	8. 1989
Po zaprtju tovarne celuloze „Obir“ deželna vlada obljubi, da bo 130 mio. šil. namenila za pomoč gospodarstvu v velikov-škem okraju. Smolle zahteva, da je pri razdelitvi teh sredstev treba upoštevati kulturno identiteto in dediščino dežele, ki je vedno bila dvojezična. Zato mora posebno podporo dobiti tudi slovenska narodna skupnost. Sredstva je treba razdeliti po objektivnih kriterijih, tako Smolle.
23.	8. 1989
Potem, ko se je na Nizozemskem formiral neki Avstrijski komite, ki je zaradi „Grenzlandjahrbucha“ FPÖ pozval k turističnemu bojkotu Koroške, je deželni glavar Haider hudo napadel tajnika ZSO Sturma in druge, jih imenoval požigalce in jim očital, da so oni pobudniki tega komiteja. Neki koroški časnik pa je pisal, da je varnostna direkcija potrdila te Haiderjeve izjave.
Prosvetna ministrica Hawiickova je po slavnostni otvoritvi Mohorjeve ljudske šole obiskala NSKS
Smolle v tej zadevi piše notranjemu ministru Löschnaku, da je zgrožen vzel na znanje, da varnostna direkcija očitno po nalogu deželnega glavarja nadzoruje nedolžne osebe, ki se zaradi „Grenzlandjahrbucha“ skrbijo za razvoj na Koroškem. Zahteva nemudoma obvestilo, kako je Haider prišel v posest policijskih aktov.
25. 8. 1989
V intervjuju za NT Smolle zavzame stališče k ustanovitvi sosveta. Svari pred obstrukcijo s katerekoli strani in meni, da bo najbolj pomembno izdelati konkretne predloge. V sosvetu da ni prostora za ideološke diskusije, te je treba voditi drugod. Reče, da bo mnogo odvisno od predsednika sosveta, kako bo predloge posredoval vladi, pa tudi od njega samega, kako bo predloge sosveta zastopal v parlamentu.
K manjšinskemu šolstvu, kjer je kljub novemu zakonu število prijav k dvojezičnemu pouku naraslo, Smolle reče, da ima vsak sistem dobre in slabe strani ter da je bila napaka misliti, da nas bo en sistem zveličal, drugi uničil. Nauk iz šolske debate mora po njegovem mnenju biti, da se stvari ne sme tako tabuizirati, kot je to bil
primer v šolskem vprašanju. Z doslejšnjim delom šolske komisije Smolle ni zadovoljen. Reče, da je v šolski diskusiji marsikaj teklo napačno, da se je stvar vse bolj zavozlala in bila vedno manj odkrita, različne probleme, kot glavno šolo, kmetijsko šolo ali poklicne šole pa se sploh ni diskutiralo.
K zaprtju tovarne „Obir“ Smolle pove, da je že leta 1987 odgovorne opozoril, da tako verjetno ne bo šlo več naprej. Odgovornim očita, da so se preveč zanašali na politične govorice v Celovcu. Smolle je poznal tudi meritve organizacije „Greenpeace“ in meni, da bi tovarno zaprli še prej, če bi te meritve bile znane javnosti. Zavzame se za infrastrukturalne ukrepe v dolini Bele in za odprtje Pavličevega sedla, ker bi to povečalo kupno moč v Železni Kapli.
O deželnem glavarju Haiderju reče, da ni naloga Slovencev skrbeti za Haiderjevo zveličanje, moralo ali nemoralo. On je deželni glavar in kot tak pogovorni partner, pri čemer Smolle meni, da je slovensko vprašanje za Haiderja ključno vprašanje in bo njegova reputacija predvsem odvisna od njegovega zadržanja v tem vprašanju. K novemu dialogu meni, da ga ni možno uresničiti tako hitro, kot si nekateri to predstavljajo in da bojo vsi morali skočiti čez lastno senco.
2. 10. 1989
28. 8. 1989
Ob začetku gradnje nove ljudske šole v Selah Smolle reče, da nezakonitih predstav, po katerih bi asistenčni učitelji v predmetih kot telovadba, glasba ali likovna vzgoja lahko bili glavni učitelji, ne bo vzel na znanje.
4.	9. 1989
Ustanovitev sosveta za slovensko narodno skupnost. Za predsednika sosveta proti glasovom ZSO in SPÖ izvolijo dr. Matevža Grilca in sklenejo poslovnik. Smolle v sosvetu zastopa Zelene. Kancler Vranitzky ob ustanovitvi sosveta obljubi uresničitev še odprtih točk memoranduma in reče, da bo s pričetkom šolskega leta 1990/91 ustanovljena dvojezična trgovska akademija in da bojo za leto 1989 predvideno finančno podporo slovenskim organizacijam v višini 10 mio. šilingov izplačali v polni višini.
Predsednik sosveta Grilc poudari, da vstop v sosvet nikakor ne pomeni akceptiranje Zakona o narodnih skupnostih. Zelo pomembno je po Grilčevem mnenju, da bo Smolle lahko v pprlamentu ustrezno kontroliral uresničevanje sklepov sosveta.
5.	9. 1989
Intervju za časnik „Newsweek“.
5. 9. 1989
V Titovi Mitroviči v Jugoslaviji teče proces proti kosovskemu politiku Azemu Vlla-siju, kateremu Srbi očitajo kontrarevolucionarne stike z Albanijo in netenje nemirov na Kosovem. Smolle v tiskovni izjavi primerja proces s stalinističnimi procesi v Sovjetski zvezi tridesetih let. Ta proces služi maščevanju nad politikom, ki se zavzema za pravice svojega naroda in proti demontaži avtonomije Kosova, tako Smolle. Nadalje piše, da Jugoslavija s tem pada nazaj v čas, katerega so druge države komunističnega sveta že prestale. Merila, ki veljajo za Romunijo ali za Češkoslovaško, morajo veljati tudi za Jugoslavijo, ob teh dogodkih noben demokratično mis-
POMEN NARODNIH SKUPNOSTI V PROSTORU ALPE-JADRAN
Prijateljski odnosi vladajo med Južnimi Tirnici in koroškimi Slovenci 16. 9. 1989
leč človek ne sme molčati in to ni nobeno vmešavanje v notranje zadeve tuje države. Kot pripadnik slovenske manjšine se Smol-le čuti tudi osebno prizadet.
7. 9. 1989
Obisk parlamentarnih delegacij iz Švedske, Finske in NDR.
(11. 9. 1989
Prvi dan pouka v dvojezični ljudski šoli Mohorjeve družbe v Celovcu.)
12.—14. 9. 1989
Poslanca Smolle in Wahl v Straüburgu predata predsedniku komisije ES Jague-seu Delorsu pismo, v katerem Zeleni tolmačijo njihovo stališče do ES in sodelovanje med Avstrijo in ES. Pogovarjata se tudi s članom komisije Andriessenom, ki je pristojen za zunanje odnose ES in s članom komisije Di Meanom, ki je pristojen za ekološko politiko ES.
Centralna točka pisma je avstrijska nevtralnost. Rečeno je, da je nevtralnost tudi danes istega pomena kot v času njene razglasitve, saj omogoča Avstriji v času novega preseljevanja ljudstev politiko odprtih meja in posredovanja med drugimi državami. Avstrija danes stoji pred nalogo, da dokaže verodostojnost svoje nevtralnostne politike. Zeleni so prepričani, da članstvo Avstrije v ES že iz pravnih razlogov ni možno. Zaradi nevtralnosti mora v odnosih Avstrije do ES namreč biti zagotovljeno vsaj, da Avstrija obdrži možnost za samostojno zunanjo gospodarsko politiko, da lahko v slučaju grozečega oboroženega konflikta suspendira ali celo ukine članstvo, da obdrži takšno kmetijstvo, ki lahko po potrebi samo oskrbuje avstrijsko ljudstvo in da Avstrija predvsem na področju varnostne in vojaške politike obdrži popolno samostojnost. Vse to bi ob avstrijskem pristopu pogojevalo tolikšne spremembe ustanovitvenih pogodb Evropske skupnosti, da realnopolitično gledano s tem ni možno računati. S tem v zvezi Zeleni opozarjajo tudi na zaskrbljenost vzhodnih držav, predvsem Madžarske, saj bi v primeru pristopa med njimi in Avstrijo nastala nova pregrada.
„Brez dvoma je mednarodno sodelovanje prav na področju ekološke politike nujno potrebno. Študij različnih dokumentov ES pa daje povod za skepso, kar se tiče uresničevanja na tem področju potreb-
nih ukrepov znotraj skupnega trga," je rečeno v pismu. Približevanje Avstrije k ES je treba videti tudi pod tem vidikom, da vedno močnejša gospodarska konkurenca razdira socialne strukture, ne da bi nastale nove in da se ob razvijanju novih tehnologij še zmeraj ne upošteva možnih posledic ter da manjka demokratična kontrola. Od napačnega ocenjevanja atomske energije vodi direktna pot k industrijskemu izrabljanju genske tehnologije. V ES se doslej ne upošteva dejansko ceno gospodarske rasti, npr. stroškov za sanacijo okolja zaradi naraščajočega prometa, za odstranjevanje odpadkov jedrskih elektrarn ali možnosti za varčevanje energije. Posledice nemotenega tranzitnega prometa skozi Avstrijo v slučaju pristopa bi bile fatalne. V ES obstaja tendenca, da na področju zaščite okolja obvelja stališče najmanj razvite včlanjene države, kar onemogoča takojšnje efektivne ukrepe.
Po mnenju Zelenih pa naj Avstrija še naprej in to v dosti večji meri igra vlogo prvaka na področju zaščite okolja, kot je to npr. že storila pri uvedbi katalizatorja za avtomobile. Za igranje te vloge, kot tudi za vlogo liberalne azilne dežele na meji med zahodom in vzhodom pa Avstrija potrebuje razumevanje v ES včlanjenih držav. Zato se Zeleni zavzemajo za čim tesnejše sodelovanje na področjih raziskovanja, izobraževanja, znanosti, razvijanja novih oblik energetske politike itd. V pismu pravijo, da Evropska skupnost z letom 1992 nikakor ne sme postati „trdnjava Evropa“.
Smolle in Wahl o pismu informirata tudi Evropski parlament.
15. 9. 1989
Razgovor med Smollejem in deželnim glavarjem Južnega Tirala Durnwalderjem v Boznu. Durnwalder si želi poglobljene stike med južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci na vseh ravneh. Smolle in Durnwalder se izrečeta tudi za evropsko čarto o manjšinski zaščiti. Razgovora se udeleži tudi frakcijski vodja SVP Frasnelli.
19.	9. 1989
Kancler Vranitzky je že imel v rokah predlog za sestav hrvaškega sosveta, vendar je očitno po intervencijah socialističnega prezidija županov in podžupanov hrvaških občin to točko spet odložil z dnevnega reda ministrskega sveta. Smolle v pismu kanclerju zahteva, naj ministrski
svet takoj sklene ustanovitev hrvaškega sosveta v predlaganem sestavu in da kancler naj razloži, zakaj je konstituiranje tega sosveta odložil.
Na seji ICAN Smolle mdr. informira o tem, da je skupno s tajnikom ICAN Miklom interveniral pri dunajskemu mestnemu svetu za podporo ogroženemu češkemu časopisu „Svobodne listy“. Nadalje Smolle prosi včlanjene organizacije, da začnejo razmišljati o primernih kandidatih za manjšinski mandat Zelenih pri volitvah naslednje leto.
27. 9. 1989
Parlament SR Slovenije sprejme predloge za novo slovensko ustavo. Smolle to odločitev pozdravlja in vidi v njej važen korak v smeri slovenske suverenosti in ureditve demokratičnega večstrankarskega sistema.
2. 10. 1989
Otvoritev dvojezične ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu. Smolle ob otvoritvi poziva maturante, naj se odločijo za izobrazbo za dvojezičnega ljudskošolskega učitelja. Dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve Smolle označi kot akcijo samopomoči narodne skupnosti, ki je napolnila vrzel med dvojezičnim otroškim vrtcem in Slovensko gimnazijo v Celovcu. Nadalje poudari gospodarski pomen učenja slovenščine.
Prosvetna ministrica Hawlicekova reče, da je Smolle s svojim sodelovanjem znatno prispeval k porastku števila prijav in k pozitivnemu razvoju na šolskem področju.
7. 10. 1989
V	Brixnu zasedanje FUENS. FUENS pozdravi ustanovitev sosveta, zahteva uresničitev še odprtih točk memoranduma in podpre tudi ostale zahteve koroških Slovencev. Ob priliki zasedanja FUENS se Smolle sreča tudi z zastopniki južnotirol-skih Zelenih, s katerimi se zmeni za sodelovanje predvsem na področju manjšinske politike.
12. 10. 1989
V	Slomškovem domu diskusija „Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Ja-dran“. Smolle kritizira, da Avstrija nima koncepta za sosedsko politiko in da zato zanjo narodne skupnosti pri povezovanju s sosedi ne igrajo tiste vloge, ki bi jo morale.
(16. 10. 1989
Gradiščanski deželni zbor sklene zakon o dvojezičnih otroških vrtcih. Hrvaščina oz. madžarščina je v obsegu vsaj 6 ur tedensko vzgojni jezik v otroških vrtcih v taksativno naštetih krajih, starši, ki za svoje otroke nočejo dvojezične vzgoje, pa jih lahko odjavijo. Dvojezični otroški vrtci bojo dodatno tudi v krajih, kjer 25 % staršev izrazi tozadevno željo.)
(17. 10. 1989
Na skupnem zborovanju NSKS, ZSO in KSOO se zmenijo, da naj bo v KOKS-u v bodoče zastopan tudi KSOO.)
