Poglejte na itevilke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Sku-šajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: CBelaea 3-1242 List slovenskih delavcev v Ameriki Reentered as Secend CUu Matter September 25th. 1910 at the Post Office al New York. N. I, under Act of Congress of March 3rd, 1872. No. 80 — Stev. 80 NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 23, 1941 - SREDA, 23. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NA DUNAJU DELUa VOJNI PLEN DIPLOMATI OSISCA SE ZBIRAJO NA DUNAJU, DA SE UDELEŽIJO KONFERENCE O DELITVI JUGOSLAVIJE *N ,GRŠKE.—KOT SEDAJ KA2E, NE BO SLO TAKO GLADKO. — LAH HOČE IMETI CELO DALMACIJO ZASE Roosevelt in Perkinsova posredujeta Pod varstvom Nii Dunaju, ali pa v njo go v i okolici, vojaški in jiolitični iz-ve«le»ict osišča že rišejo zemljevid Balkana, ki 1k> okoli 1. maja predložen konferenci, na kateri l»o razdeljena .Jugoslavija in del Grško. Zemljevid rišejo nemški in laški vojaški in politični voditelji in /. njimi sodelujejo tudi xa*topniki Bolgarske, Madžarski- in ,4sv«bxlno Hrvatske." Velike prišlaviee pa drla ( Da bi bil na vzor kakšen slovenski zastopnik, ni uiti mi-— 1 i t i _ — Op. ti rod.) Zemljevid jo v glavnih potezah narisal Hitler na konferenci z bohrnrskim kraljem Bo-risoin. Na konforonoi, ki izdeluje novi zemljevid Balkana, jo tudi laški vnauji minister grof (Jaleazzo Ciano. ki bo predložil laško zahteve plode .Tusro- slnvije. Po novem zemljevidu bosta Bolirarska in Madžarska dobili ono delo .Tnjro«lnvijo, ki sta jih že zasedli madžarska in l»o!garska armada, Bolgarska ni je okoli Caribroda, Pirota in Skoplja, kar je imela pred drugo balkansko vojno; Madžarska pa bo dobila Banat severna od Beograda in onstran Donave. Bolgarska in Italija bosta !obi i dovolj ozemlja, da bost«? imeli -kupno mejo ob Vardar-ju blizu Skoplja. Italija bo tudi dobila del Dalmacije, vključno <'ruogoro in del Slovenije. < rnogora bo mogoče postala laški protektorat in del italjau ski*?a cesarstva jmm! kraljem V iktorjem Kmanuelom. Crna-irora bo imela precejšnjo pra-vico in narodnosti, ker je ita-ljanska kraljiea Klena črno gorska kneginja, hči pokojnega kralja Nikite. Slovenija pa bo nemški protektorat. Velike presrlavie«* pa dela meja nove "nvoIhhIiic Hrvatsko**, kajti Italija želi dobiti velik ko-s Jugoslavije, posebno ob dalmatinskem obrežju. — Nemcem pa ni to dosti povseč. Srbija pa bo, kar bo od njo ■že sklenili z delavsko organizacijo dogovor. .Folia L. Lewis, predsednik 1'nited Mine Worker* je brzo- osetta pozval lastnike ladjedelnic in orazumejo z unijo. Zastoj, vslo«I kalorega prizadetih najmanj 4 kopačev mehkega premoga, se je pričel dne 1. aprila, ko jo j potekla dveletna pogodba med ' noin unijo in operatorji. Po stari *<> morali Opreti vse zatvor bilo usuirčenih, velik jiii pa pogrešajo. V Ozark gorovju so -< pohlevni potočki s~prcmcjiut > , strašne hudournike, ki >o ru--i i ceste in železniško progo ter na več krajih onemogočili promet. Pri dveh velikih umetnih jezerih—(Ura nd Dam Lak«' v nevernem delu Oklahonie in Lake of the Ozarks v central-«lelu države Missouri — \ seh o ■»♦•ni -mrtniii slučajev e je pri|M*tili> v državi Mi> umri. \ sl»*d -nežnega viharja, ki je , divjal med zapadnim delom Ncbraske in jttgozapadnim de-lem države Kansas, j-* marsikje onemogočil avtni promet. pogodbi so dobili premogarji v južnih državah štirideset centov manj na dan kot v nevernih. zdaj pa vztraja unija -Trda usoda vojne nas je armada predrla skozi Meoovo prisilila iti iz Aten skupno s prelaz in prišla ke zemlje, j )r„yj„_t ameriških urednikov, ' a-u časopisi ceniti m uva/. - mogarji na severu m na jugu enako plačani. Zaslužiti morajo po sedem dolarjev dnevno. Iz mnogih krajev so se morali j Konvenciji je poslal predsed- vati pravico svoboda« _m i/ prebivalci umakniti na višje ^^ posebno pozdravno po^l.i ž.anja mnenja. Poziv tajnice Delavska tajnica Miss Perkins jo pozvala lastnike premogovnikov in United Mine Workers, naj začno zopet obratovati. Pravi, da so vsled zastoja •Naša volja, volja vlade in grškega naroda, ki »e je do sedaj že pokazala na toliko načinov, jKjmeni odj»or do konca za grško vojaško silo, ki se je navzlic neenaki vojni, * zlasti po nemškem vpadu, junaško borila ob strani angleških zaveznikov, ki so nam prihiteli na pomoč in se še vedno bojujejo na grški zemlji za pravično stvar." Grška zapadna armada se je podala Grška armada okoli 1.jO,000 mož v Epi m in zapadni Mace-< Ioni j i se je po«lala, ko so jo Nemško vojaštvo se je z br-naJzih motornih ladij izkrcala najrcs^0 prizadete tovarne, ki izdelujejo vojna naroČila. Glavna krivda pade na lastnike pre lnogovnikov v južnih državah, ker se pod nobenim pogojem nočejo sporazumeti s svojimi severnimi tovariši, kateri so Stavka občinskih •'s^'^benrev V Pilt-bnrghu je bilo aretiranih .'Si' uslužbencev West Ponn bolnišnice, ker so vpri-j zorili pred bolnišnico demon-j st racijo. Aretirani so bili, ker j niso imeli za parado oziroma | demonstracijo postavnega dovoljenja. uslužbenci ! na ožeče kraje. nieo, v kateri je obljubil, da nc Tornadi so obiskali mosta ]lo „«,],ene.vladne kontrole nad j Cache, Doxcy in Frederi«-k | t"a>iiik;irskimi poročili, i/.v/.em I -i It* slučaje, ko gre za važne informacije. ga drže Angleži. I Turki so vsled tega v veli-i kih skrbeli zaradi Dardanel, i kajti boje se, da IkmIo Nemci, ko bodo končali vojno na Grškem, pričeli pritiskali proti \Dardanelam. "Dunkirk" morju" ob Egejskem Po poročilih, ki prihajajp s fronte, je mogočo sklcipati, da se za Angleže na Grškem že pričenja, kot pravijo Nemci: 44Dunkirk o»b Egejskem morju." S svojo bliskovito vojno Nemci naglo prodirajo proti Večinoma vsi v premogovni industriji pittsbnrških bolnišnici, to je strežniki, čistilci, kuharji, ja-li i tor j» itd., so organizirani v CIO uniji državnih, okrajnih in občinskih delavcev. Unija zahteva zanje višje plače in boljše delavske pog<>-j«'- Tekstil — " -^ 'k I'radniki Appalachian Tex-til'e Mills poročajo, da je bila v tovarni v Knoxville, Tenn., po dolgotrajnem prizadevanju stavka slednjič vendarle lira vnana. Unija je prodrla sko- vojasue — Svoboda govora, — izvaja predsednik v poslanici, — ]«• neoporečna last vseli založ-ik«»v. pisateljev, poročevalcev Predseral delegatom pred>chi ; Družbe urednik«»v, Tom \V; -laee. Wallace, ki j«» urednik Loi,' . ville Times, je r«*ke!. da . • predsednikova po.