OSNUTEK ZELENIH ZA VOLILNO REFORMO
18.	10. 1989
Smolle, Wabl in prijatelji vložijo predlog za spremembo zakona o volitvah v državni zbor.
Starost za aktivno volilno pravico bi naj znižali od 19 na 16 let. Namesto 9 Zeleni predlagajo 21 volilnih okrožij, v katerih bi naj 133 od 183 poslancev izvolili neposredno, torej po osebah, ostalih 50 poslancev pa bi kot doslej volili po listi. Razdelitev mandatov na stranke naj točno ustreza razdelitvi glasov, v parlamentu naj bojo zastopane vse družbeno relevantne skupine, tako da se v parlamentu preprečijo večine, katerih med volilci ni. Če bi leta 1983 volili po volilnem redu, kot ga predlagajo Zeleni, bi skok v parlament tedaj uspel s 4 mandati VGÖ, s tremi ALÖ in z enim KPÖ.
Volilec naj ima po tem predlogu možnost, da ne izbere samo med strankami, temveč tudi med kandidati. Tako naj bo možno voliti samo neko stranko, samo neko osebo, stranko A in osebo, ki pripada stranki B itd. Na okrajni listi naj ima volilec možnost nakrižati toliko kandidatov, kot to ustreza eni tretjini mandatov v tem volilnem okraju. Nadalje je predlagana ojačitev instrumenta prednostnega glasa. Kandidat,
Državni praznik! Kako popravim?	25. 10. 1989
Drugi sprejem državnega poslanca in NSKS pred avstrijskim državnim praznikom
25. 10. 1989
ki doseže 3 % vseh strankinih glasov ali 15 % glasov za osnovni mandat, naj se avtomatično uvrsti na prvo mesto liste.
V utemeljitvi predloga piše, da bi uresničitev takega volilnega sistema pomenila dejansko uvedbo v ustavi predpisanega proporcionalnega volilnega reda in da bi s tem volilec končno dobil možnost, da dejansko poda svojo sodbo o ljudeh, ki ga zastopajo v parlamentu. Velestrankama Zeleni očitajo, da v nasprotju s tem razmišljata o uvedbi 4- ali 5- odstotne klavzule, tako da bi vsem manjšim ali regionalnim strankam preprečili vstop v parlament.
19. 10. 1989
Razgovori z dunajsko mestno svetnico za kulturo Pasterkovo.
19.	10. 1989
Druga seja sosveta za slovensko narodno skupnost. Sosvet se soglasno izreče za ustanovitev dvojezične trgovske akademije, kljub jasnim sklepom KOKS-a pa Sturm in Inzko načneta diskusijo o lokaciji, tako da tozadevno ne pride do sklepa. Sklepanje o finančni podpori koroškim Slovencem poteka brezhibno.
20.	10. 1989
Smolle se udeleži srečanja manjšin iz sosednjih dežel v Sopranu.
23. 10. 1989
Srečanje s predstavnikom hrvaške opozicije Goldsteinom.
24.	10. 1989
Srečanje s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Adameccm. Smolle zopet opozori na kršenje človekovih pravic v ČSSR.
25.	10. 1989
Seja sosveta za madžarsko narodno skupnost.
25. 10. 1989
Predsednik NSKS dr. Grilc in Smolle ob priliki državnega praznika drugič vabita na sprejem v Modestov dom.
30.	10. 1989
V	zadevi Azem Vllasi Smolle protestira pri jugoslovanskem veleposlaniku.
9.,	10. 11. 1989
V	parlamentu razgovori med predstavniki v ICAN včlanjenih organizacij in zastopniki štirih strank. Stranke imenujejo za narodne skupnosti pristojne kontaktne osebe, ta prvi razgovor pa služi predvsem informaciji o najnujnejših problemih narodnih skupnosti. V ospredju je zahteva po ureditvi dvojezičnih otroških vrtcev in spremembi Zakona o narodnih skupnostih, hrvaški in češki zastopniki pa urgirajo čimprejšnjo ustanovitev sosvetov za ti dve narodni skupnosti.
Predstavnike Zelenih manjšinski zastopniki opozorijo na pomen manjšinskega mandata za narodne skupnosti in povejo, da so z doslejšnjim delovanjem mandatarja zadovoljni. Manjšinski zastopniki dodajo, da so mnogi projekti v teku in jih bo možno uresničiti šele v naslednji legisla-turni periodi, zato Zelene prosijo, naj pustijo koncepcijo manjšinskega mandata nespremenjeno. Klubski predsednik Wabl zagotovi, da bojo narodne skupnosti tudi v bodoče lahko avtonomno odločale o zasedbi manjšinskega mandata, vendar do-
da, da bojo to morali še potrditi pristojni gremiji stranke.
12. 11. 1989
Uradni obisk v Pragi. Smolleju uspe v delegacijo spraviti dr. Motelja, ki je advokat disidentov kot sta Havel, Čarnogurski itd. Opozarjajo predvsem na kršenje človekovih pravic v ČSSR.
14.	11. 1989
Smolle vloži predlog za nalog vladi, naj ob sedemdeseti obletnici plebiscita izdela zakonski osnutek za dodatno gospodarsko pomoč južni Koroški. Smolle zahteva 100 mio. šil., ki bi naj služili gospodarskim investicijam na dvojezičnem ozemlju in kot odškodnina slovenskim zadrugam za med leti 1938 in 1945 utrpelo gospodarsko škodo. Smolle svoj predlog utemelji s tem, da se je pri plebiscitu leta 1920 59 % izreklo za Avstrijo, čeprav je 70 % prebivalstva na plebiscitnem ozemlju bilo Slovencev. Nadalje Smolle citira obljube, ki jih je deželna vlada ob plebiscitu dala Slovencem in zahteva njih končno uresničitev.
15.	11. 1989
V Domu v Tinjah frakcijski vodja SVP Frasnelli in Smolle predavata o „manjšinski zaščiti v Evropi". Smolle reče, da so koroški Slovenci v primerjavi z Južnimi Tirolci po vojni zamudili možnost, se organizirati kot stranka. Primer južnotirolske SVP kaže, da je le s samostojnim nastopanjem in z močnimi lastnimi stebri možno graditi mostove do drugih strank v deželi, tako Smolle.
18. 11. 1989
Avstrijska vojaščina hoče razširiti svoje vežbališče pod Košuto v občini Sele. Smolle na tiskovni konferenci, katero je sklicala EL Sele, zahteva, naj vojaščina na vežba-lišču pod Košuto takoj preneha s streljanjem, ker strupene snovi v razstrelivu ogrožajo vodne rezerve v Košuti, streljanje pa bega živino na pašah in škoduje tujskemu prometu v selski občini. Sele da so že tako in tako odvisne od vsake podpore, vojska pa odvrača turiste, ki so za Sele eden izmed najvažnejših gospodarskih faktorjev.
20. 11. 1989
Izredni občni zbor KSOO izvoli mag. Petra Waldhauserja za novega predsednika. Waldhauser povabi k sodelovanju tudi Slovence, ki kandidirajo na listah drugih strank in se izreče za samostojno politično pot kluba. V diskusiji se vrsta občinskih odbornikov izreče za poenotenje KSOO in KEL.
Smolle pozdravi stremljenja po združitvi KEL in KSOO in zahteva nov demokratični način odločanja znotraj narodne skupnosti. Občinske odbornike poziva k večji samokritičnosti in meni, da je premalo vso krivdo za nedostatke prevaliti na osrednji organizaciji. V enotnosti za vsako ceno Smolle ne vidi rešitve in reče, da ta enotnost pogosto zavira reševanje določenih vprašanj v prid narodni skupnosti.
21.	11. 1989
Pismo finančnemu ministru Lacini, v katerem se Smolle zavzame za pravično porazdelitev zveznih sredstev ob 70. obletnici plebiscita. Smolle kritizira, da Slovenci doslej niso imeli možnosti vplivanja na razdelitev teh sredstev, čeprav so največ prispevali k izidu plebiscita. Smolle predlaga ustanovitev komisije, v kateri naj bojo zastopani predstavniki zbornic, ZSZ in SJK.
24.	11. 1989
Parlamentarno vprašanje finančnemu ministru Lacini, v katere namene so doslej uporabili zvezne podpore Koroški ob okroglih obletnicah plebiscita. Odgovor: podlage o podporah ob obletnicah 1970 in prej so že skartirali, zato minister nima podatkov. 1980 pa so izplačali 20 mio. šil., občine dvojezičnega ozemlja pa so denar
porabile za gradnjo ali sanacijo občinskih cest in stavb, za požarne brambe itd.
24.	11. 1989
Deželni glavar želi ob 70. obletnici plebiscita še posebej odlikovati še preživele brambovce. Zato je na koroške poslance naslovil pismo, v katerem prosi, naj se v parlamentu zavzamejo za tako spremembo zakona o odlikovanjih, da bo zvezni predsednik lahko odlikoval brambovce.
Smolle Haiderju pismeno odgovori, da je vsekakor treba izraziti spoštovanje možem, ki so branili koroško domovino. Vendar Smolle Haiderja spomni na to, da Koroška ni bila ogrožena samo leta 1920, temveč tudi leta 1938. Smolle meni, da so odlikovanja vredni samo tisti brambovci, ki so Koroško branili tudi pred nemško okupacijo, kajti pravi domoljub brani svojo domovino v vsakem slučaju. Odlikovanje tem brambovcem bi Smolle z vso vnemo podprl in zato prosi Haiderja za seznam teh brambovcev, ker bi jih po njegovem mnenju hoteli odlikovati tudi koroški Slovenci.
25.	11. 1989
Smolle se udeleži zborovanja SVP na Južnem Tirolskem.
28. 11. 1989
Kotmirški brambovci bi radi na Humper-ku ob odcepu z ljubeljske ceste proti Gorjam postavili brambovski spomenik. S tem v zvezi stavi Smolle pristojnemu ministru Schüsslu parlamentarno vprašanje, kaj meni ukreniti, ker je ob postavljanju in odkrivanju takih spomenikov že večkrat prišlo do napadov in izzivov proti slovenski narodni skupnosti.
Nadalje Smolle opozori, da je ravno v tem območju 10. maja 1945 neki SS-ovec ustrelil bilčovškega borca proti nacizmu Jožefa Korena. Schüssel v odgovoru potrdi, da se brambovci zanimajo za zemljišče, ki ga cestna uprava ne potrebuje več. Vendar ga bojo vrnili prejšnjemu lastniku, tako da bojo brambovci spomenik lahko postavili le, če jim ta prepusti zemljišče.
28.	11. 1989
Zeleni ob glasovanju o zveznem proračunu za naslednje leto z eno izjemo odklonijo vse točke, glasujejo edinole za točko o podpori narodnim skupnostim. Tu je namreč prišlo do zvišanja na 20 mio. šil. letno. Smolle v svojem govoru pove, da to zvišanje sicer še dolgo ne ustreza niti elementarnim potrebam narodnih skupnosti, da pa je to kljub temu korak v pravilno smer. Kritizira ponovna pogajanja med zvezo in deželo o dvojezični trgovski akademiji in reče, da so v nasprotju z določili memoranduma. Opozori tudi na nesoglasja v zvezi z dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve, ki deželi Koroški ni vredna niti šilinga, medtem ko novi manjšinskošolski zakon stane dodatnih 70 mio. šil. letno.
29.	11. 1989
Kot član avstrijske delegacije se Smolle udeleži seje rex-komiteja v Bruslju. Rex-komite je neke vrste koordinacijski odbor za skupne probleme držav ES in EFTA. Države EFTA na tej seji izrazijo globoko zaskrbljenost nad razvojem v Jugoslaviji, pri čemer prevlada mnenje, da utegne Jugoslavija, kar se tiče političnega in gospodarskega razvoja, stopiti v drugo vrsto
vzhodnoevropskih držav. Še posebej se člani komisije zanimajo za mnenje slovenskega poslanca Smolleja.
1. 12. 1989
V zvezi s temeljitimi spremembami na vzhodu Smolle v parlamentu svari pred novimi oblikami kolonializma, saj se kažejo tendence, da bi zahodni veleobrati izrabljali demokratizacijo vzhodnih držav za izžemanje delovne sile. Kar naši sosedi na vzhodu dejansko potrebujejo je partnerska pomoč, ki ne meri samo na osvobajanje novih trgov, tako Smolle.
6.	12. 1989
Smolle se sestane z generalnim intendantom ORF-a Podgorskim, potem ko je že nekaj dni prej razpravljal z gradiščanskim deželnim intendantom Hoferjem in vodjo hrvaškega oddelka Pichlerjem. Gre predvsem o težavah v zvezi z upeljavo madžarskih televizijskih oddaj. Prvotni načrt je bil, da bi enkrat mesečno dvajsetminutni hrvaški oddaji sledila desetminutna madžarska oddaja, s čimer bi Hrvati zgubili deset minut oddajnega časa. V razgovoru se zmenijo, da naj Madžari dobijo 4 polurne oddaje letno, to pa ob praznikih, tako da ne bojo nastradali Hrvatje. Hofer Smol-leju obljubi, da se bo zavzel za lasten proračun za madžarske oddaje, da bo zagotovljeno financiranje madžarskega novinarja, glede hrvaških oddaj pa zagotovi nastavitev dodatnega urednika.
8,—10. 12. 1989
Zvezni kongres Zelenih v Gmundenu mdr. sklene, da bojo avstrijske narodne skupnosti v okviru Zelenih tudi v bodoče imele status desete zvezne dežele in bojo zastopane v parlamentu. Svojega kandidata bojo manjšine lahko izbrale avtonomno, pri razdeljevanju mandatov pa naj bo manjšinski mandat prva prioriteta po dosegi ženske paritete. Šlišati pa je tudi kritike, da je deseta zvezna dežela premalo strukturirana. Kandidat za manjšinski mandat se naj izvoli na kongresu desete zvezne dežele.
Koroški delegat Messner se na kongresu obrne proti samostojnim slovenskim strukturam kot sta KEL in KSOO in meni, naj se predstavniki manjšine posamič vključijo v stranko. Iz tega razloga glasuje tudi proti avtonomiji manjšinskega mandata in proti temu, da bi manjšine samostojno izbrale kandidata za ta mandat.
(11. 12. 1989
Seja KOKS-a ne reši vprašanja zastopstva KSOO v tem gremiju. NSKS se zavzame za enakovredno zastopstvo KSOO s petimi člani, ZSO pa je pripravljena le kooptirati dva zastopnika kluba.)
12. 12. 1989
Govor k azilni problematiki ob sprejetju pravil Mednarodnega komiteja za izseljeniška vprašanja. Naloga tega komiteja je, ustvariti ugodne pogoje za naselitev ter gospodarsko in socialno integracijo priseljencev. Komite ima nalogo pomagati tudi tistim izseljencem, ki gredo v druge de-
žele, da bi se tam lahko preživljali z delom in s svojimi družinami živeli v dostojanstvu. Smolle opozori, da takšno pojmovanje beguncev vsebuje tudi gospodarske begunce in pove, da bojo Zeleni zato glasovali za sprejetje pravil.
Kritizira pa Smolle, da pravila za države članice niso obvezna. Tako lahko države, h katerim Smolle prišteva tudi Avstrijo, sicer pristopijo komiteju, da pomirijo slabo vest, kljub temu izvajajo restriktivno azilno politiko. Komite lahko sicer člane izključi, a tega ne dela. Kot primere Smolle našteje El Salvador, Izrael in Turčijo, ki so člani komiteja, čeprav v teh državah kršijo človekove pravice. Vse to slabi verodostojnost komiteja, tako Smolle.
14.	12. 1989
Seja sosveta za slovensko narodno skupnost. Na dnevnem redu so kriteriji za oceno projektov in prošenj sosvetu, posledice odločitve koroške deželne vlade, da ne bo subvencionirala Mohorjeve ljudske šole, vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev in poročilo vlade o pripravah na plebiscitna praznovanja leta 1990.
(15. 12. 1989
Ustavno sodišče razsodi, daje v Celovcu in povsod na Koroškem, kjer je dana trajna potreba, treba ustvariti na ljudskih šolah možnost za pouk slovenščine. Pri ustavnem sodišču se je pritožila družina Messner, ker so ji na ljudski šoli pedagoške akademije v Celovcu odklonili možnost, prijaviti otroka k dvojezičnemu pouku. Zakonodajalcu ustavno sodišče naloži, da do 30. 11. 1990 prilagodi zakon razsodbi.
V	utemeljitvi razsodbe ustavno sodišče piše, da je člen 7 odstavek 2 ADP neposredno izvedljiv, kar pomeni, da imajo pravico do elementarnega pouka v slovenščini vsi pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, ne glede na to, v katerem delu dežele živijo. Vendar ustavno sodišče razlikuje med avtohtonim ozemljem koroškim Slovencev in ostalimi deli Koroške: na avtohtonem ozemlju mora obstajati možnost za dvojezični pouk v vsaki občini, zunaj tega področja pa le, če je dana trajna potreba, pri čemer je možno zbrati tudi otroke iz več občin.
Deželni glavar Haider v reakciji zahteva preštevanje manjšine, da bi ugotovili, kje je avtohtono ozemlje, vendar s to zahtevo ne prodre, ker so zahtevo po preštevanju manjšine šele ob noveli manjšinskošol-skega zakona leta 1988 črtali.)
18. 12. 1989
V	parlamentu drugi sestanek med zastopniki v ICAN včlanjenih organizacij in za narodne skupnosti pristojnimi parlamentarci strank. Na dnevnem redu sta točki dvojezični otroški vrtci in narodnostni sosveti. V zadevi češkega in madžarskega sosveta se parlamentarci domenijo za skupno intervencijo pri pristojnih mestih, v zadevi hrvaškega sosveta pa ne pride do zedinjenja, ker SPÖ zastopa mnenje, da mora skupina socialističnih Hrvatov imeti sedež tudi v nadstrankarski skupini sosveta, s čimer bi bila dvojno zastopana. Posla-
nec Ermacora od ÖVP potrdi, da takšen sestav ne bi odgovarjal smislu zakona. V zadevi otroških vrtcev zastopniki strank obljubijo, da se bojo zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev posebnega odbora, ki naj preveri že vloženi zakonski predlog.
(1. 1. 1990
Slovensko TV-oddajo „Dober dan, Koroška“ razširijo na 30 minut.)
2.	1. 1990
Na novoletnem srečanju katoliških izobražencev v Domu v Tinjah Smolle poziva ljudsko stranko in navzočega predsednika Zernatta k bolj pogumni manjšinski politiki, ki bi dala ljudski stranki napram FPÖ jasnejše konture.
Januar 1990
Skupina koroških Slovencev in „nemških demokratov" pobira podpise proti Smolleju in v pismu naslovljenem na Zelene meni, da lahko vsak nemški demokrat boljše zastopa interese slovenske narodne skupnosti kot to dela Smolle.
3.	1. 1990
Srečanje s predsednikom slovenskih krščanskih demokratov Peterletom.
(8. 1. 1990
Deželna vlada (Unkart, Glantschnig) v prvi analizi odločitve ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnega šolstva meni, da je ustavno sodišče uporabljalo zgolj besedno interpretacijo in ni upoštevalo historičnega razvoja in danih dejstev. Če ustavno sodišče ostane pri tej interpretaciji, da so ogrožena tudi določila o dvojezičnem uradnem jeziku in o dvojezičnih topografskih napisih. Ustavnemu sodišču očita, da ni razumelo diskusije o središčnih šolah, ki jih ta odločitev omogoča in se oddaljuje od teritorialnega principa. Po mnenju deželne vlade je s tem ogrožena tudi ureditev, da mora biti dvojezični pouk tudi, če je prijavljen en sam otrok. O avtohtonem ozemlju koroških Slovencev deželna vlada meni, da odgovarja doslejšnjemu veljavnostnemu območju manjšinskošolskega zakona, ker pa je v odločitvi govor o členu 7 odstavek 3 ADP, ki se nanaša na območje, v katerem je slovenščina pripuščena kot dodatni uradni jezik, bo moral vprašanje avtohtonega ozemlja rešiti zakonodajalec. Prav tako bo moral zakonodajalec rešiti vprašanje, kako velika in v kakšni lokalni koncentraciji mora biti izven avtohtonega ozemlja skupina prijavljenih, da je možen dvojezični pouk.
Unkart in Glantschnig razmišljata tudi o tem, če je po tej odločitvi še možno nuditi pravico do elementarnega pouka v slovenščini vsem prijavljenim ne glede na objektivne kriterije pripadnosti k slovenski narodni skupnosti, ali pa je treba uvesti kot pogoj za prijavo k dvojezičnemu pouku neke vrste sprejemni izpit iz slovenščine. Vidita tendenco, da je odločitev ustavnega sodišča prinesla poslabšanje položaja slovenske narodne skupnosti. Zveznemu zakonodajalcu priporočata, naj določi samo zelo splošni okvir ter vse ostalo prepusti koroškemu zakonodajalcu, ker ni pričako-
Deželno zborovanje KEL v Slomškovem domu v Celovcu	14. 1. 1990
vati, da se bojo na zvezni ravni v tako kratkem času zedinili o detajlih.)
12. 1. 1990
V	intervjuju za NT Smolle meni, da mu je uspelo aktualizirati manjšinsko vprašanje, saj so manjšine sedaj vseskozi prisotne v medijih, kar je ogromna pomoč v njihovem boju za pravice.
O sodelovanju z Zelenimi Smolle reče, da je možno samo na osnovi skupinskega sodelovanja na osnovi manjšinske avtonomije. Če te avtonomije ne bo več in manjšine ne bojo smele več samostojno odločati o svojem kandidatu, Smolle ne stoji več na razpolago za kandidaturo. Smolle zahteva tudi samostojno zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Ta mandat bi moral biti demokratično legitimiran, o kandidatu bi naj odločala manjšina sama, v vsem pa bi naj bil enakopraven ostalim poslancem.
Kar se tiče trgovske akademije, Smolle reče, da bi jo imeli lahko že pred enim letom, če ne bi določeni krogi tako omahovali pri vstopanju v sosvet. O interkultural-nosti meni, da je manjšina to že zmeraj bila, le sosed v deželi ni primerno interkul-turno sodeloval. O slovenskih strukturah reče, da deloma še izvirajo iz časov „hladne vojne“ med Slovenci, pravica veta ene osrednje organizacije napram drugi da ne more biti cilj narodne politike. Smolle se izreče za večinsko odločanje in za splošne volitve slovenskega vodstva. Svobodne volitve Smolle želi tudi Sloveniji in pove, da bo v kratkem gost opozicijskega združenja DEMOS.
14. 1. 1990
Deželno zborovanje KEL z 90 % glasov izvoli Smolleja za glavnega kandidata za državnozborske volitve. Deželno zborovanje potrdi sodelovanje z Zelenimi, pod pogojem, da ostane neokrnjena avtonomija narodnih skupnosti. Nadalje deželno zborovanje sklene, da pod nobenim pogojem KEL ni več pripravljena za sodelovanje v volilnem gibanju „Drugačna Koroška“, ki je pri deželnozborskih volitvah doživelo edinstven poraz.
V	resolucijah deželno zborovanje KEL pozdravi demokratizacijo v Sloveniji in se izreče za podporo združenju DEMOS, podpre zakonski osnutek za ureditev otroških vrtcev za narodne skupnosti, ki ga je vložil Smolle, zahteva takojšnje zaprtje JE Krško in od predsedstva KEL zahteva, da v večji meri upošteva probleme žensk v narodni skupnosti.
16. 1. 1990
Na povabilo Smolleja predstavniki DEMOS priredijo tiskovno konferenco v klubu Zelenih v parlamentu, na kateri avstrijskim novinarjem predstavijo volilni program za volitve v Sloveniji meseca aprila.
(17. 1. 1990
Seja sosveta za slovensko narodno skupnost. Sosvet mdr. pozove deželo Koroško in mesto Celovec, naj podpreta Mohorjevo ljudsko šolo in sklene smernice za subvencioniranje kulturnih društev in institucij, ki delajo v prid manjšine.)
17. 1. 1990
Smolle se udeleži volilnega zborovanja DEMOS v Cankarjevem domu v Ljubljani in pozove DEMOS, naj ne zanemarja Slovencev izven meja Slovenije.
19.	1. 1990
Novoletni sprejem slovenskega predsednika Stanovnika. Stanovnik Smolleju: „A k nam tudi še prideš.“
20.	1. 1990
Sestanek delovnega krožka Zelenih „manjšine“. Skupina iz slovenskega levega tabora in nekateri t. i. „nemški demokrati“ zastopajo mnenje, da avtonomno zastopstvo manjšin znotraj Zelenih ni potrebno, KEL pa očitajo, da je zrcalna podoba FPÖ.
22.	1. 1990
Smolle protestira proti postavljanju tankovskih preprek vzdolž avstrijsko-jugoslo-vanske meje.
24.	1. 1990
Smolle sprejme atašeja ambasade ZDA.
24.	1. 1990
V državnem zboru obravnavajo spremembo eksekucijskega reda. Odslej naj obstaja možnost zakonskemu partnerju — večinoma je to moški, ki ogroža partnerja — po hitri poti s pomočjo policije prepovedati vstop v skupno stanovanje, tudi če še ni vpeljan postopek za ločitev. V osebnem stališču na člane pravnega odbora Smolle tako odločitev pozdravlja kot korak v pravo smer, vendar meni, da navzlic nasilju tudi v drugih oblikah življenjskih skupnosti omejitev na obstoječe zakone zdaleč ne ustreza potrebam. Posebej Smolle kritizira, da ni predvidena možnost prepovedati partnerju dostop v skupno stanovanje, če tepe otroke.
25.	1. 1990
Odločitev ustavnega sodišča, da imajo pripadniki slovenske manjšine neposredno iz člena 7 ADP pravico do osnovnega pouka v materinščini povsod na Koroškem,
ima posledice tudi za štajerske Slovence, ker so tudi oni omenjeni v členu 7. Na avtohtonem ozemlju štajerskih Slovencev bi morali imeti povsod, drugod po Štajerskem pa, če je izražena trajna potreba, imeti možnost za dvojezični pouk tudi štajerski Slovenci. Zato Smolle v pismu, naslovljenem na štajerski deželni zbor, predlaga, naj se tudi štajerski zakonodajalec ukvarja z vprašanjem dvojezičnega pouka. Franz Wegart, predsednik deželnega zbora, v odgovoru Smolleju piše, da mu ni jasno, zakaj bi naj to storil.
25.	1. 1990
Smolle sprejme sovjetskega atašeja Leonova.
26.	1. 1990
Poslanca Smolle in Pilz si v globaški občini ogledata tankovske zapreke. Smolle reče, da proces razoroževanja in demokratizacije očitno ne seže do avstrijske vojske in da te zapreke pomenijo psihološko zastraševanje prebivalstva. Predlaga ureditev 60—100 km širokega pasa brez vojaških naprav med Avstrijo in Jugoslavijo.
30.	1. 1990
Srečanje s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Čalfo in s knezom Schwarzen bergom.
(30. 1. 1990
Prva seja komisije za priprave za ustanovitev dvojezične trgovske akademije.)