-laniea zg< -lovinsko važen dokument. ostalo vst* tako — Vzdržal i je CERKOVNIK PRIZNAL ZLOČIN 58 letni Lukens je usrr»-':1 učiteljico pe- tja ter sežgal njeno truplo v peči, ker ga ni ho tela poljubiti. — Baje ima še dva druga umor na vesti. Velikonočno soboto so po-T grešili v Akronu, tHiio, 23 letno mično na premogu. Bila je učiteljico petja Ruth Zwicker. j mrzla. Na obleki so se poznali Začeli so zasliševati Luken- sledovi krvi. Zakuril sem v »pesa, 581etne^a cerkovnika No. jči ter vrgel truplo v ogenj. Hill metodistične cerkve, ki je; Detektivi so pozneje res napo dolgotrajnem obotavljanju šli med pepelom ostanke ko-priznal naslednje. j sti. — Velikonočno soboto zju-J Pozneje so izsili iz njega pri-traj sem prišel na kor, kjer je znanje dveh drivgih umorov. v. - ii i • \in\imni jugu in za Angleže in Grke sc Nemci od vzhoda in Italjani od J * j za pa da skoro že obkolili. Kralj katastrofa. Jurij II. je rekel, da se je tal V bližini Termopil so v teku sedela pri orgijah Miss Zwic-j Pred štiriinštiridesetimi le-armada izdala brez vednosti siloviti l»oji. Nemci pošiljajo j ker. Bila sva sama. Sam ne ti, ko mu je bilo komaj štiri-vlade. 'neprestano v boj velike tanke' vem, kaj mi je bilo da sem jo najst let je bil T/nkens za-po- Polo te^a P1"08" za 1110 3e v n^ki grocenji v Cincin- s e0 o(^i0(in0 zavrnila, kar me je'nati. Takrat je do smrti pre- jn strmoglavoe. V.emški strmog'lavci tudi bom- zjeziio. Udaril sem jo. Izgredi v Indiji Angleška (poročevalska a- bardirajo pristanišča v južni glava je zadela ob rob orgel, gentura poroča, da je bilo pri KJrwki, da tpreprecejo Angležem' — Dekleta sem prijel, jo od izgredih, ki so se za vršil i med c mojein, bo kakor je. I V ^^'»do, Jb. aprila opolno- či se prične poletni ča-. Za' » to pravice jt'i/večer, prodno greste -pat, lisnite kazalec na uri cim ni ► znra najbolj priljubi jen«» t»ro- j na,(n.j xa odreilba j«' veljav žje diktatur, katere zatirajo s;nno v krajih, kjer prid-svobodno izraze nje mnenje j v v-el javo 44 Daylight Savir. pri svojih lastnih pcxlanikih. , rpinie Mackenzie King pri Rooseveitu Kanada baje skuša dobiti od Združenih držav finančno podporo, kaj I' kot vojskujoča se država, ne more najeti nosojila. Sredi prejšnjega tedna je bil ----- GOZDNI POŽARI SE RAZŠIRJAJO Po vzhodnih državah divjajo strašni gozdni požari. — V Massachusetts je bilo uničenih 450 domov. — Mornariška zrakoplovna postaja \ v Lakehurst ogrožena. Po raznih vzhodnih državah | " gost predsednika Roosevelt a v iBeli hiši kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. To j<» bila /prva konferenca v celi vrsti konferenc, ki jih namerava imeti načelnik kar id-ske vlade z visokimi ameriškimi uradniki. časnikarji so oblegali predsednikovega tajnika Stephana Karlova, lioteč zvedeti od njega, o čem sta visoka državnika razpravljala, toda že po naravi precej molčeči Karlov je bil ob tej priliki še bolj molčeč. Dejal je, da je prišel Mackenzie King na kratke ipočitnice v Združene države ter pri tej nriliki obiskal predsednika, s katerim sta že dolgo let dobra prijatelja. Ta odgovor časnikarjev seveda ni zadovoljil. Čakali so več kot eno uro in naposled Dalje na 3. strani. divjajo že nekaj ifiii strahoviti j V državi New Jersey po v zrn gozdni požari. Najhuje sta pri- j čeno škodo cenijo na milijon zadet i državi New Jersey in j dolarjev. Dozdaj je zgorelo Massachusetts. najmanj tisoč akrov gozd:.. Požar v New Jersey je resno ogrožal mornariško zračno po- Tudi v državi New York so začeli gozdovi na več krajit je ogenj ze stajo v Lakehurst, ki jo je bi- goreti, toda kot so včeraj s po lo mogoče le po velikih noporih rešiti. V Lakcwood, N. J., je ogenj uničil 4e j»» skušala tej nevarnosti izognili in sklenila Nemčijo zavarovati pred blokado. N« m^ki znanstveniki, predvsem seveda kemiki, so skoro za vsako potrebščino iznašli nadomestek, ali kot mu pravijo Nemci—** Ersatz*'. Produkcija nadomestkov pa zahteva silno veliko delavsko silo. Domneva da j«' bilo iz vzhodnega tlela Evrope 1 ransportiranih v Nemčijo najmanj tri milijone vojnih ujetnikov ter obsojenih na prisilno delo. Navzlic temu je pa v Nemčiji vedno premalo delavcev. Pomanjkanje sirovin se j«. spremenilo v pomanjkanje delavske sile. To je pa tudi približno vse. kar je doseglo nemško totalitarno gospodarstvo. Vsledtega priklepajo k Hitlerjevemu vojnemu stroju uadaijne sužnje. Iz bivše Avstrije, Češke in Poljske dovajajo vlaki v Nemčijo danzadnem tisoče in tisoče novih delaveev. Hitlerju je presneto malo mar go*j»odar>t vo v zasedle ni li de-žt lah. Edinole Nemčija naj hi bila v gospodarskem pogledu na višku, v*e drugo pa lahko vzame vrag. Lani mi na Češkem in Slovaškem pridelali dvajset odstotkov manj žita. ker zaradi pomanjkanja delaveev ni *>ilo mogoče primerno obdelati polja. Posebni nemški agent je so »estavili sezname strokovnjakov v 'leigijskili tovarnah. Kmalu nato so bili strokovnjaki postavljeni na ee-to. Ko >o prišli prosit podporo, jim je bilo rečeno, tla >e lahko prostovoljno*' izselijo v Nemčijo, kjer bodo imeli dovolj dela in dober zaslužek. Na Holandskem je treba že zdaj farmske delavce z lučjo iskati. Ko vo Angleži klestili Italijane v Afriki, je prosila Italija Nemčijo pomoči. Nemčija je obljubila pomagati jmmI povojem. kavo na licu mesta. Vsi mislijo, da je Stairtcn-kt vič zadnji čas bi! duševno bolan. Vsebine pi-ma, ki ga je imel pri sebi. še niso objavili. Sta-r.ienkovič je niislil, da tihi nekateri podrejeni niso naklonjeni i:i da mu hočejo škodovati. Tudi za sodnika Sinvmovi-ča ki je povstnI na dobrem glasu, je muflil, da pripada tej kupini. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebnje 103 pe*mi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. dičin TTan iz Vranja, kjer je bil i .-od ni k okrožnega sodišča. l*ži-! val jc dober ,glas. Bil je nnalo| bob hen in je iunel dietično hra-l no. V Vranju so oh njegovi, premestitvi govorili, da bo do-! bil Vladičin Han najboljšega sodnika. Stamenkovič je bil poročen, pred nekaj leti pa se je od svoje žene ločil. Na ulici ie ubila svojega bivšega moža. 'V FVčaiiski ulici v Peči je zvečer odjeknilo nekaj strelov. .... , Z-iudil se je .blagajnik okoli- trolrah, ker mu je bila kazen ške občine Miraš Oačevič. U-lzv,SJ,na "« tn strelila ga je njegova bivša že-1 _ ... , _ ml •' i . - »-i - c Velike poplave na Kosovem na AUarija, od katere je bil ze (> __. ___ le' ločen. Prijeli so jo. medtem Peter Zgaga —- r- J ZVON EN J K PO TOČI Strokovnjaki so dognali, da »7az jih poznam, cigane, in vem ki si je pred dobrim tednom v leMoglavski kaznilnuci razparal pa je Mjariš izdihnil, saj ga je zadelo kar šest -trelov. Marija izpoveduje, da ji je Afiraš plačeval prema jim o vzdrževalni no razen tega je ni pusti1, k njenim šestim otrokom. Ko je uvidela. da se ne bo n|ogla več^vrni-ti, se je vtihotapila v h i so, se poslovila od otrok, vzela možev samokres in čakala na prvo priliko, tla u-streli moža. In tako j,- mož legel v jamo. £ena je v zaporu, otroci pa so prepuščeni sami sebi. „ Na Hvaru so pokopali devet italijanskih mornarjev. Na Hvaru so nedavno poko- polju in pri Skaderskem jezeru. Silni nalivi so n;davno povzročili na Kosovem" polju in pri Skaderskem jezeru večje poplave. Reka Sitnica je v gornjem toku nw>čno narasla in poplavila na Kosovem obširna zemljišva. Bregove je prestopila tudi reka Janjevka ter zalila del lifcesteea Lipljane. To je v letošuj* ziii|i že druga po-p'ava na Kosovem. Tudi reke v Crn? gori zaradi budili nalivov naglo naraščajo. • Stekel maček ogrizel 27 ljudi. V hiši kmeta Stojana Mlile- ntegne v gotovih sh.čajih zvo-nenje odvrniti točo. Zvoncu je namreč povzrtn-a zračne stresijaje, ki razganjajo goste oblake, kar marsikdaj prepreči točo nli pa že vsaj zmanjša njeno nevarnost in njene usodne |»t»slee sliši: — H i It It* rja bi bilo treba takrat zastapati, ko je zavzel Poru rje in Posaarje. Takrat je bil Še čas, potem je bilo prepozno. Drugi niso tako temeljiti in pravijo: — Anglija in Francija sta napravili največjo aa-• »ako, ker nista rekli Mu»oli-niju '"Stoj!", k»» je udaril na A besi n i jo. Anglija bi mu mo- rala zapreti Sueški kanal, pa j bi >e mu takoj ohladila vojna mesecev po poroki se pa po j.tra-t. Liga narotlov je pa ein kaže, kakšna je, in mož je ui'caia -,n Pineala, doeim je še! prav nič vesel. I Mussolini svojo pot. Začne >e kesati in potoži >vo- Tretji >o naslednjega mne- pali 9 italijanskih mornarjev, novica v Podnjevn -se je pripe- ki so našli sirti t v pomorski bitki tmed jioflinornico neznane narodnosti in italijanskimi vojnimi ladjami. Podmornica je napadla italijanski rušilee krstiš* ir. ga potopila. Rešilo se je pet članov posadke, ki pa l»ozneie podlegli težk»m ranam. • Edini, ki je preživel katastrofo . .... . ',j»- ranjeni krmar Oh ^eppe Pa-Najverjetneje je. da|J J 1 1 je trjM-l Stamenkovič na mani-j ji preganjanja. Kakor omen jetrn, so se zadnji čas vedno vid- Irodj, mehanik iz CJenove. ne ji* kazali znaki <»bo!enja. Vsakega podrejenega -e je bal. j Na dan krvoprelitja je bil pa izcedno nervozen. Nikdar prej ni kadil, tega due jia je prižigal cigareto za cigareto. Pokojni Vojislav Antič je bi i IKikopau ol» veliki udeležbi Lepo hčer je preglasila za I mrtvo. V sremski vasi Putimeih je vdova Julija Jankovič proglasila sv »jo lepo hčerko Jelieo za mrtvt>, ker je pobegnila otl doma in -e ouiožila proti njeni volji. Sorotlniki in prijatelji so prišli (»d vseh strani na po- i:.. i t. .. • -.4-1 i greb in vdova jim je razdelila ljudstva. Antic je čutil, da ga 17 , / evt rofraiM-oskih, belirij>kih iti liolaiidskih industrijalnih starešina brez razloga sovraži re«1Uč. Priganjači v nenrških tovarnah IkmIo že poskHn-li, da »» ^ pred mesecem je hotel, da i > bo mogel nihče uganjati protineniške propagand.-. pren^-stijo. Njegova slutnja se je žil1!, v resnična (Stamenkovič je prU«'l za sta reši no sreskega sodišča v Via- KANADSKI IN AMER. OBRAMBNI NAČRTI Newyorski župan je povedal v Montrealu, da so obrambni načrti že napravljeni in da jih je treba samo še izvesti. -- črno obrt »bi jene žepne robce. češ. je zaman. Vse zvonenje po toči, brez haska. Značilen primer zvonenja po n ja : — Ko je .-topil prvi nemški vojak na avstrijska tla. hi morale Vse države poslati Hitlerju ultimatum. Videč pred iscboj zdnrženo Kvropo, bi se možak ustrašil in miroval. In največja napaka je bila pošiljati Chamberlaina v Monako vo. Tak mož naj bi šel v Mona-l kovo kot je Winston Church- toči je tudi vprašanje: — .la.ljj] p;| l(i WlU. k;(j kln;|,n |#rp zakaj pa nisi mene vprašal, ko kupoval ? (V takem slučaju gre običajno za kupljeno hišo, obleko. grozdje, pohištvo itd.) Preveč, si phičal in ti je žal. Ti-ti tvoj kes pa še podžigajo s takim in sličnim govorjenjem: — iMene bi \iprasa1, pa bi prihranil par desetakov. ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potoni naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega ce- I/. Montreala poročajo, da je stalni skupni obrambni odbor Kanade in Združenih držav naznanil, da so sestavljeni vsi n »-črti za ohramlio kanadsko-ameri-kc in za{>adne oliali. O-1» • obali bo-ta zaščiteni z morja in s kopnega. (KilHTirniki so najprej sami 3 ure zborovali, nakar «o poklicali v dvorano £e vladne zastopnike Nove Fundlandije. ~ Poročilo sta objavila prorl-sednika odl>ora: newyoifnki župan F .II. La Guardia in kanadski |>olkovn*»k O. M^ Big-gar. "'Obranibni odbor,*' je rečeno v poročilu, 4*mora proučiti položaj s povsem realističnega stališča, in zato so bili načrti Zii obrambo vxbodne in zapad-ne obali naših dežel izdelani z največjo točnostjo. Edino, kar je treUi -cdaj je, načrte izvesti." iNova Fuudlandija, o kateri upajo, da bo kmalu stopila z odborom v stik, «ta zastopala na konferenci obrambni in just ični komlisar Ij. E. Emerson in finačni komisar H. J. Pen-son. * Mayor La Guardia je dospel iz New Yorka v Montreal z letalom in se je tudi z letalom vrnil. Hitlerjeva kolajna brez vrednosti Iz Pariza »poročajo, da sta bila tam aretirana Huillanme Boatto in Dimitri Paraf, ker fta ukradla iz Daladierovega stanovanja kolajno, ki jo je podelil Adolf Hitler bivšemu francoskemu ministrske m u predsedniku za njegova "mirovna prizadevanja" v Mona-kovem. — Trti no i>va bila prepričana, — sta rokla tatova, — da ima kolajna neprecenljivo vrednost. Vsepovsod sva jo skušala prodati, pa nihče ni hotel ponuditi zanjo niti počenega groša. Zato sva jo vrgla proč. Kakšna kazen jo fbo zadela, se ne ve. Značilno je, da je bilo poslano tozadevno poročilo tudi v Berlin, toda nemško časopisje ga ni hotelo aH pa ni smelo objaviti. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRAN1SK0SL0VENSKA KATOLIŠKA M&k J E D N O T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEJ »NOTE ZNAŠA 125.19% te botefi dobro sebi in svojim dragim, z*varaj m pri nijboljfil, pošteni in aadaolventni podporni organizariji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer me lahko zavarajei za razno poškodbo, operacijo, proti bolezni in K. S. K. JEDNOTA sprejema moško in iraške od K. do M. Ma; otroke pa takoj po rojstvu in do 1«. Iria pod svoje okriljo. K. S. K. JEDNOTA izdaja danje dobo od $25tjM do tMNJi 'jše vrsto certifikate se- K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdor ia sirot. Če te niti flan ali članica to mogočne in bogato katoliško ndMip organizacije, potrudi se in pristopi takoj. o zavarovalnini in za vse K. S. K. Jifcil^ ali pa mi GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois in zeta Milana, katerima je dala vse svoje prt*mož< nje. S<*bi je pa iz«?o\orila samo kot. Hči jc pa kljub temu zelo grdo ravnala z materjo iii skoraj vsak dan jo je pretepala. Sosedje so to vede!i, pa ubogi ženi niso mogli pontasrati. Končno jc bre^-rčna lič.j zgrabila nnater za lase in jo odvlekla v hlev. Tam jo je pretepala, dokler ni izdihnila. Orožniki so ubijal-ko aretirali. Umirajoče duše, (lika Va*te) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Xoč Križarji, Sienkiewiez. Kraj umira, (Joško Jurac) Toiniiiiee, (Ivan Pregelj) Igralec (Dostojevski) Bela reka (Karol May) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. M LIR 1— LIK 2M UR 300 LIR V LIRAH: - - 500 LIR--$21.75 --lift 1000 LIR__143.00 $MI 2000 UR__$86.00 ---$1330 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-poročamo, da m vse darilne pošiljatve pošlje potom CARLE ORDER. Na ta način Je denar najhitreje Izplačan. — Za Cable Order Je treba posebej plačati prečene vse zlobne Hitlerjeve nakane. Angleži >o vendar zna ni kot dobri diplomati, pa jih j«» navaden bivši nemški ka-prol z vod i I za no>. Pri Avslri-'ii in pri t'ehoslovaŠki hi £a hi-lo treba zastapati. pa hi dane-ne irospodaril skoro vsej Evropi. Y>e to govoričenje je pa .-c veda zvonenje po toči. V-eeno. či* bi g;i in- bilo. Edinole pred točo v retlkih slučajih iz-pliičji zvoniti. \* mojem rojstnem kraju je živ,-I .-siromašen rudar, ki so inn rekli "Kminc'* podomače. Motroče so bili njegovi predniki res s Tolminskega doma. on je bil pa domačin, kajti tujec ni dobil pri rudniku dela. V Grapi je imel majhno haj 'o. l«ijtoli, jesilia in olja. Soli jim ni manjkalo, in Kmincu tudi tobaka ne, bolj trda j»* pa predla za jesih in olje. Vsak večer »proti je moral s pollitersko steklenico in s tremi krajcerji v jwvti k Trevnu, Gol i ju ali k šepeta v-en. Dva krajcerja sta bila za olje. .en krajccr pa za jesih. Da >o mu v trgovini za tri krajcerje komaj dno steklenice pokrili s jezihom in oljem, trii ni treba omenjati. Solata seveda ni bila kaj prida zabe-ljena, opresne pa vzlic temu niso jedli. Nekoč je pa otrok, vračajoč se iz trgoyine, steklenico ubil. Mati ga je hotela pre tepsti, toda Kminec je posegel vmes: — Kaj boš zvonila po toči f Kar je, to je. Predno ga pošlješ po olje in jesih, mu moraš naviti ušesa in mu jih naložiti par gorkih na zadnjo plat. Posihdob je bilo slišati vsak dan pred večerjo iz minčeve [hiše pretresljivo kričanje. ^ Sosedje so se temu kmalu privadili in so odgovarjali radovednežem : — Nič hudega, nič hudega. Kminec pred točo zvoni. Otroka pošilja po jesih in olje. ■U • .. -i--i'..• HI E X 8 HIIODI"-lfew.Yoil " Wednesday. April 23. 1941 BBTiHOVEJlN L I Poročila it raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci SPLOŠNA VOJAŠKA SLUŽBA V KANADI Velik odpor, ki se je spočetka pojavil proti tozadevni predlogi, je znatno ponehal. Niti francoski Kanadčani ne bodo nasprotovali. Ko jo bil ob izbnrhu vojno sprožen predlog, nnj uvod o Kanada mbvozno vojaško slu-ž-bo, j< kar završalo po deželi, in protestov ni bilo no konca no kraja. Kot najh-dj izraziti nasprotniki obvozno vojaško sintžhe so -i izkazali francoski Kanadčani, eijih voljo in nasvete vlada jako uvaža je. Take jo predlog propadel, >o prodno jo bil predložen parlamentu. O-talo je pri starem. T\a-nadskr anmada se je večala e, imole 7. rekrntneijo prostovoljcev, nveljavljana jo bila pa 1 uri t postava, da m vira j o vsi mladi, -za vojaščino sposobni ljudje 7.a trideset dni v vojaške keit^pe. kjer ltodo deležni pot rob m ga vežhanja. Ker ni zaenkrat Še nol»enega izgleda, dn bi bila vojna kmalu končana in kor kanadska nrn*ada no moro zanašati samo na prostovoljce, so začeli nekateri zopet priporočati obvozno vojaško službo, kakršna je bila m davno uveljavljena v Z lioženili državah. /godilo -e jo nekaj značilnega. Odpr>r proti obvoani vojaški slifžhi je skoro 'povsem prenohal. in -če bo tozadevni prodloni stavljen v primerni oi liki. .bo nedvomno brez vsakega v »"joga ngovova sprejet. Priporočili ga bodo cerkveni krogi in zanj bo tudi pretežna večina francoskih Kanadča-11', v. KANADSKI SENAT IMA MALO OPRAVKA Senatorji niso izvoljeni, pač pa imenovani. — Pri določanju davkov in apropriacij nimajo nobene besede. — Vse je na ramah poslanske zbornice. MACKENZIE KING PRI ROOSEVELTU [Nadaljevanj« s 1. strmi.) prestregli Mackenzie Kinga, ugodnejše reši to vprašanje, je bero jo poročila o uspehih Av straleov