31.	1. 1990
V zvezi s po odločitvi ustavnega sodišča potrebno uzakonitvijo volilne pravice za v inozemstvu živeče Avstrijce Smolle vloži osnutek s predlogi za daljnosežnejše spremembe volilnega reda. Mdr. Smolle zahteva volilno pravico tudi za v Avstriji živeče inozemce na komunalni in univerzitetni ravni, ureditev enega samega volilnega okrožja za drugi volilni postopek namesto kot doslej dveh, znižanje kvoruma prednostnih glasov, odpravitev klavzule osnovnega mandata in olajšave za narodne sku-
pnosti, kar se tiče zastopstva v parlamentu. Smolle opozarja, da do velike volilne reforme, kot je v koalicijski pogodbi predvideno, verjetno ne bo prišlo še v tej periodi, meni pa, da bi vsaj zgoraj omenjene spremembe bilo možno izvesti že zdaj.
Kar se tiče narodnih skupnosti, Smolle-jev predlog meri na to, da bi se narodnim skupnostim omogočilo zastopstvo v parlamentu, ne da bi za to morale osvojiti osnovni mandat. To naj bi dosegli s tem, da glasove za deklarirane manjšinske liste na vsak način upoštevajo v drugem postopku razdeljevanja mandatov, tako da bi zanje veljal samo proporcionalni volilni red. Smolle to utemeljuje s tem, da manjšinske liste že zaradi majhnega števila pripadnikov narodnih skupnosti nikjer nimajo možnosti doseči osnovni mandat, samostojno zastopstvo manjšin v parlamentu pa je potrebno za skupno reševanje problemov med manjšino in večino. Izjema od potrebe osnovnega mandata pa naj velja samo za prvi mandat in‘Samo za slučaj, da volilne grupacije narodnih skupnosti ne stopijo v koalicijo z drugimi strankami.
(31. 1. 1990
Na Dunaju razgovori med zvezno vlado in osrednjima organizacijama o posledicah spoznanja ustavnega sodišča o dvojezičnem šolstvu. Osrednji organizaciji podata stališče, naj že obstoječa šolska komisija, ki je bila ustanovljena ob spremembi manjšinskošolskega zakona leta 1988, svoje delo dokonča in da se naj v postavljenem roku do 30. 11. 1990 spremene samo določila o veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona, kot to zahteva ustavno sodišče. Nadalje menita, da je treba izven avtohtonega ozemlja koroških Slovencev ustvariti možnost za pouk slovenščine vsaj v vseh glavnih mestih okrajev, drugod pa dodatno po potrebi. NSKS vladi preda predlog za zakonski osnutek. Po tem bi naj avtohtono ozemlje v zakonu definirali kot območje, v katerem so doslej bile možne prijave k dvojezičnemu pouku. Izven tega območja naj za ustanovitev dvojezičnega razreda zadostuje pet prijavljenih otrok. Razen tega zakonski predlog NSKS predvideva ustanovitev dvojezične trgovske akademije.)
(1. 2. 1990
Potem, ko je prva seja bila že 22. 1. 1990, na svoji drugi seji zopet vpoklicana delovna skupina koroške pedagoške komisije izdela punktacijo za spremembo manjšinskošolskega zakona. Seje se udeležijo tudi zastopniki osrednjih organizacij, vendar ne pride do splošnega sporazuma v vseh točkah. Novi zakon naj upošteva tudi štajerske Slovence in gradiščanske Hrvate, pri čemer osrednji organizaciji zahtevata, da ne sme priti do poslabšanja že obstoječih ureditev. Medtem, ko pedagoška komisija meni, da je treba manjšinskošolski zakon predelati tudi v nekaterih točkah, ki niso prizadete od odločitve ustavnega sodišča, osrednji organizaciji zahtevata, da naj kar se tiče doslejšnjega veljavnostnega območja, zakon ostane nespremenjen, dokler ob spremembi zakona junija 1988 ustanovlje-
na komisija ne konča s svojim delom. Tudi o izven avtohtonega ozemlja potrebnem številu prijav za ureditev dvojezičnega pouka ni zedinjenja, pedagoška komisija predlaga 9, osrednji organizaciji sta za nižje število. Nadalje sta osrednji organizaciji za dvojezična spričevala za prijavljene otroke. O potrebi dvojezične trgovske akademije in integriranih razredov na vadni ljudski šoli pedagoške akademije v Celovcu vlada enotno mnenje.)
2: 2. 1990
Obisk kurdske delegacije.
3.	2. 1990
V Zagrebu se Smolle sestane s politiki hrvaške opozicije.
3.	2. 1990
Zvezni odbor Zelenih sklene izvesti manjšinski kongres, na katerem se naj mdr. odloča o zasedbi manjšinskega mandata. KEL k temu izjavi, da je samoumevno, da lahko o zasedbi manjšinskega mandata odločajo samo vse manjšine skupno, na vsak način pa je potrebno, da se ohrani avtonomija narodnih skupnosti znotraj Zelenih. Kandidat KEL za manjšinski mandat je Smolle.
(5. 2. 1990
KSOO na svoji seji predlaga razširitev KOKS-a na druge merodajne organizacije koroških Slovencev. In sicer bi v tem gremi-ju poleg NSKS in ZSO naj bile zastopane še sledeče organizacije: KSOO, KKZ, SPZ, SJK, SGZ in KEL. Razen tega KSOO zahteva, da naj v novem KOKS-u velja princip večinskega glasovanja.)
5. 2. 1990
Pred kratkim so v Dobu na železniški postaji obnavljali napise, pri čemer so novi napisi samo nemški. Smolle s tem v zvezi pristojnemu ministru Streicherju stavi parlamentarno vprašanje in zahteva, da naj odstrani to nezakonito stanje in poskrbi za dvojezične napise na železniški postaji v Dobu, kar bi bilo v skladu z določili ZNS. Dejansko nato minister Streicher poskrbi za dvojezične napise na postajah Dob in Šmihel.
(7. 2. 1990
NSKS zavzame stališče k punktaciji koroške pedagoške komisije. Sprva ponovi predlog za zakonski osnutek, katerega je že 31. 1. predal zvezni vladi. Pozdravlja, da bi naj zakon veljal tudi za štajerske Slovence in gradiščanske Hrvate, ker ima odločitev ustavnega sodišča nedvomno tudi zanje veljavo. Vendar da v premislek, da ne more koroška pedagoška komisija prejudicirati šolsko ureditev za ti dve narodni skupnosti, rešitev je treba najti v pogovorih z legitimirani zastopniki Hrvatov in štajerskih Slovencev. Vse točke, o katerih diskutira spremna šolska komisija, za NSKS stojijo izven debate o spremembi zakona po odločitvi ustavnega sodišča.
Tudi ZSO reagira na punktacijo, avtohtono ozemlje definira po odločitvi ustavnega sodišča v zadevi KEL iz leta 1981 z obse-
gom doslejšnjega veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona ter mest Celovec in Beljak, za dvojezični pouk izven avtohtonega ozemlja naj zadostuje pet prijav, k vprašanju trgovske akademije pa ZŠO ne zavzame stališča.)
8.,	9. 2. 1990
DEMOS na obisku pri KEL. Smolle reče, da je srečanje z DEMOS sad skupne politične linije. DEMOS naznani, da je za ustanovitev ministrstva za Slovence po svetu, ki naj bo pristojno tudi za koroške Slovence. Po posredovanju KEL se zastopniki DEMOS srečajo tudi z zastopniki večinskih strank.
9.	2. 1990
Predsedstvo NSKS v izjavi zavrne napade ZSO na osebo Smolleja in ji očita, da je s svojim zadržanjem preprečila oz. zavlekla bistvene napredke za koroške Slovence. S tem, da ZSO meni, da lahko tudi Nemci govorijo v imenu koroških Slovencev in da lahko tudi pripadniki večinskega naroda odločajo o zasedbi manjšinskega mandata, se ZSO odreka samostojnosti in pravici zastopanja koroških Slovencev, tako predsedstvo NSKS.
(12. 2. 1990
Koroška pedagoška komisija sklene predlog za novi manjšinskošolski zakon. Zahteva prilagoditev zakona aktualni avstrijski šolski zakonodaji, v ostalem bi naj v doslejšnjem veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona ostal sistem dvojezičnega pouka nespremenjen. Vendar pedagoška komisija meni, da je avtohtono ozemlje manjše od doslejšnjega veljavnostnega območja. Izven doslejšnjega veljavnostnega območja naj bo dvojezičen pouk, če se prijavi 7 ali 9 avstrijskih državljanov. Nadalje predlaga uvedbo prostega predmeta slovenščina, če se zanj prijavi troje šolarjev. Po želji naj bojo možna dvojezična spričevala. Na vadni ljudski šoli pedagoške akademije naj se ustanovi integrirani razred za izobraževanje dvojezičnih učiteljev. Končno pedagoška komisija predlaga, da naj zakon upošteva tudi dvojezično trgovsko akademijo. Zahteva pa, da je treba izdelati istočasno tudi zakone za gradiščanske Hrvate in štajerske Slovence.)
14.	2. 1990
Deželni glavar Haider podpre zamisel o slovenskem parlamentu in izrazi pripravljenost, da dežela prevzame vse stroške za volitve v to slovensko zastopstvo.
(16. 2. 1990
Razgovor med predsedniki koroških strank in ministroma Ettl in Havvliček o spremembah šolskega zakona. Izven avtohtonega ozemlja naj bojo dvojezični razredi od 7 prijav naprej, namesto slovenščine kot prosti predmet se naj predvidi neobvezne vaje iz slovenščine, ker je premalo časa, naj še ne pride do prilagoditve zakona v točkah, ki niso prizadete od odločitve ustavnega sodišča, tudi integriranega razreda na vadni šoli pedagoške akademije ne bo. V ostalem ostane pri predlogu pedagoške komisije.)
NOTRANJESLOVENSKI PREPIRI ZASENČIJO DEŽELNO ZBOROVANJE ZAL
17. 2. 1990
Smolle odpotuje v Nikaragvo, kjer kot zastopnik Zelenih opazuje prve svobodne parlamentarne volitve po desetletjih. Grede se ustavi na Kubi, kjer zastopnikom vlade preda protestno pismo Zelenih, v katerem opozarjajo na kršenje človekovih pravic v tej državi.
20.	2. 1990
ICAN soglasno sprejme kot člana društvo „Roma — Verein zur Förderung von Zigeunern“.
(26. 2. 1990
NSKS na seji predsedstva podpre predlog KSOO za razširitev KOKS-a in večinsko glasovanje v tem gremiju.)
1. 3. 1990
Delovni sestanek z zastopniki Roma in Sinti.
tuira zvezno kompetenco za osnovno zakonodajo na teh področjih.
NSKS v svojem stališču sprva pozdravlja ustavni zakon o manjšinskem šolstvu, češ da je politično potreben. Opozarja pa, da v osnutku pogreša določila za Čehe in Madžare in meni, da morajo iste pravice veljati za vse manjšine. Razen tega spomni, da so dvojezični vrtci bistven pogoj za uspešno dvojezično šolstvo in se zato izreče za nujno sprejetje zakona o dvojezičnih otroških vrtcih.
ICAN v svojem stališču prav tako opozori na manjkajoča določila za Čehe in Madžare. Nadalje ICAN kritizira, da za Hrvate in Madžare na njihovem avtohtonem ozemlju ne more veljati prijavni princip, ker je sedaj v krajih z večinsko hrvaškim oz. madžarskim prebivalstvom predviden dvojezični pouk za vse šolarje. V teh krajih mora na vsak način ostati kot doslej, le izven teh krajev se lahko uvede prijavni princip. Za Čehe da ICAN pomisliti, da ustavni manj-šinskošolski zakon za javne šole ne bi smel
šoli za dvojezični pouk, vendar osnutek poudarja, da doslejšnje veljavnostno območje manjšinskošolskega zakona presega avtohtono ozemlje koroških Slovencev.
Izven doslejšnjega veljavnostnega območja je za dvojezični pouk potrebnih 7 prijav. Na doslejšnjem veljavnostnem območju osnutek predvideva neobvezne vaje iz slovenščine, če se zanje prijavi vsaj troje šolarjev. Ob prijavi k dvojezičnemu pouku naj bo možno staviti prošnjo za dvojezična spričevala. V osnutku je predvidena tudi ustanovitev dvojezične trgovske akademije, vendar jo naj bi smeli obiskovati samo avstrijski državljani z zadostnim znanjem slovenščine.
Strokovno združenje slovenskih pedagoških delavcev v stališču osnutek odklanja, ker naj bojo prijave možne samo za avstrijske državljane, ker z definicijo avtohtonega ozemlja kot v osnutku pride do zožitve le-tega, ker so predvidene neobvezne
Deželni kongres Zelene alternative (GAU
4.	3. 1990
Kongres koroške ZAL v Celovcu. Kot posledica odprtega vabljenja lahko številčno močna skupina predvsem iz vrst ZSO vnese notranjeslovenski prepir na kongres. Po zavrnitvi poskusa manipulacije pride do glasnih prepirov in vrsta kandidatov, med njimi člani KPA, umakne kandidaturo. Nato simpatizerji ZSO demonstrativno zapustijo kongres.
Preostali kot glavno kandidatko koroških Zelenih za državnozborske volitve izvolijo Ingrid Zablatnik, KEL kot po statutih predvideno s Smollejem in Kuchlingovo zasede četrto in osmo mesto.
6. 3. 1990
Urad zveznega kanclerja posreduje osnutek za ustavni zakon o manjšinskem šolstvu. Zakon naj za Slovence na Koroškem in Štajerskem ter za Hrvate na Gradiščanskem zagotovi pravico do elementarnega pouka v slovenščini oz. hrvaščini kot ustavnopravno zajamčeno pravico, predvideva prijavni princip in sta-
v Celovcu
izpodkopavati zasebne češke šole društva Komensky. Zato ICAN predlaga, naj zveza prevzame stroške za to šolo in sklene pogodbo z društvom Komensky o javnem statusu šole, podobno pogodbam med šolskim vzdrževalcem in dunajskim trgovcem o trgovskih akademijah.
ICAN tudi opozarja, da manjkajo v osnutku določila o srednjem in višjem šolstvu ter šolskem nadzorstvu. Končno tudi ICAN opozori na dvojezične otroške vrtce kot pogoj za funkcionirajoče dvojezično šolstvo.
7.	3. 1990
Smolle sprejme delegacijo Kosovarjev.
9.	3. 1990
Urad zveznega kanclerja posreduje osnutek za novi manjšinskošolski zakon za Koroško. Ostaja pri prijavnem principu, znotraj doslejšnjega veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona naj kot doslej zadostuje ena prijava na katerikoli
4. 3. 1990
vaje iz slovenščine in ker zakon tudi v ostalem ni prilagojen aktualnemu stanju. Z ustanovitvijo dvojezične trgovske akademije pa se SZSPD strinja.
NSKS v svojem stališču najprej meni, da je za daljnosežnejše spremembe na področju manjšinskega osnovnega šolstva treba počakati na rezultate dela spremne šolske komisije. Ostro kritizira poskus omejitve avtohtonega ozemlja koroških Slovencev in opozori na definicijo ustavnega sodišča iz leta 1981, po kateri obsega avtohtono ozemlje doslejšnje veljavnostno območje manjšinskošolskega zakona ter mesti Celovec in Beljak. V stavku, da doslejšnje veljavnostno območje manjšinskošolskega zakona presega avtohtono ozemlje, NSKS vidi poskus, avtohtono ozemlje skrčiti na tiste kraje, katere zajamejo odredbe k ZNS. Opozori končno, da to določilo za zakon, ki določa veljavnostno območje, nima prav nobenega pomena in zato predlaga, da se ga na vsak način črta.
Glede dvojezičnega pouka v Celovcu NSKS predlaga pogodbo med Mohorjevo
Designirani vladni šef Slovenije Peterle obiskal koroške Slovence	26. 4. 1990
družbo in zakonskim šolovzdrževalcem, da bi prevzeli stroške Mohorjeve ljudske šole in bi ta šola dobila javni status.
K neobveznim vajam iz slovenščine NSKS meni, da ne bi bilo dosledno, jih omejiti na doslejšnje veljavnostno območje zakona in se zavzame za uvedbo te možnosti po celem Koroškem. Istočasno pa naj prosvetno ministrstvo propagira prijavljanje k dvojezičnemu pouku, da bi vzeli veter propagandi nemškonacionalnih društev.
NSKS tudi ostro kritizira predvideno omejitev pravice obiska dvojezične trgovske akademije na avstrijske državljane in spomni, da je iz nerazumljivih razlogov Slovenska gimnazija edina avstrijska šola, za katero taka prepoved velja.
17.,	18. 3. 1990
Na seji zveznega odbora Zelenih v Salzburgu pride do odločitve o nadaljnjem statusu desete zvezne dežele znotraj Zelenih. Zastopnika narodnih skupnosti predlagata izvedbo manjšinskega kongresa po delegatskem sistemu, pri čemer naj bi organizacije zastopnice vsake narodne skupnosti stavile 20 delegatov, dodatno pa naj bi za vsako narodno skupnost ostalo pet mest odprtih za tiste, ki se od nobene organizacije ne počutijo zastopane. Ta predlog so v pismih zveznemu odboru podprli tudi Madžari, Čehi, HKD, NSKS, KEL in KSOO. Nadalje zastopnika desete zvezne dežele predlagata dodatke k predlaganemu manjšinskemu programu Zelenih, ki naj zagotovijo čim večjo samostojnost narodnih skupnosti. Oba predloga zvezni odbor odkloni.
Zeleni sklenejo izvedbo odprtega manjšinskega kongresa na Dunaju, na katerem bi naj tudi nemško govoreči lahko odločali o zasedbi manjšinskega mandata. Zvezni kongres naj ima vrhu tega pravico, da razveljavi sklepe manjšinskega kongre-
sa. Rečeno je, da kandidat, katerega za manjšinski mandat izvoli manjšinski kongres, ni nujno glavni kandidat za ta mandat in da lahko zvezni kongres določi drugega.
KEL je zveznemu odboru Zelenih že pred glasovanjem sporočila, da smatra ohranitev avtonomije narodnih skupnosti kot pogoj za nadaljevanje sodelovanja v doslejšnji obliki ter da je po njenem mnenju predlagani delegatski sistem edina rešitev za preprečitev dogajanj kot na kongresu koroške ZAL, kjer je prišlo do odprtih poskusov manipulacije. Vse ostalo da pomeni odstranitev avtonomije narodnih skupnosti, Zeleni sami bi odločali o pravilnosti ali nepravilnosti politike manjšinskega mandatarja, ne pa več narodne skupnosti same, kar je doslej bilo bistvo avtonomije.
Ker delegati desete zvezne dežele s svojimi predlogi ne prodrejo in končno pride do odstranitve avtonomije narodnih skupnosti znotraj Zelenih, Smolle sporoči, da za ponovno kandidaturo pri Zelenih ne stoji več na razpolago. Glavno krivdo za odstranitev avtonomije manjšin pri Zelenih Smolle daje ZSO in poslovodjema Zelenih. KEL sporoči, da se manjšinskega kongresa Zelenih zaradi odstranitve avtonomije ne bo udeležila, da prekine sodelovanje z Zelenimi na zvezni ravni ter da predvidena kandidatka za manjšinski mandat Zelenih Stoisitseva ne uživa zaupanja manjšin.
(21. 3. 1990
Sosvet za slovensko narodno skupnost odobri predlog za razdelitev finančnih podpor organizacijam in društvom.)
23.,	24., 30. 3. 1990
Smolle začne z volilnimi nastopi v Sloveniji v podporo opozicijskemu združenju DEMOS za prve svobodne volitve 8. aprila.
Govori v Novem mestu, Domžalah, Ljubljani, na Krškem in v drugih krajih.
27. 3. 1990
Razgovor s tajnikom EFTA Reischom.
27. 3. 1990
Na seji ICAN včlanjene organizacije obžalujejo razvoj pri Zelenih v zvezi z od-pravitvijo avtonomije manjšinskega mandata. V pismu vodstvu zelene stranke se zahvaljujejo za doslej plodno sodelovanje in poudarjajo, da je Smolle izvrševal mandat v zadovoljstvo narodnih skupnosti. Javijo, da se manjšinskega kongresa Zelenih ne bojo udeležile ter da obžalujejo, da ni prišlo do pogajanj z legitimiranimi organizacijami zastopnicami narodnih skupnosti. O predvideni kandidatki Zelenih za manjšinski mandat pišejo, da nima legitimacije govoriti v imenu narodnih skupnosti.
30. 3. 1990
V	intervjuju za NT klubski predsednik Zelenih Wahl meni, da bo kot posledica razvoja pri Zelenih manjšinski mandat zgubil na teži. Reče, da je vodstvo Zelenih lahkomiselno prešlo avtonomijo narodnih skupnosti, ker ne pozna zgodovine sodelovanja med Zelenimi in narodnimi skupnostmi. O manjšinskem programu Zelenih meni, da gre za intelektualno diskusijo brez posledic v praksi. K doslejšnji strukturi desete zvezne dežele pove, da dejansko le deloma obstaja, da pa je hinavsko, od narodnih skupnosti zahtevati nekaj, kar Zelenim samim v desetih letih ni uspelo uresničiti.
2.-6. 4. 1990
Smolle kot član parlamentarne delegacije obišče Moskvo, mdr. zunanjepolitični razgovori s člani vrhovnega sovjeta.
(7. 4. 1990
Na povabilo NSKS zborovanje o razširitvi KOKS-a na podlagi predloga KSOO.)
8. 4. 1990
Prve svobodne volitve v Sloveniji prinesejo večino za DEMOS. Smolle reče, da so Slovenci s temi volitvami dokazali, da so zreli za sodobno Evropo pluralističnih strank in demokratičnega vodstva.
8.	4. 1990
Na manjšinskem kongresu Zelenih s 128 glasovi izvolijo Terezijo Stoisits za kandidatko za manjšinski mandat, Marijana Grandič doseže 125 glasov. KEL se kongresa zaradi neupoštevanja avtonomije narodnih skupnosti ne udeleži.
9.	4. 1990
V	Bonnu se Smolle udeleži konference za evropsko sodelovanje.
17.	4. 1990
Srečanje z Aleksandrom Dubčkom.
18.	4. 1990
Slovenska kmečka zveza ob mejnem prehodu Šentilj organizira protestno zboro-
HIT-LISTA MAGAZINA „BASTA“: SMOLLE NA PRVEM MESTU
vanje proti namenom beograjske vlade, razširiti varnostni pas ob meji od 100 na 1000 metrov. Smolle se zborovanja udeleži in zahteva nov varnostni koncept, po katerem se naj bi Avstrija in Jugoslavija odpovedali vojaškim napravam v območju 50 km ob meji. Izdatki za vojaščino pa se naj prenamenijo za varstvo okolja, tako Smolle.
19.	4. 1990
Sosvet za slovensko narodno skupnost razpravlja o osnutku za novi koroški manjšinskošolski zakon. Z izjemo predlogov o Mohorjevi ljudski šoli v glavnem ponovi stališče NSKS in se soglasno izreče za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu.
(21., 22. 4. 1990
Zvezni kongres Zelenih v Goldeggu skle-
ne kandidatno listo za državnozborske volitve. Terezija Stoisits kandidira na prvem mestu volilnega okrožja zahod, Marijana Grandič na četrtem mestu, glavno kandidatko Koroške Ingrid Zablatnik pa izvolijo samo na neizgledno 14. mesto.)
(21.—23. 4. 1990
Pri volitvah v trgovsko zbornico lista Alpe-Jadran doseže pet mandatov.)
(24. 4. 1990
DEMOS poveri Lojzeta Peterleta s sestavitvijo nove slovenske vlade.)
26.	4. 1990
Sprejmejo odredbo o hrvaščini kot uradnem jeziku na Gradiščanskem. Ker odredba v okrajih Železno in Gornja Pula ne predvideva hrvaščine kot dodatni uradni jezik, jo Smolle zavrne. Meni pa, da je to kljub temu pozitiven korak za gradiščanske Hrvate.
26.	4. 1990
Novi slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle obišče slovenske organizacije v Celovcu. Posebej se zahvali Smolleju za pomoč v volilnem boju.
(27. 4. 1990
Predsednik deželnega šolskega sveta objavi številke prijav k dvojezičnemu pouku od sprejetja novega manjšinskošolskega zakona leta 1988 naprej. Medtem ko je v šolskem letu 1987/88 bilo 19,5 % prijav, jih je v šolskem letu 1988/89 bilo 20,16 %, v šolskem letu 1989/90 pa 22,46 %.)
Maj 1990
Magacin „Basta“ objavi hit-listo poslancev v državni zbor. V kategoriji govorniki je Smolle s tridesetimi govori v preteklem letu na prvem mestu.
2. 5. 1990
Smolle na tiskovni konferenci zahteva, da se še v tej mandatni dobi sklene osnovni zakon o urejevanju šolstva avstrijskih
narodnih skupnosti. Osnutek ministrstva kritizira, ker ne upošteva madžarske in češke narodne skupnosti ter srednjega in višjega šolstva za narodne skupnosti.
3.,	4. 5. 1990
Smolle na Goriškem pomaga v volilnem boju Slovenski skupnosti.
(7. 5. 1990
Predsedstvo NSKS na seji potrdi zahtevo KSOO po razširitvi KOKS-a in ugotavlja, da zadržanje ZSO v tej zadevi ne odgovarja interesom slovenskega prebivalstva na Koroškem.)
11.	5. 1990
Srečanje z južnotirolskim deželnim glavarjem Durnwalderjem.
15.	5. 1990
ICAN sprejme društvo štajerskih Slovencev „Društvo člen 7“ kot rednega člana.
15.	5. 1990
Ob 35. obletnici podpisa ADP ICAN predstavi seznam zahtev zvezni vladi za nadaljnji obstoj narodnih skupnosti, Smol-
le najavi, da bo ta seznam te dni predal zvezni vladi. Konkretno gre za sledeče zahteve:
1.	Sprememba zakona o narodnih skupnostih, ki je po zadnjih odločbah ustavnega sodišča tako in tako potrebna. V zakonu je treba upoštevati tudi štajerske Slovence ter Rome in Sinte. Dvojezični topografski napisi in dvojezično uradovanje ne smeta biti odvisna od številčnosti narodne skupnosti. Dvojezične table in dvojezično uradovanje morata biti predvidena za celotno avtohtono ozemlje narodnih skupnosti. Zakonska določila, ki se nanašajo na narodne skupnosti, je treba prevesti v posamezne jezike. Čimprej je treba ustanoviti sosvete za gradiščanske Hrvate in Čehe, prav tako je potreben sosvet za Rome in Sinte.
2.	Dvojezični otroški vrtci povsod, kjer so tudi dvojezične ljudske šole. Že vloženi zakonski osnutek o dvojezičnih otroških vrtcih naj bi državni zbor sprejel še letos.
3.	Tudi vseavstrijski ustavni zakon o manjšinskem šolstvu naj parlament sprejme še letos. Ta zakon naj ustavnopravno zagotovi tudi pravico do pouka v materinem jeziku Čehom in Madžarom. Temu zakonu naj sledijo zakoni, ki se nanašajo na posamezne narodne skupnosti, pri čemer pa v nobenem primeru ne sme priti do poslabšanja sedanjega stanja.