in Novozelandeev v Afriki in 11a Balkanu. O Kanadčanih so sliši le malo, vča-si pa cele tedne nič. Xa francoske Kanadčane je mogočno vplivalo dejstvo, da so se francosko govcreči'državljani Združenih držav brez v akega najmanjšega ugovora odzvali pozivu. ' i Zelo značilen govor je imel v Toronto kardinal Rodrigne V!llenenve. Mod drugim io reki I: '*4Mi se borimo za ideale, ki jih ni mogoče ne pn moriti, ne pretehtati. Neprecenljivi «0, ter so Bogu povšeči." Po splošnem mnenju jo bil kardinalov govor dokaz, da katoliška cerkev ne bo nasprotovala, 00 bo kanadska vlada uvedla vp!o-no v o iaško službo. iŽtipan mesta Ottawe in bivši k;'nad ski poslanik v \Y a sli in g-tonu, \V. O. Ifeiridge. sta javno p< zvala vlado, naj spremeni svojo dosedanjo stališče, in naj n*. eife splošno obvezno vojaško j službo. Svoj predlog utemeljujeta z dejstvom, da je na razpolago prentilo prostovoljcev za vojaško službo onkraj oceana. iSs svojim pozivom sta -o župan in biv b«š v pravi 11» času. kajti Ka-jnih oziroma pogrešajo 224 kana d «"a ni z velikim zanimanjem'1 nadskdi vojakov. Iz Ottawe poročajo: — Kanadski senat nima skoro nobenega deia, česar vzrok je v prvi vrsti sedanja vojna. 'Kanadski senat so v bistvu ]>0vsem razlikuje od sličnih »bom i o v drugih državah. Kanada ima namreč* tak vladni .■»istem, da senatorji nimajo pravice vlagati predlog, jib a-mendirati ali zavračati. S tem i so mišljeno seveda le predlogo, ,a I tikajoče se davkov in denarnih j apr«'-princi j. Oglasno z ustavo morajo vse postave odobriti obe zbornici. če ]»a sto za davke ali denarna dovolila, je delo senata povsem' formjalno. •Kanada ima Ofi senatorjev ki ni>o izvoljeni, pač pa imenovani. X; Hi ova služba je io-srlrtiia. Zastopajo bed j -tare šege in navade kakor pa narod. V vojnem času, posebno pa vračajočega se iz Bele hiše. Prijazno jih je pozdravil ter jim smeje rekel: — Rad bi vam povedal vse, o čemer sva s dala povod ob«skom kanadskega ministrskega predsednika. iKenatoria Pon,perja iz FJo-ride -mat rajo /«1 nekakšnega tekom sedanje vojne, se z iz-djtki in davčnimi odredbami bavi izključno le poslanska predsednikom razpravljal a . glasnika Roosevelt o ve admini-zbornioa. Toda ne moreni, kajti veže me jstraeije. Njegovim izjavam pn- ' častna obljuba. Kanadskim | sveča jo veliko važnost in njo- Kanadske izgube Depa rt ni' nt za narodno ob-rarrtbo nravi v svojem zadnjem •poročilu giede izgub, da je prejšnji teden padlo v akciji 1.1 kanadskih vojakov. Tzza poslanik pojavila j izbruha vojne jo bilo u smrče- ča snikar jeni sem namreč ob ! go ve napovedi so običajno vre- iSenatorji .se od časa do časa 1 „' «.rtum-j...'.l.-l»tjraj.. «1;«!j»;;"Lvoi(.m (),n,0,,„ lz Kana.lo oh- j... voj.i.1, P.ol. o,,,, ,, to,I« nj ho ai J |X„l,.v,,o je bil I*, itper nekaj Z Zm i '»' »".oriSk«., tovarišem, to,l"i v Kaua.li ter se je vrnil s .eljav,, iMmstitikt piedsol-1 . ...... |rollnojrti.!,,-.......... ko ti na i bi imel nekaj dela in ne- z.-trdiiu dip omatskib krogovj ' ' ' " ..... ww , • . 1 1 I II (' /.I 1 M Ml. k i i ve!-a v «•' bila Kanadi taka )>odp<>ra • , K,|.l - * ' . .... V ( a>inkarn »o nato resnico v kanad.-ki in ameriški dolar stabilizirana, in 110 ta-ni hotel, postopa- Stavka v Novi Skoči ji Na angleško blago ne bo carine Jz Olaee Bay, Nova Scotia, poročajo, da se je 11a Cape Brc-1 K'arina na au-b ton pojavil zastoj v produkci-; jMiha ja \ Kanado. ni' vplivnimi Amerikam*: in dr ji premoga. Vslo«! stavke 5 * *, va\y- m j-ana ali bo pa 0 ziiatm. „ jHeilvsom pa s vojen i odlu du Bele j je kanadski iuinisti.-ki VPLIV AMERIŠKIH STAVK NA KANADO Kanadski delavski minister je mnenja, da Kanada ne bo imela s stavkami dosti neprilik. — Osemnajst tisoč delavcev v zrakoplovni industriji. , Dela v-ki minister Norman j MeLart v je več dni prouč val uuinjkovalo strokovnjakov. !Po rail 1 _ V*s«> dilavski položaj v montreal slionr okraju ter prišel do zaključka, da stavke na ameriški strani nimajo posolnega vpliva na kanadsko delavstvo. I\or je organizacija (Tl<) tudi v Kanadi precej razvita, bi človek domneval, da bodo kanadski d< lave i v marsičem po-snenwili svojo anierWko tovariše ter stavili delodajalcem ulične zahteve. To se pa ni zgodilo in kanadwki delavski minister jo prepričan, da so tudi v bodočo ni bati neb nih za-il og. (Zanimivo je poročilo McTvir-tvjji, kako ro noizvežbani kanadski delavec v presenetljivo kratkem času spremeni v iz-vHfebanega, da mu jo mogočo zaupati vsa važnejša dela v zrakoplovnih tova'rnah in v vojni industriji v splošnem. Ob izbmhu vojne in še lansko podjetje je Kanadi zelo pri- vseli kanadskih tovarnah >o bili skoro le angleški ali ameriški pfoddMavoTTnavadni delavci pa niso bili deležni noli* noga šolanja. Pozm je se jo v tem oziui vso temeljito predmjgačilo. Zdaj se učo delavci v ]>osebnih tečajih svoje stroke, iu preteku nekaj mesecev jim jo mogoče zaupati vsako d cd o. V kanadski zrakoplovni industriji je zaposlenih samo v rnontrealskem okrožiu nad IS tisoč delavcev. Nekateri so so i^ve/birli v tovarnah, nekateri pa v posebnih tečajih. V.prašanjo, če preti zrakoplovni industriji kakšna rosna stavka, jo delavski minister MeLartv zanikal. M!ed delavci in industrijalci vlada sporazum, in če bi se slučajno pojavila kakšna zadrega, bi jo bilo mogočo kmalu uravnati. PRODUKCIJA S0JA-FI20LA V zadnjih desetih lotili jo produkcija soja-fižola v Kanadi počasi, tola nenehnimi napredovala. Zadnji Čas so začeli saditi fižol, ki razmeroma zgodaj dozori. iSoja-fižol je bogat na protei-nih ter je velikega pomena kot prime« h krmi. Olje, ki ga pridobivajo iz tega fižola,, je porabilo pri izdelovanju mila in Ivirv. Soja-fižol vsebuje le-cithiii, ki je potreben pri izdelovanju sladoleda, kendija in raznih kozmetičnih sredstev. HALIFAX V BOJU Z BOLEZNIMI Število slučajev nevarnih nalezljivih bolezni se je znatno zmanjšalo. — Nekatere se pojavljajo v dosti milejši obliki. Iz Halifaxa, Nova Scot in po- ročajo: Vse kaže da je v mestu in okolici čedalje manj slučajev duvice in vnetja nfožganske mrene (^nmingitis), dočim. hc pojavlja škrlaiiea (scarlet fever) v dosti milejši obliki. fTo je razvidno iz poročila zdravstvenega komisarja dr. A R. Mlortona, ki je bilo te dni predloženo zdravstvi nemu department u. Meseca marca je bilo 9*2 slučajev skrlatinke, imeseca februarja pa 110; davice (diphteria) je bilo v marca ">8 slučajev, v februarju pa dva slučaja več; vnetja možganske mn ne je bi )o v olwdi mesecih po 17 slučajev. Vnetju možgansko mrene »da podlegla dva bolnika, da-viei pa trije. 