4.	Do leta 1992 oz. 1993 naj se na Gradiščanskem ustanovi interkulturna gimnazija za Hrvate in Madžare, na Dunaju pa gimnazija narodnih skupnosti za Čehe, Hrvate, Madžare in po potrebi tudi za Slovence. Glede na odpiranje vzhodnoevropskih držav bodo jeziki avstrijskih narodnih skupnosti pridobili na pomenu.
5.	Posebna podpora časopisom narodnih skupnosti, saj jih zaradi naravne majhnosti njihove naklade ni mogoče primerjati s časopisi večinskega naroda. Še posebej nujna je podpora češkemu časopisu, ki bo sicer moral zaradi finančnih težav kmalu prenehati z izhajanjem.
6.	Izboljšanje oskrbe z radijskimi in televizijskimi oddajami v jeziku narodnih skupnosti, pri čemer naj bi do leta 1995 vsaka narodna skupnost imela celodnevni radijski program in dnevno po eno uro televizijskega programa. Čehi in Madžari trenutno sploh nimajo lastnih oddaj, oz. se nanje spomnijo le v okviru oddaje „tuja domovina", kar je za avtohtono narodno skupnost še posebna diskriminacija.
7.	Gospodarsko pospeševanje regij, v katerih živijo narodne skupnosti. Če pripadniki narodnih skupnosti v domačem okolju ne najdejo dela, to še posebej pospešuje asimilacijo. Potrebne so davčne olajšave za podjetja, ki se nastanijo na dvojezičnem ozemlju in pospešeno sodelujejo s sosednimi deželami.
8.	Za kulturno in politično delovanje naj vsaka narodna skupnost dobi 25 milijonov šilingov letne podpore.
9.	Zastopstvo narodnih skupnosti v deželnem in državnem zboru. V vseh sosednjih državah so že tako daleč, da so narodne skupnosti zastopane tudi v parlamentih. Volilni red je potrebno spremeniti tako, da bo možno samostojno zastopstvo narodnih skupnosti v deželnem in državnem zboru.
Karel Smolle vzpostavil stike med dunajskim parlamentom in slovensko skupščino
27. 6. 1990
Obisk delegacije slovenske skupščine v dunajskem parlamentu	27. 6. 1990
15. 5. 1990
Ministrski svet se izreče proti sprejetju ustavnega zakona o manjšinskem šolstvu, kar se pa tiče manjšinskošolskega zakona za Koroško, v vsem potrdi osnutek z dne 9. 3. in ne upošteva predlogov za spremembe, ki jih je izdelal slovenski sosvet. Predvsem ministrski svet potrdi določila o zožitvi avtohtonega ozemlja koroških Slovencev ter o neobveznih vajah iz slovenščine samo v doslejšnjem veljav-nostnem območju manjšinskošolskega zakona. Predsednik sosveta dr. Grilc proti temu neupoštevanju sosveta ostro protestira in grozi s konsekvencami.
21. 5. 1990
Smolle se udeleži seje EFTA na Dunaju.
21.	5. 1990
Predsedstvo KEL ustanovi delovno skupino, ki se naj pogaja o nadaljnjih možnostih sodelovanja z ZAL Koroška.
22.	5. 1990
V	Ljubljani in v Zagrebu se Smolle sestane z ministri slovenske in hrvaške vlade in jih informira o položaju slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Zmenijo se za redne stike med vladama in narodnimi skupnostmi. Od zunanjega ministra Mocka Smolle zahteva protestno noto Srbiji zaradi njene agresivne politike na-pram Sloveniji in Hrvaški.
23.	5. 1990
Sestanek z rektorjem celovške univerze Hčdlom.
(23. 5. 1990
Sosvet za slovensko narodno skupnost sklene načrt o finančnih podporah za leto 1991 in načrt o slovenskih radijskih oddajah in debatira o poročilu vlade parlamentu o narodnih skupnostih.)
23. 5. 1990
Parlamentarno vprašanje ministru Mocku o napredkih pogajanj o Evropski čarti pravic regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropskem svetu.
25. 5. 1990
Srečanje s slovenskimi ministri v Ljubljani.
31. 5. 1990
Pogovori z ambasadorko ČSFR Vasa-rijovo.
3. 6. 1990
V	Tinjah posvet med gospodarstveniki koroških Slovencev in slovenskim ministrom za gospodarstvo, katerega je pripravil Smolle.
6.	6. 1990
Razgovor s knezom Schwarzenbergom, priprave za obisk Peterleta v ČSFR.
7.	6. 1990
Državni zbor sklene še živečim brambovcem podeliti vojaška odlikovanja. Smolle v
svojem govoru nakaže vprašljivost takih odlikovanj v času, ko si Evropa prizadeva za spravo. Sprašuje, kdaj se bo prenehalo podeljevati vojaška odlikovanja, ali konfliktov ni možno rešiti drugače kot z vojaškimi sredstvi in zakaj se ne odlikuje tiste, ki v Srednji Evropi in še zlasti na Koroškem delajo za spravo. Zahteve po odlikovanjih za brambovce imajo edinole namen, ustvarjati nemir med narodoma na Koroškem in netiti prepir, reče Smolle.
Urednik televizijske oddaje „Hohes Haus“ oceni Smollejev govor kot enega izmed viškov parlamentarne dobe in reče, da si je Smolle s svojimi prizadevanji, spraviti manjšinsko politiko z mrtvega tira, pravzaprav zaslužil posebno odlikovanje za spravo.
12.	6. 1990
Čeprav je ministrski svet že odobril osnutek za novi manjšinskošolski zakon za Koroško, ki ni upošteval zahteve slovenskega sosveta, Smolleju v šolskem odboru parlamenta uspe spremeniti osnutek v smislu zahtev sosveta. Dodatno k temu Smolleju uspe, da bo odslej na vseh avstrijskih šolah pod lažjimi pogoji možen pouk v jezikih narodnih skupnosti.
Šolski odbor na Smollejev predlog črta iz osnutka stavek, ki bi zožil avtohtono naselitveno ozemlje koroških Slovencev. Število potrebnih prijav za neobvezne vaje zvišajo od tri na pet, to velja samo v doslejšnjem veljavnostnem območju zakona. Izven doslejšnjega veljavnostnega območja pa Smolleju uspe doseči tako spremembo zakona o organiziranju šol (SchOG), da je pouk v jezikih vseh avstrijskih manjšin kot prosti predmet povsod v Avstriji možen že pri petih prijavah — doslej je bilo potrebnih 12 prijav. Prav tako se v šolskem odboru na Smollejev predlog izrečejo za ureditev nadzorstva dvojezične trgovske akademije v smislu zahtev koroških Slovencev. Zahtevo, da naj imajo samo avstrijski državljani pravico obiskovati dvojezično trgovsko akademijo, so iz zakona črtali že prej.
23.	6. 1990
Smolle se udeleži zborovanja Slovenske demokratične zveze v Ljubljani.
25.	6. 1990
Ustanovitev razširjenega KOKS-a v sestavu, kot ga je predlagal KSOO. ZSO in SPZ se kljub vabilom nočeta udeležiti.
26.	6. 1990
Smolle se pogaja z generalnim direktorjem Austria Tabak o razširitvi športnega igrišča za Slovensko gimnazijo ter o možnostih za igrišče za SAK.
26.,	27. 6. 1990
Pod vodstvom predsednika Bučarja obisk delegacije slovenske skupščine v avstrijskem parlamentu. Obisk je organiziral Smolle.
27.	6. 1990
Kandidatka za manjšinski mandat Zelenih Terezija Stoisits na tiskovni konferenci pove, da Zeleni ne bojo glasovali za novi manjšinskošolski zakon za Koroško. Meni, da je ta zakon pod vidikom interkulturnega -sožitja nesprejemljiv, da ta zakon sploh ni potreben, ker je člen 7 ADP neposredno izvedljiv in da predvideni zakon omogoča geto-šole ter s predvidenimi neobveznimi vajami iz slovenščine utegne privesti do razdrobljenja dvojezičnega šolstva. Napove pritožbe pri ustavnem sodišču zoper novi zakon.
Klubski predsednik Zelenih Wabl reče, da ima zaradi uvedbe neobveznih vaj sicer razumevanje za odklonilno stališče manjšinskega delovnega krožka Zelenih, vendar Stoisitsovi očita, da ne vidi važnih napredkov, katere je Smolle v smislu sklepov slovenskega sosveta dosegel v šolskem odboru.
Deželni glavar Haider zahteva istočasno sklepanje o ustavnem manjšinskošolskem zakonu, vendar naleti na odpor s strani ÖVP.
Smolle reče, da bo novi manjšinskošolski zakon prinesel važne napredke, predvsem dvojezično trgovsko akademijo, a tu-
Slovenski socialdemokrati pri avstrijskem zveznem kanclerju
4. 9. 1990
di dvojezična spričevala in možnost prostega predmeta iz jezikov avstrijskih narodnih skupnosti po vsej Avstriji že pri petih prijavah. Meni, da Stoisitsova s svojimi izjavami še v zadnjem trenutku ogroža te napredke in da pomenijo njene izjave vodo na mlin FPÖ. Prav začudljivo da je, če sta kot edina proti sprejetju zakona FPÖ in manjšinski delovni krožek Zelenih. Reče, da tako senzibilna vprašanja niso primerna niti za svobodnjaške, niti zaželene kričače. Smol-le napove, da bo do konca tedna poskušal le še doseči sprejetje ustavnega šolskega zakona, ki bi upošteval tudi madžarsko in češko narodno skupnost. Zaradi izjav Stoi-sitsove hočejo velestranke sprva vzeti sklepanje o manjšinskošolskem zakonu z dnevnega reda jutrišnje seje.
28.	6. 1990
Zunanji minister Mock imenuje Smolleja za člana diplomatske akademije.
28. 6. 1990
Parlament sklene novi manjšinskošolski zakon in s tem ustanovitev dvojezične trgovske akademije, možnost za dvojezični pouk ob zadostnem številu prijav tudi izven doslejšnjega veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona, neobvezne vaje iz slovenščine, prosti predmet iz jezikov vseh narodnih skupnosti pri petih prijavah in možnost za dvojezična spričevala.
Deželni glavar Haider napove, da zakona noče izpeljati, ker istočasno ne pride do ustavnega šolskega zakona za narodne skupnosti in s tem do določil tudi za štajerske Slovence in gradiščanske Hrvate. Vendar trgovska akademija ni ogrožena, ker je v pristojnosti zveze.
28. 6. 1990
Smolle v šolskem odboru spet stavi predlog za sprejetje ustavnega manjšinskošolskega zakona, ki bi upošteval tudi Čehe in Madžare, srednje in višje šolstvo narodnih skupnosti ter nadzorstvo za te šole, vendar ne pride do zedinjenja za sprejetje takega zakona še v tej mandatni dobi.
Pod pogojem, da zvezne dežele ne nasprotujejo, pa Smolle doseže konsenz za
spremembo člena 14 zveznega ustavnega zakona še v tej periodi. In sicer bi člen 14 naj spremenili tako, da bi zveza dobila pristojnost za šolstvo vseh narodnih skupnosti, istočasno pa bi naj parlament sklenil odločitev, da se mora tekom enega leta sprejeti izvršne zakone o šolstvu posameznih narodnih skupnosti. S tem bi tudi za Čehe in Madžare bila pravica do elementarnega pouka ustavnopravno zasidrana in vse narodne skupnosti bi imele možnost, z dobrimi izgledi siliti na šolsko ureditev, ki ob upoštevanju vseh razlik vsebinsko ustreza standardu dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Zvezne dežele naj do 3. 7. zavzamejo k temu soglasnemu predlogu šolskega odbora stališče.
1. 7. 1990
Na klavzuri KEL sklenejo suspendirati sodelovanje med KEL in Zelenimi na zvezni ravni in sklicati deželno zborovanje KEL, ki naj odloči o možni samostojni kandidaturi skupne liste narodnih skupnosti pri državnozborskih volitvah.
V pismu Zelenim z dne 3. 7. KEL uteme-
lji suspendiranje sodelovanja z Zelenimi z odstranitvijo avtonomije narodnih skupnosti, odločilna za ta korak da je bila politika manjšinskega delovnega krožka Zelenih, ki mu je v zadnjem trenutku uspelo resno ogroziti ustanovitev dvojezične trgovske akademije, za katero so se koroški Slovenci potegovali več kot eno desetletje. Kot pogoj za nadaljnje sodelovanje KEL zahteva razpust delovnega krožka manjšine in obnovitev avtonomije narodnih skupnosti.
4.	7. 1990
Smolleju uspe pridobiti privoljenje zveznih dežel za spremembo člena 14 zveznega ustavnega zakona in s tem za osnovo za vseavstrijski manjšinskošolski zakon, ki bi poleg Slovencev upošteval tudi Hrvate, Madžare in Čehe. Štajerska, ki je bila imenovana kot glavni nasprotnik takega zakona, se končno ni izrekla proti spremembi. Nato je bila kot nasprotnik imenovana Predarlska, češ da bi s takšno spremembo morali na Predarlskem uvesti dvojezično šolstvo za tuje delavce iz Turčije in Jugoslavije. Smolleju uspe razčistiti tudi ta nesporazum, tako da se tudi deželni glavar Purtscher sedaj strinja s spremembo člena 14. Tudi Koroška ni proti spremembi, pod pogojem, da je zagotovljeno, da v določenem roku pride do izvršnih zakonov za vse narodne skupine. Vendar deželni glavar Haider piše, da ni pripravljen sprejeti nobenega zavlačevanja.
Na tiskovni konferenci se vse v ICAN včlanjene organizacije izrečejo za ustavni manjšinskošolski zakon, predvsem štajerski Šlovenci, Čehi in Madžari poudarjajo, da bi zanje bil ta zakon neprecenljivega pomena.
Kljub temu se pri glasovanju v parlamentu stranke ne držijo v šolskem odboru dane obljube in z glasovi socialistov, ljudske stranke in svobodnjakov odklonijo spremembo člena 14. Za zakon glasujejo Zeleni ter koroška poslanca ÖVP Wappis in Fuchs. Smolle v svojem govoru kot glavnega nasprotnika spremembe označi ÖVR in predvsem poslanca Kohla in Kčniga. Reče,
1. kongres dialoga v Kittseeju z mednarodno udeležbo 29,—30. 9. ’90
da ni stvarnih razlogov za odklonitev zakona in da je ÖVP očitno proti uresničitvi ADR v vseh zveznih deželah. Presenetljivo je tudi odklonilno stališče FPÖ, saj je FPÖ prvotno hotela uresničitev koroškega manjšinskošolskega zakona povezati s sprejetjem ustavnega manjšinskošolskega zakona.
4.	7. 1990
Smollejev zaključni govor v parlamentu (glej strani 44—46).
5.	7. 1990
Seja s prof. Pernthalerjem, ki dobi nalog, da naj izdela model za demokratično zastopstvo koroških Slovencev.
9.	7. 1990
Obisk slovenskega ministra za energijo Tomšiča na Dunaju, ki ga je pripravil Smolle.
(11. 7. 1990
Sosvet za slovensko narodno skupnost se soglasno izreče za zakon za ureditev javnih dvojezičnih vrtcev v območju veljave manjšinskošolskega zakona in za posebno financiranje javnih in zasebnih dvojezičnih vrtcev.)
(13. 7. 1990
Prva seja razširjenega KOKS-a. ZSO se noče udeležiti in najavi ustanovitev „lastnega“ KOKS-a. Pred sejo KOKS-a se na pobudo Smolleja sestanejo avstrijski zunanji minister Mock, slovenski ministrski predsednik Peterle in slovenski zunanji minister Rupel.)
15. 7. 1990
Razgovori s predsednikom ZSZ Antoničem.
27.	7. 1990
Smolle predava v Rotary-Clubu v Spittalu.
(10. 8. 1990
Slovenija prizna KOKS kot zastopstni gremij koroških Slovencev.)
13.	8. 1990
V Nemčiji se Smolle zavzame za zakonsko zaščito Lužiških Srbov in v tej zadevi pismeno intervenira pri zunanjem ministru Genscherju.
16.	8. 1990
Vojaščina na vežbališču pod Košuto zopet vadi z ostro municijo, ne da bi se poprej zedinila s prizadetimi kmeti. Smolle iz protesta skupno s kmeti in EL Sele zasede vežbališče.
19.	8. 1990
Deželno zborovanje KEL odkloni predlog za samostojno kandidaturo liste narodnih skupnosti pri državnozborskih volitvah. Predsedstvo KEL je predlagalo takšno kandidaturo v podporo zahtevi po avtonomnem mandatu za narodne skupnosti v državnem zboru, ki bi naj postal možen s spremembo volilnega reda tako, da liste narodnih skupnosti ne bi potrebovale osnovnega mandata. Predlog za samostojno kandidaturo sicer doseže večino, zgreši pa potrebno dvotretjinsko večino in je s tem odklonjen.
Smolle po tem rezultatu glasovanja odstopi kot predsednik KEL.
26.	8. 1990
Smolle podpre protestno zborovanje ljudske iniciative za varnost deželne ceste v Obirskih pečinah.
4.	9. 1990
Slovenska vlada odpove Haiderjev obisk
v Sloveniji, ker Haider noče izvesti odredbe o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije. Smolle Haiderja naznani državnemu tožilstvu, ker sumi, da Haider zlorablja uradni položaj.
4.,	5. 9. 1990
Na Dunaju obisk zastopnikov slovenske vlade pri avstrijski vladi ter srečanje vodilnih socialdemokratskih politikov obeh dežel. Obe srečanji je posredoval Smolle.
10.	9. 1990
Obisk francoske parlamentarne delegacije.
11.	9. 1990
Zborovanje NSKS, KEL, KSOO, SJK in SGZ se izreče za poenotenje samostojnega volilnega gibanja in za ljudsko zahtevo za spremembo volilnega reda, ki naj omogoči narodnim skupnostim samostojno zastopstvo v parlamentu.)
12.	9. 1990
Dvojezična trgovska akademija odpre vrata.
15. 9. 1990
Smolle se udeleži tabora Slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju.
19.	9. 1990
Po posredovanju Smolleja srečanje slovenskega in avstrijskega ministra za pouk, Venclja in Havvličkove.
24.	9. 1990
Ministrica Hawlicek obišče dvojezično trgovsko akademijo. Reče, da je trgovska akademija sad Smollejevih in njenih po-mujanj.
25.	9. 1990
Na prireditvi „Naš portret“ v Domu v Tinjah Smolle govori o svojem štiriletnem delovanju v parlamentu in pove, da ga bo slovenska vlada poverila s predstavništvom Republike Slovenije na Dunaju.
29.,	30. 9. 1990
V Kittseeju ICAN organizira kongres dialoga pod geslom „Prevrat na vzhodu — priložnost za narodne skupnosti“. Zastopniki vseh avstrijskih narodnih skupnosti se — deloma prvič — sestanejo z visokimi predstavniki svojih matičnih dežel. Govorijo predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti ter ministri Dular (Slovenija), Mršič (Hrvaška), Andrasfalvy (Madžarska), Mi-kloško (Češka) in Lukeš (Slovaška), avstrijsko vlado zastopa minister Busek, navzoča sta tudi zastopnik Južnih Tirolcev Frasnelli in tržaških Slovencev Brezigar. Udeleženci kongresa se izrečejo za evropsko čarto o pravicah narodnih skupnosti in sprejmejo zaključni dokument kongresa k vprašanjem avstrijskih narodnih skupnosti.
2. 10. 1990
Časnik „Die Presse“ objavi, da bo Smolle postal predstavnik Republike Slovenije
4.	7. 1990
(Smollejev zadnji govor v parlamentu na Dunaju v debati ob zunanjepolitičnem poročilu vlade za I. 1989. Prevod.)
Gospod predsednik! Gospod minister! Visoki državni zbor! Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!
Zdi se mi enostavno nepošteno, če naj danes vzamemo na znanje izjavo gospoda zunanjega ministra, ki ni ne napovedana ne na dnevnem redu, in mislim, da parlamenta ne gre izrabljati za vladno oddajo. (Ploskanje zelenih.)
Zunanjepolitična poročila, poročila zunanjepolitičnega odbora so na dnevnem redu, in ne izjava gospoda zunanjega ministra. Seveda mi je jasno, ko je potrebno prav v zunanji politiki veliko zamujenega dohiteti, da on seveda v zadnjem trenutku, tako rekoč izkoriščajoč priložnost, poskuša že nekoliko poseči v volilni boj. To mi je jasno. Jaz pa bi se rad sedaj kritično lotil tako današnjih izvajanj kakor tudi zunanje politike na splošno.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Avstrijska zunanja politika je čisto enostavno pod vplivom trditve: Avstrija mora v Evropsko skupnost, vse drugo je postavljeno v senco. Svoje zunanje politike ne spreminjamo, čeprav vidimo, da na Vzhodu in Jugovzhodu nastaja razvoj, ki nujno terja, da bi svoj položaj v Srednji Evropi na novo določili, na novo premislili in okrepili. Svoje zunanje politike ne spreminjamo, čeprav točno vemo, da smo z nevtralnostjo prevzeli čisto posebne naloge, in se ta nevtralnost prav zaradi razvoja
na Dunaju. Še isti dan sestanek z zastopniki ambasade ZDA.
(7. 10. 1990
Državnozborske volitve ne prinesejo pričakovanega naraščaja glasov za Zelene, vendar zaradi volilne aritmetike pridobijo dva mandata in so odslej v parlamentu zastopani z desetimi mandatarji, med njimi gradiščanski Hrvatici Terezija Stoisits in Marjana Grandič. Na dvojezičnem ozemlju Koroške je rezultat za Zelene nadpovprečno slab.)
7.,	8. 10. 1990
V Ljubljani s člani slovenske vlade Peterletom, Ruplom, Mencingerjem in Bastlom priprave za slovensko predstavništvo na Dunaju.
13.	10. 1990
Šolanje poslancev DEMOS v Kranju, ki ga je pripravil Smolle.
14.	10. 1990
Otvoritev ljudske šole v Selah.
22.,	23. 10. 1990
Smolle se udeleži zasedanja EFTA v Ženevi.
25. 10. 1990
Skupno s predsednikom Narodnega sveta koroških Šlovencev dr. Grilcem sprejem ob državnem prazniku.
30.	10. 1990
Sprejem pri ambasadorju Sovjetske zveze Pppovu.
31.	10. 1990
Pri notranjem ministrstvu vložijo ljudsko zahtevo za tako spremembo volilnega reda, da bo narodnim skupnostim možno s samostojno kandidaturo doseči državnozborski mandat.
Ljudsko zahtevo so podpisali doslejšnji poslanci Zelenih, med njimi Smolle, ter poslanec FPÖ Frischenschlager. Na tiskovni konferenci Smolle, Frischenschlager, Wabl ter zastopnik dunajskih Čehov Novaček predstavijo ljudsko zahtevo javnosti.
5.	11. 1990
Smollejev mandat poslanca v državnem zboru poteče.
okrog naše države kaže kot povsem nov, pomemben mednarodni instrument, a tudi ravno kot dejstvo samorazumevanja.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Vse stavimo enostavno na karto Evropske skupnosti, ne glede na naše sosede, ne glede na pametno sosedsko politiko, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, in ne glede na to, da smo odgovorni tudi za tretji svet.
V svojem govoru 30. novembra sem jasno izjavil, da nevtralnost za Avstrijo ni nikakršna obleka, nekaj, kar bi recimo oblekli ob nedeljah, temveč je nekaj, kar naj bi vsak dan živeli. In ravno zaradi razvoja na Zahodu, gospod zunanji minister, zaradi nemškega zedinjenja bi morali mi obrise svoje nevtralnosti na novo in bolj jasno določiti, ne pa enostavno slej ko prej staviti na karto Evropske skupnosti.
Razvoj na Vzhodu je presenetil Evropsko skupnost, je pa presenetil, spoštovane gospe in spoštovani gospodje, tudi našega zunanjega ministra, našo zunanjo politiko. Samo, se mi zdi — kakor sem že nekoč dejal —, da traja to presenečenje predolgo.
Z zakonom o naši nevtralnosti, za katerega smo se odločili na podlagi moskovskega memoranduma, smo se razločno obvezali, da bomo vodili nevtralno politiko, nevtralno zunanjo politiko, pretehtano politiko, ki upošteva razmerje sil v Evropi, zato naj bi v to enostransko spremembo razmerja sil ne privolili tako lahkomiselno.
Samo po sebi se razume, da hočemo svojo nevtralno politiko oblikovati avtonomno in suvereno. A prav zato, ker smo svojo
nevtralnost naznanili tudi sosedom, izvirajo iz tega tudi mednarodnopravne obveznosti, spoštovane gospe in spoštovani gospodje. In nevtralnost je pač bistveno odvisna od verodostojnosti, s katero jo zastopamo. (Ploskanje zelenih.)
Torej, spoštovane gospe, spoštovani gospodje in spoštovani gospod zunanji minister: Kako pa naj mi sosedom pojasnimo vstop v Evropsko skupnost vpričo njenih pogodb, ki jih moramo sprejeti, vpričo člena 225, iz katerega jasno sledi, da bodo našo nevtralnost razlagale države-članice Evropske skupnosti, in sicer po poti Evropskega sodišča. In potem ko veste, da ima v Evropski skupnosti pravo skupnosti prednost pred pravom posamezne države, kako hočete, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, potem voditi zares nevtralno in verodostojno nevtralno politiko?
Tudi kritika demokracije je slej ko prej na mestu, spoštovane gospe in spoštovani gospodje. V 1. členu avstrijske zvezne ustave beremo: Avstrija je demokratična republika. Njeno pravo izhaja iz ljudstva. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, vi veste, da se v Evropski skupnosti bistveno drugače prakticira. Evropski parlament slej ko prej nima skoraj nobenih pristojnosti. Vemo — in tu bi rad citiral kar Delorsa —, da bo v desetih letih Evropska skupnost določala 80% političnih ukrepov na gospodarskem in socialnem področju. Tako Evropska skupnost pojmuje demokracijo, in to naj bi mi pač premislili.
Rad pa bi tu navedel še drugo izrazito izjavo; zunanji minister Evropske skupnosti, Willy de Clergue, pravi: Mislim, da
skupna obramba enako spada k podobi evropskega zedinjenja kakor gospodarska, socialna in politična integracija.
Tudi to je jasno opozorilo, da Evropska skupnost pač ni samo gospodarska skupnost, temveč da je zavestno tudi varnostna in da hoče biti končno tudi vojaška skupnost. Mi naj bi v tem pogledu imeli za zgled pač samo Švedsko in Švico.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Naša zunanja politika tudi določila državne pogodbe premalo upošteva. 4. člen povsem jasno določa prepoved priključitve. Prav zdaj — to mi je pokazal tudi moj obisk v Moskvi — pričakujejo od nas nevtralno politiko s konturami, definicijo nevtralnosti, ki je zaradi razvoja na Zahodu zdaj na vrsti, ki bo razjasnila, da Avstrija ne bo enostransko ogrozila evropskega ravnotežja.