1. marca j<» bilo v bolnišnici *a nalezljive bolezni 65 "bolnikov, 31. marca pa 59. Iz tega je razvidno, da je slučajev nalezljivih bolezni čedalje >uc an j. četudi ni nazadovanje tako izdatno, kot bi ga bilo želeti. mogočo olje in 1Z-žo- Fz soja-fižola je delovati namizno olj liščno ma-t. Moka iz soja-fižola m> vsobnje skoro nobenega škroba, vsled česar j" zelo pri-pravna za razne diete. Telo neke vrste mleka, ki je tiroč premoga rjo v počiva na <» toku dvana.Ist prem« irovnikov. Deset jih je iaeben fwlb«»r l ni-tod Minr Workers jo -klonil s koinipnnijanwi plačilno pnirod-bo. s katero se pa večina pre-mogarjev no - si rinja !a. Vodstvo United Mine Workers pravi, da stavka ni bila postavno proglašena. p;*avlj na. T«; >e bo zgodi:o v namenu, da -e olajša Anii 1'i plačilo v znesku ll.~»«> milijo nov dolarjev za vojne potreb ščine, s katerimi zal.sua Kana la litaterin-ko deželo. Že lansko jesen, ko je Ka z »Iržav- . tiiiid tajnikon* Hull.-m. Tn.lt; pred-ednika Hoo-ev -lta nam« rava š(. obiskati. Kanada, je druga največja j Miiemtika amonškeii-a blaga, i dob; v normolniii časih v A mu* j rtki posojila, kolikor -ga hoče.: ; izza izbruhe, vojne j« pa v ve-j ' ii 1 d a odpravila del carine na iargleško blago, je bilo slišati j. . , tl • 1 ' 1 1 ... izredno uoioca. pveilloge, naj bo sploh vsa ca-: Mackenzie King hvali Ameriko Za časa svojega ameriškega obiska je bi: kanadski ministrski 'i predsednik Mackenzie Kinjg tudi v industrijalneiu mestu Ba:ltiiiiore, Maryland. (Ko si jo ogledal tamkajšnje orožarne in lminieijskc tovarne, je rekel: 41 Prepričal som so, da si Združene di-žave 10-110 prizade- rina odpravljena. Ostala je pa -e vedm carina 11a jeklo in na volnene izdelke, to jo na blago. ki ga je mogoče Angliji v večjih množinah izvažati. 7, odpiavo carine bine bila Anglija na kdo ve kako velikem direktnem dobičku, 1110-gočo bi ji bilo pa rrzširiti tržišča. kar bi bilo zaT.jo vsekakor velikega pomena. t 1 1 1 , , vajo spraviti na visok vojno posebno primerno za slabotne j v . ' .. j 1 - v . , ... produkcijo. Naglica v va>:h otroke, jo mogoče izdelovati iz ' *' soja-fižola. Tjivhko 'so reče, da na vseim svetu ni poljski ga pridelka, ki bi inK1! tako mnogoštevilne in vsestranske porabne n>ožnosti, kot ga ima soja-fižak Kanadski farmer j L so i me J i spočetka napram soja-fižolu gotove predsodke, ko pa so spo znali njegovo korist, ^o mu posvetili večjo pnžnjo in ga pridelujejo v čodalje večjih 111110-žinali. Prvotna domovina soja-fižola ja Daljni iztok. Kitajci in Japonci ga poznajo že ti>očle-t ja, dočinf je bil v Evropo oziroma v Ameiiko razmeroma šele prod kratkim zanesen. industrijah 1110 jo naravnost presenetila. Pa tud: v Kanadi ne držimo rok križem. Vso gre kakor ^o maslu iu morala naroda jo na najvišji stopnji." Podaljšano kanadsko Posojilo Kanadski finaiičn" minister J. L. II sley naznanja da >o se uspešno končali dogovori s Phase National Bank v New-York 11 glede podaljšanja polovice dvajset milijonskega posojila. ki zapade 1. maja 1941. (Od starega p oso j i bi jo bilo treba plačati en in četrt ol-stotka obnsti, od podaljšanega posoji'a pa dva in čet H odstotka. Časnikarji so nato vprašali za pojasnilo predsednika Roo-- volta, ki jim je kar naravnost odvnnil. da mu ni o takem, načrtu 11 čo-ar znanega. Ipreeej -o je tudi govorilo O 1* molj ti spremembi oziroma o-iiiiljonju postavnih odredb, da le bilo mogoče Kanadi najeti jio-ojiii ZdruženiI. državali. • lavnos; -o opozorili na dej-.-tvo. «i a Kanada dosti več ku-p'l.i v Zdniženili državah kot p ' \ Ang ijl. da pa tega ne bo moii' a več doliro. če ne dobi piavočasno finančne podpore. Amerika je ]»• slala Kanadi puške, ki -o bile izdelane še z i časa -vetovne vojno, ter v«-liko število tankov .11 vojaško opreme. Vso to blago je plačala Kanada v gotovini. Ka-n-ida je k upila v Združenih državah tudi vezbalna letala za angleški zrakoplovni vež-balni proirram.. ..i'i\i nevtralnostmi postava. I^i ;i Združene žiive ne krl„,JI. An^jnl L1SXNICA UREDKBiTVA z vojnim miatonaloii«. Ae daje ga ji za-toni. pač ira ji pa pro-i Rojak s Štajerskega, v Ka-daja. Za plačilo dobiva angle, nadi: — Čudne in do zdaj noske funte, ki so pa tako zablo- razumljive stvari so gode po klrani, da ne moro ž njimi svo-lsvetu. Ža o-tno in strašno pa hodno razpolagati. j se je zgodi o z na-o domovino. Tzza izbruha vojno jo Kana-j Tn morsikaj jo kdo zakrivil, da da povečala svojo nakupe v • je do tega prišlo. Toda pravega krivca s prstom 110 moremo še pokazati. Pa v ti m času velike preizkušnje ne moremo iskati grešnikov. kajt: vojna še ni končana in kdo v\ kako se Združenih državah. Kot je bilo že vnaprej domnevati, ji je začelo rosno manjkali dolarsko izmenjave. Trgovska halanca med Kanado in Združenimi državami je za Kanado običajno bo še zasukalo. . zelo neugodna. Po navadi Ka- Z ozirom na vso to nam no nadi zmanjka vsako leto do 400 k >že prh bčiti vašega dopisa, milijonov dolarjev. . navzlic temu, da ?to izrazili Kako bi bilo mogoč odpra- marsikatero misel, ki navdaja viti oziroma uravnati to no-!tudi nas. Pa brez zamere! ugodno razmerje? Ž« ija da činj Uredništvo. NOVO AMERIŠKO VOJAŠKO TABORIŠČE V ALABAMI Ak« hm nimate BhniUrc PnUVc« m l*U 1M1, J* UriM Mite pri unto Mol* ali jpn miwh . — WtaUa( C*. Ill W. lSth New York. — Ročna dela lepo napredujejo V provinci Quebec je bila pred desetimi leti ustanovljena šola za domačo umetno obrt, ki prav dobro napreduje. Podrejenih ji je nad šesto ženskih krožkov, čijih članice se bavi jo z umetnini! vezenjem, pletenjem in tkanjem. . Po nekaterih krajih izdeluje jo domačini platno in 'blaiaro n\ moške obleke, ki prekaša po