Glede gospodarstva vemo, da obrobna področja postajajo vedno revnejša, aglo-meracijska področja pa čedalje bolj obremenjena. To je tisto, kar nas čaka.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Vedno znova slišimo: Avstrija mora biti udeležena pri notranjem trgu, da bi ostala konkurenčna. V tej zvezi naj spomnim na nekatere stvari: Če pogledamo, da na primer v Evropski skupnosti četrt milijona kmetij na leto preneha eksistirati, če pogledamo, da subvencije na kmetijskem področju že presegajo celotni dohodek kmetov, se moramo vendar vprašati, ali je ta enostranska politika pravilna.
Narodni dohodek v Avstriji presega povprečje onega v Evropski skupnosti za 6 odstotkov. Brezposelnost je v državah Evropske skupnosti bistveno večja od brezposelnosti v Avstriji. Vemo, da bo avstrijski državni proračun obremenjen z najmanj 25 milijardami, če bi pristopili. Majhni in srednji obrati bodo žrtve racionalizacije. Avstrijski predpisi glede varstva okolja bodo izgubili veljavo. Dvostranske pogodbe s sosednimi državami, spoštovane gospe in spoštovani gospodje, ne bodo veljale, in tu se sprašujem, spoštovani gospod zunanji minister: Kako hočete voditi sosedsko politiko, ko vemo, da bodo stotine pogodb, ki smo jih sklenili s sosednimi deželami, postale čez noč neveljavne. Kje pa so vaši ukrepi? Kje so vaši preudarki glede vaše zunanje politike, spoštovane gospe, spoštovani gospodje?
Evropska skupnost slej ko prej nima načrta za področje tranzitnega prometa, nobenega prometnega načrta! Slej ko prej velja prednost ceste pred železnico, gospod zvezni minister. Kje je tu zunanja politika, draga zvezna vlada, kje jasna prometna politika?
Samo po sebi se razume, da se moramo ozirati na celotno Evropo, tudi jaz se priznavam k temu, tudi zelena frakcija se priznava k temu. Toda to mora biti Evropa, ki bo vključevala tudi vzhodne in jugovzhodne države, ki bo vključevala nevtralne in neblokovske države, ki bo zares skupna evropska hiša in ne le trdnjava nekaterih maloštevilnih, ki drugim zapovedujejo, spoštovane gospe in spoštovani gospodje. Gospod zunanji minister! Tu bi bili potrebni protiukrepi.
Zelo pomembno je tudi vprašanje, v
kakšni meri se bo mogla Avstrija vživeti v novi položaj kot prekladališče za kulturne, gospodarske in politične spremembe in pobude. Nasprotno, mi šepamo zadaj, gospod zvezni minister!
Sami ste 15. marca izjavili — citiram vas od besede do besede „Bolj kakor marsikdo drug smo Avstrijci zato poklicani, da podpiramo in pomagamo zavarovati razvoj preoblikovanja v našem sosedstvu, da smo pri vrtanju trdih desk soudeleženi najbolj spredaj.“ Gospod zunanji minister! Zadaj smo, samo to bi vam rad tu jasno povedal. (Ploskanje zelenih.)
Na tem področju skoraj ni dejanj, pač pa so komaj nastavki. Kaj hočete s pomočjo živil za Poljsko, 40 milijonov je za to predvidenih, s ponudbo na področju poklicnega izobraževanja, s prevzemom jamstva za avstrijske dobave? Zeleni tega vsekakor ne razumemo kot zunanjeso-sedsko politiko, kajti to navsezadnje ni nič drugega kot neke vrste kolonialna politika, ki jo prakticiramo do Vzhoda.
Tu bi bile potrebne spremembe, gospod zunanji minister, a spremembe moremo doseči samo, če razločno preuredimo državni proračun. To je prva točka, za katero bi morali mi imeti poguma: Poskrbeti morate za zares efektivna denarna sredstva.
Vpričo tega položaja, spoštovani gospod minister, — in tu bi rad potem glede tega vašo izjavo, ne samo nedeljski volilni govor (ploskanje zelenih) — bi rad vedel, kaj boste predlagali kolegu Lichalu, kajti v včerajšnjih časopisnih poročilih beremo, da je Sovjetska zveza letos umaknila že več kot 59.000 vojakov, 1370 tankov, 173 bojnih letal in 1040 topniških sistemov iz Češkoslovaške, Madžarske in Poljske?
Kako se boste po tem poročilu pogajali z gospodom Lichalom? Reči bi mu pač morali: Dragi prijatelj Lichal, na to moramo reagirati, vpričo spremenjenega, oslabljenega grozečega potenciala moramo prena-meniti denarna sredstva. Nič več ni mogoče, da še naprej izdajamo toliko denarja za našo zvezno vojsko in predvsem za nesmiselno opremo. Rad grem z vami, gospod zunanji minister, pojdiva skupaj h gospodu Lichalu in mu to predloživa. Kako bo na to odgovoril, ali bo zahteval manj proračunskih sredstev? Smo v enkratnem položaju, da na zmanjšano ogroženost moremo reagirati, in da predvsem moramo reagirati.
Zaostritev socialnih vprašanj v naših vzhodnih in jugovzhodnih sosednih deželah bi mogla resnično privesti do stanja, podobnega državljanski vojni, ki se je moramo bati. Pravočasno moramo reagirati in ne smemo kupovati nobenega novega vad-nega orožja več ali velikopoteznih sistemov za drag denar. To je gotovo napačna pot.
Gospod zunanji minister, vi dobro veste: dobra zunanja politika je končno dobra varnostna politika, in to morate povedati svojemu kolegu Lichalu. To namreč pomeni, da ne vodite dobre zunanje politike, zato mora Lichal nadaljevati oboroževanje, ali pa mu ne razložite, da vodite dobro zunanjo politiko. Samo ti dve možnosti sta, kajti Lichal bi moral vpričo tega razvoja reagirati.
Spoštovane gospe, spoštovani gospod-
je! Sproščena sredstva moramo vložiti v sosednih deželah, in sicer v skupnih projektih, predvsem na področju ekoloških pobud. Toda kaj se dogaja v tej zvezi?
Slej ko prej izvažamo zahodno tehnologijo, ampak ne tehnologije za varstvo okolja, temveč državno podjetje VOEST je udeleženo pri gradnji atomske elektrarne Temelin (na Češkoslovaškem). Tako razumemo pri nas pomoč vzhodnim državam na tem področju.
Pomembno bi bilo večje število dvostranskih in večstranskih gospodarskih dogovorov na regionalni ravni, s katerimi bi se tesneje povezali z našimi sosednimi deželami, da bi z njimi tesneje sodelovali.
Povsem osrednja točka — razumeli boste, da je to zame osrednja točka — je zvišanje vrednosti jezika naših sosednih dežel. Spoštovani gospod zunanji minister! Vi govorite o pobudi v okviru pentago-nale. Priznavam, to bi rad na tem mestu razločno povedal, vaše zahteve glede varstva narodnih skupnosti, glede varstva človekovih pravic v območju narodnih skupnosti. Na drugi strani pa tu v parlamentu ne zmoremo spraviti skupaj majhnega dodatka k zvezni ustavi, ker dve zvezni deželi ne moreta razločno brati zakonskega besedila in zavzeti jasnega stališča, in tu se moram pač vprašati, spoštovane gospe in spoštovani gospodje, ali tu notranjepolitično ne pijemo vode, v mednarodni javnosti pa govorimo o vinu.
Tu bi bilo potrebno pospraviti zlasti v lastni hiši, pomesti predvsem pred lastnim pragom, in glede na to, gospod zunanji minister, pričakujem od vas še ustreznih pobud. Ne gre namreč samo za to, da ustreza papir, temveč mora ustrezati tudi položaj narodnih skupnosti v lastni deželi.
S tem prihajam do zelo pomembnega dela, spoštovane gospe, spoštovani gospodje. V avstrijskem osnutku beremo: Narodne skupnosti so velika obogatitev držav. Če vzamemo v roke anketo Fesslo-vega inštituta, moramo ugotoviti, da samo 23% Avstrijcev meni, da so narodne skupnosti obogatitev. 27% anketirancev je izjavilo, da so narodne skupnosti le obremenitev. Na tem področju, gospod zunanji minister, bi bilo potrebno temeljito pojasnjevalno delo.
Pomembno je v tej zvezi predvsem tudi omeniti, da smo v radijskem programu sicer dobili nekaj oddaj. Priznati je treba, da je ORF medtem uvedel hrvaške in slovenske televizijske oddaje. Toda pomembne bi bile v tej zvezi še oddaje manjšine o manjšini za večino. To bi bila zelo pomembna stvar. Pomembna bi bila tudi uvedba čeških in slovaških radijskih oddaj, pomembna bi bila tudi uvedba televizijskih oddaj v teh jezikih.
Okrepitev narodnih skupnosti tu v naši deželi bi bila most, zveza k našim sosednim deželam.
Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Zelo pomembna je tudi 4. točka avstrijskega predloga k tej evropski pravni listini narodnih skupnosti: glasi se: Vsak pripadnik narodne skupnosti ima pravico, da svoj jezik v javnem in zasebnem življenju svobodno uporablja in goji. Če pogledamo položaj narodnih skupnosti,
SMOLLEJEV ZAKLJUČNI GOVOR V PARLAMENTU
vam moram povedati, da imamo na Koroškem odredbo o uradnem jeziku, ki je skrajno restriktivna in je omejena le na šestino oziroma petino narodne skupnosti na naselitvenem ozemlju. To pomeni, da področje veljavnosti zajema le petino oziroma šestino Slovencev.
Vemo tudi, da na primer slovenski otroci v javnih otroških vrtcih na Koroškem slej ko prej ne prejemajo svoje vzgoje, svoje izobrazbe in niso deležni nagovarjanja v materinem jeziku, temveč se slej ko prej govori nemško.
Gospod zunanji minister! Pomembna naloga te zvezne vlade bi bila, da bi to, kar na mednarodni ravni zastopa, uresničevala tudi v lastni državi. To bi bila osnova za dobro politiko.
Na Gradiščanskem je v tej zvezi v veljavi zakon o otroških vrtcih, ki je prinesel nekaj izboljšav. Je pa seveda ta zakon treba spremeniti, ker veliko premalo upošteva hrvaščino in madžarščino. Upam tudi, da bo načrtovano pametno financiranje edine še delujoče češke zasebne šole, otroškega vrtca in predšole le uspelo.
Vemo, da je v tej zvezi nujno potrebna revizija zakona o narodnih skupnostih glede uradnega jezika in tudi glede topografije. Ugotavljamo, da na Gradiščanskem sicer obstaja ureditev glede uradnega jezika, toda dve pomembni občini, namreč Železno in Gornja Polja, sploh nista upoštevani. Pomembno bi bilo tudi upoštevanje in priznanje Romov in Sintov kot narodne skupnosti.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Rad bi, ker je to eden mojih zadnjih govorov, rekel vendar še nekaj besed ob koncu moje parlamentarne dejavnosti tudi v slovenščini:
Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Dragi prijatelji! Dragi poslanci! Rad bi se zahvalil za sodelovanje z vami tu v plenumu. Rad bi se zahvalil za sodelovanje v odborih. Rad ugotavljam, da smo mnogo storili, da nam je marsikaj uspelo, rad bi pa tudi povedal, da bomo še veliko več morali storiti. S svojim pristankom na zakon o manjšinskem šolstvu sem poskušal v tej hiši, a tudi zunaj te hiše
začeti nov dialog, začeti predvsem na Koroškem nov dialog, ki je bil zelo težaven. Delo v narodnostnem sosvetu za Slovence pa mi daje upanje, da bomo mogli kreniti po tej poti soglasja.
Mislim, da se naj državni zbor jasno izreče, naj o vprašanjih narodnih skupnosti sklepa samo v soglasju s prizadetimi. To se pravi, moj predlog in moja prošnja vam vsem: dogovarjajte se z narodno skupnost! Ona je zmožna paktiranja, ona je zmožna pogajanja. Ona v resnici zmore tudi težavne položaje in kompromise prenesti in tudi zagovarjati. Toda nikoli ne glasujte o prizadetih, ne da bi jih prej vprašali in pritegnili.
Še enkrat bi se rad zahvalil za sodelovanje tu v tej hiši. Upam pa, da bodo delo v korist avstrijskih narodnih skupnosti prevzeli drugi poslanci. Predvsem pa menim, naj bodo zadeve narodnih skupnosti v Avstriji naloga za vse poslance v državnem zboru. — Hvala lepa. (Ploskanje zelenih, poslancev SPÖ in OVP in odobravanje poslanca Probsta.)
Kdaj bo dosežen avtonomni manjšinski mandat? Kdo bo kot naslednji zastopal avstrijske narodne skupnosti v parlamentu?
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Za vsebino odgovarja: mag. Rudi Vouk. Slike: Marjan Fera. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
r
MOHORJEVA POVEZUJE PREKO VSEH MEJA!
Mohorjeva družba
Viktringer Ring 26 A-9020 Celovec / Klagenfurt
predstavništvo v Sloveniji:
Gruberjevo nabrežje 6 YU'61000 Ljubljana
ustanovljena 1851
Spoštovani g. KAREL SMOLLE,
V jubilejnem letu, ob 140'letnici ustanovitve Mohorjeve družbe v Celovcu, se Ti zahvaljujemo za vse Tvoje delo v prid narodni skupnosti koroških Slovencev, in za vse spodbude na političnem in kulturnem področju, ki so mnogo prispevale k zboljšanju odnosov med narodoma sosedoma na Koroškem in k dvigu ugleda slovenskega človeka tako na Koroškem kot v Avstriji.
dr. Anton Koren direktor Mohorjeve družbe
Postanite tudi Vi ud Mohorjeve družbe v Celovcu]
j

“ ",5' ‘«feKcaovHc
IZOBRAŽEVALNE PRIREDITVE TEČAJI
KULTURNE PRIREDITVE ZANIMIVE KNJIGE IN BROŠURE
Marjan Pipp