svoji kakovosti marsikateri znapiioiiit angleški izdelek. Poljedelski minister O. H Heasvnan jo mnenja, da bi bilo treba donkačo obrt in industrijo 1 Milje organizirati, prirejati razstavo in javnost bolje še znaniti z domačimi izdelki. Blizu BluevBidge Mountain* v AlabamL je,}»ilq postavljeno vojaško taborišče iu vežbališče. spredaj *o šotori sredi • s " ' ' ^ 105. in zadej 108, infanterijskega ipolka. uterijskega jpolka. •GLAS M A ROD X" — New Tori Wednesday, April 23, 194! iriTXNQVEJIN L. 181 : ROMAN :—: Francoski spisai: CHAMPOU — Preložil: LEVSTIK. t!tf1MEiawilil Preveč intimnih čustev >ta nekoč delila med seboj, tla ne iti bila umestna neka gotova iskrenost; kakor liitro je sedel Tomaž v velikem naslonjaču oh kaminu nji nasproti, je mlada sena izpregovorila : **(»o>|mmI Krlington . . . vi ve-te nekaj, česar mi še niste povedali, in kar hi mi ladi razodeli . . T >"iaž " je ol>o*.tvlja(; ko na je silila, je priznat: *'V. k tnest Luanja m» je nepoznana, mihistljiva. Da. ve--ti .mam «> Itibardu *' **Ali zi\i.# * j* dajala ona »n tako piehede a, tla se je To-marS ziiai, da ji (»ostane s'alw». * Kajpada." je i»ov/.el naglo 44Ali je tt> ti>ti strah, ki ste ga no>ih v >,cii. i'i k- v»- j« tako tesnil?* Izz iije^i.vegji i.ezne; a sočutja j<* >ilila jetlva slišna iro-i • ja. Nadaljeval , e: •'Ko >em va> \ «1« l tlefKiltlne v tolikih mukah in tako ne-.'••čtiti, mi zmanjkalo poguma, da ino eini se dalje o tem. če--a.* ne 1»• »i*iel |>ov tiati. Pravzaprav st iznevetjaiu s vojen m ♦ ku-pu m merebiti tu«ii «Mžnosti. ttxh» vsakdo voji i-kivni hvaležnosti ami je pomolila rnKii kat; ro j- o»: gorko stlseil. Nato pa jo je vemlarle >:»et o\ adal i njena -tata mix i. da je vprašala s tihim* glasom. ** A 'i ve-te za gt.iovo — Ali ste ga videli?" Xa meh.lil se je 44 Videl ga nise.r.. a pililo #e.ti sprejel od njega." Nin-ona j«- v'oIm in t rt idii li i.a. Težka muka ji je odnehala, «•!!kan-kti l teme je odvalilo od njei.ega srca. To-da namt >to tega smrtnega strahu je stopal nov, drugačen ne .idr, ki -i ga je takr.u ~e ni upula misliti. Tol laž Kritigton je uganil, kaj misli. vam tHiv« ni vse." je dodal /'duševno stanje Kihartla ■ti tako povoijtio. kakor njegovo zdravje — in zdi se ltfi. žal, tla mah« misli na vrnitev. * ■So" at je lega '4z » " je bilo slišati otlkiitosrčno, in v popol-no pomnjenje nilade žene ie Tomaž nadaljeval: "Kaj hotvte. n,lt»tl jiva! Kar bi biio pri kom drugonn ie uiibeViHi. v.»* pri h hardu ne ti.'M iu sta napravila iz njega mati, ki ga o1»ozt va a. rar.va.it 'etra otroka, ki ne -trpi upora in se ne vda \ izkušn jo u.-o ie. Vid«- t ste, da >e je raj>i odtegnil družbi, »»ego th, hi stopi n * d njo v tViiserktli ponižan in osi nesen. Da in - no.c -v »jetivi j iokletemu ]K»iu>sii žrtvovati lastno srečo. N « uov. iif>pnm.et velika, tisla upam, da ji čas in premišljevanje sioiita konec To nad« j« izrazil Inez ]>< nebnega prepričanja. Simona j. vprašala dalje: **Kaj pa je?" "'I • g:». r;iaetlj»\a, ne pove i.iti n*eni. Boji >e očividno, da »ie 1» kdo Mlil th) »'jega. in mi daja le | »datke, ki .so potiebni d i mu s*»ravim svoj.- pismo po ov'nkih v roke." loinaž ;e »»ukinil svoj govor videč, tla se vira ca gospa d*-\vron. Uateri j" kn a.n sledi' moz in Simona je »cenila raz"oge,i ki >o mu velevali, da je takoj umolknil. Dasiravno ji je.nje-j g >va vlpidnost podajala re-nieo v ublaženi obliki, vendar ga jc razmike i, da j zai»:;še Tomaž, čeprav ne kaže, v ."Vo tir.'eč od nje! In kakor nalašč, -e v>e iztekalo pt» njeni ž**lji. je relativno in potemtakem je ii'tira'a *» 111 zadovoljna Prišla ie Ma 'tdeine, nato G« orges iu naposled Osmin, ki je bil t i-t i veče! slučajno povabljen. Xj irova navzočnost n. bila nikmnur na poti. Tomaž Er-lington. ki jc imel I-aje zamotane opravke, je kazal nad tem Koristnim. >«-eč »njem v liko veselje in se nifiogo bavil z od-vetniko.n,. kakor s p. oh z vsakomer. Geoigesu je ]>ripovetlo-val čud vito dogtwlho > popotovnnja, Madeleino pa, ki ni več hotela spati, je naučil neke angleške igre.. 4 M. ju In 7iiiv fant je ta Tontaz Erlii.gton." jedejal gospod d'Avron. ^premivši svo.iegr. gosta. **Gotovo, je zatrdil Osuvin, ki je snemal svoj površnik z obešalnika na iiion'i\ žu. * In ta ljubezni\ i i'ant je prinesei ? «c:k»,t n »viee ki >o tvoji h? eri nekoliko povrni'e tek in katere vf.vno v t m trenetku hit' pripovedovati materi." OospotP d A v rt. 11 je nato -ttipil v salor. in našel Simono Z'lo mimo, do im je gospa d'Avron ponavljala: 44 X č več se noče vrniti — to je go'je ..." 44Bogme!" je vzkliknil gespod d'Avron, čegar tastovska ljubezen se je biia ptilago.na ohladila, <4aU pa naposled veva. če v prilog sreči najine revic-?, ko tako hrepeniva njegovi vmitvi?" »S'uu»ona je ztlaj govor da o R.hardu nianj, nego k^laj prej. .Pred Tomaževimi otlhodom sta inieia ž žnjim še en odkri-4o rčen pogovor, in nnogo znuedeiiih vprašanj se je razvozljalo pvetl njenin|i očmi. Oprijela se ;e sphtke, ki je bila liki zanj-kn oHMJtana okrog iije. • Tomaževo bratov.-ko zaupno slepar-stvo ji je slikalo Rdiardov značaj čuden, a verjeten, z vsemi •zbruhi in s!}«l>ostmi neukrotljivega ponosa. Njegova Ijube-ft n je lu!a zgoij silna fantazija, povzročena in nentara celo i-zzvana od materiqe post režiji vost i, ter se je ob prvi prevari :'.prevrnia v neutpšliiv srd. Zavest lastne krivice, ki je sledila njegovi pr\'oti' raTfb'.rjeno ti za petami, ga netila še Iwilj. Ill smrt mater^ . ta za katero noče biti odgovoren, ii;u daje no** r*zh»g :n nekako oj ravitioo za popolnn in morebiti nepicklicno izpu-mcmoo njegovih črotev.. Konec velike ljubezni velikega -moža- Ljul»ezen je vsemogočna. Zateni ten noči to se ne smemo čuditi, da ji je- prla kakor ]>td!ege! tudi trd, neuiM»s:lj|v vojak, kakršen .ie bil Napoletm. B'l je nesrečen kt> je moral zapustit: svojo ljubljeno Jo-efi-no. Ljubil jo je iskreno, na bojišču j hrepenel po nji v svoji osamljenosti. Mnoga pisma, ki jih je pisal kraljici svojega srca. z vr jnih pohodov, je .Tose-fina pogosto odložila, ne da bi sploh odgovorila na nje. "Prišel je jvi vojni pohod leta lSOr in ž njim tudi velik prelom v Napoleonovem življenju. Nežna in duhovita grofica Wa-lewska v Varšavi je bila popolno aa-protji^ .To šefi ne. Zato,.,. . , , _ , > i-i i i Ostanem tu do deveteira. I ona ie Napoleonova ljubezen do nje , . ..,. TT ,. b.. j t C- "" vet je srečen, ker Ti je všeč. samo Tvoj mož jej zelo nesrečen. fvavkovo, 7. dec. l^Ofi. — Sle- se bodo vrata odprt d IjubosumJne-ži-m in lt»žal bom v tvojem naročju. Tisoč vročih poljubov! (Mi an, 24. nov. 1796. — Po prihotlu v Milan hitim v Tvoje sobane, vs'c sem zapustil, tla bi te čimprej videl in p«i vil k sebi. Tebe pa ni doma, hodiš ne-k «e ]>o liK'stecih na svečanosti. 0«Hiaj.iš z tloma, kadar prihajam jaz, ne brigaš se več za svojega dobrega Napoleona. Slino iz vrtoglavosti >i ga imela rada. Vajen nevarnosti poznanj sredstvo prot* življenjskim umikam. Nesreče, ki me je doletela, ni mogoče niti opisati. Imel sem pravico izogniti so ji. poleonove okolice o preteči nevarnosti. Postala jc naenkrat ljubosumna in njena pisma Na-pobonu so kar tleževala. V vsakem pi^ncu je bila izražena vroča želja, da bi prišla za njim. Napoleon ji V najprej odsvetoval, pozneje pa odločno prepovedal. V naslednjem, pri-občujemn nekaj pisem, iz katerih v razvidno, kako vroče je 'juhiI Napoleon Josefino in kako -e je pozneje njegova ljul»e-y.en dr> nje c.lrladila. Verona. 17. seyit. 17fMI. — Pi-šem t! zelo j»ogosto. moja draga prijateljiea. Ti mi pa pišeš zelo nialo. Ti si hudobna, trdo-srčna prav tako. kakor lahko-miseljna. Grtlo je varati ubogega moža in nežnega ljubimi °a. M*ar je izgubil svoie pravice l;er je < dsoten ker g:a teži tU lo? Kaj mu ostane na svetu brez niegove .Tosffine. brez vere v nieno ljubezen? Včeraj smti imeli zelo krvavo bitko, sovražnik je izgubil mnogo vojakov in je povsem poražen. — Bodi -rečna, oboževana .Tosefinn, v II n n t* i: li slavo. Oprosti moji nevednosti. človek se vedno česa nauči od naših lepih dam. Bodi srečna. draga prijateljica, verjenii n\i. da se t "ko premagujem, tla Ti ne morem dovoliti priti sem. Toda reci sama, to je dokaz, kako draga sem imi. Varšava, 18. jan. 1S07, zvečer. — Zelo rad hi zvedel kako' se počutiš, kajti Tlortenzie mi j je povt tlala, da si včeraj ležala.) Zaradi Tvojih dolgov sem bil. na Te zelo jezen. Nočem, tla bij iiiN^a dolgove, nasprotno, mri-i slini, tla boš \-ogom. draga prijateljica. Sporoči mi. ko se boš zopet počutila bolje. Pravijo, da si sej zredila in da si del^ela kakor debeluhasta za kopni ca iz Nor-; mandi ie. MIMOFON. francoskem ateljeju v Ga-j sem sklenil premirje in pre-j^n^ izdelujejo nov zanimiv den mine 8 dni. bo sklenjen bo mir. Rad bi vedel, da-li si pri-spe'a v ^^uenchen adrava ? Ru--i se umikajo, imeli so ogromne i-zgube. Nad 2(1.000 mrtvih in film. ki pa ni niti pustolovski, niti ljubavni, tomtveč l>o služil v u uči e svrhe. Piim 1m> u-čil Francoze pravilno izgovarjati nemlške besetle. Francozi 30.000 ujetih. Njihova vojska |0 PRILOŽNOSTI IN VSA PRIVLAČNOST ZA ONKtJA. KI NI ZADOVO-I-IEN SAMO S KltniOM IN P It KS NI M MASLOM. M Nt M JI NAŠI NAJBOU U-SPKŠNI PRODAJ A I/'I — MO-ZJK, KI ZLAHKA ZASUŽIJO So.OOO I »O $10,000 NA LKTO — SO TAVALI OKOLI. NE I»A RI S AM K SERE NAŠLI, ALI PA SO VODILI MRACXO ŽIVUEXJR, NE DA RI RILI ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM. TI LJUDJE DANES POZXAJO ZAXI-MIVOST DELA Z OR«AXIZA-CIJO, KI, MESTO DA RI OVIRALA VELIK ZASLUŽEK, STORI VSE, DA JIM GA OMOGOČI. PRODAJALN A I Z V E Ž R A-XOST XI NEOBHODNO PO-TRERXA, KER DELUJETE* PO IX)LOČKXEM NAČRTIT Z VEČ STO VEŠČIMI VODITELJI POD VODSTVOM VEŠČEGA PRODAJNEGA RAVNATELJA, ČEGAR DOLŽNOST JE, I»A VAM RESNIČNO POMAGA PRITI Z LJUDMI V STIK IX JIM PRODATI. AVTOMORIL JE DOBRODOŠEL. TODA NAŠI LJUDJE DELAJO V JERSEY CITY IN NEWARKU. ZG LAS I TE SE OB TORKIH IN PETKIH, SAMO ZJITRAJ V SOBI 40», 60 PARK PLACE, NEWARK. N. J. IN VPRAŠAJTE ZA MR. RUMMELL. se je -krčila na četrtino. Njihov general Buxhovden je obležal na bojišču. Jaz imam .1.000 ranjenih in 700 mrtvih. Malo nne bole oči, toda to je običajna bolezen, to ni nič hudega. . Brno, 19. dec. 1805. —Velika cosarioa nobenega pisma od Va<. odkar ste odpotovali iz Strasbourga. Bili ste v Bade-nu. Stntgartu. Muenchenu. pa mi niste niti besedice napisali. To ni niti posebno prijateljsko, niti nežna. Jaz sem še vedno v Brnu, sklenjeno je premirje. <*ez nekaj dni bom zvedel, kaj bo z menoj. Izvolit* -e zavedati svoje veličine in malo pobrigati se za svojega -ina. Poznanj. H. dec. IKOfl. — Do-l>i' sei.i Tvoje pismo z dne 2f». nov. in iz njega razvid i m dve •stvari. Praviš, da ne č i tam Tvojih pisem. To ni pravično in nisem Ti hvaležen, za tako slabo mnenjf. Praviš, tla je to iz nekakšnih sanj in pripominjaš, da nisi bila nikoli ljubosumna. Opazil sem že davno, da površni ljudje vedno trdijo, tla ni-o površni in tla bojazljiv-ei rad- zatrjujejo, da ne poznajo strahu. Zasačil sem se. torej na ljubosumnosti in to me zelo veseli. Sicer se pa motiš, nič takega mi no roji po glavi, v imapoljski puščobi se ne spominjam nrnogo na lepe . . . . Plemstvo te dežele, ki je priredilo včeraj meni na čast p^es ima dokaj lepe. dokaj bogate in čeprav po pariški modi. dokaj -laho oblečene dame. Pozi an j, dee. ISOfi, zvečer. — Prejel sem Tvoje pismo z dne 27. nov. in vidim, da si ,-e vtepla m kaj vglavo. Toda pomiri so, pisal srni Ti da sem na Poljskem in da bi, lahko prispela k •meni, čim bomo v zimskem taborišču. Zato moraš nekaj dni počakati, rim večji je človek, tem. mianj lastne volje sme imeti. Vse je odvisno od dogodkov in okolnosti. Lahko odnotuješ v Frankfurt. Upam da to bom čez nekaj dni poklical, ko bodo dogodki to dovolili. Ogenj Tvojih pisem mi pnča, da ve lepe damfe ne poznate meja, kar ve hočete se mora zgoditi. Kar se tiče mene. s«nj med vsemi najbolj suženj ljudi. Moj poveljnik nima duše in ta poveljnik je jia-rava in ljudje. 5Varšava, 18. jan. 1807. — TVoje pismo z dne 15. .jan. «ern prejel. Izključeno je. da bi dovolil damam nastopiti tako pot. Ce že zavoJjo drugega ne, pa zazradi slabih cest. Vrni se v Pariz, 'bodi vesela, bodi zadovoljna, morda tudi jaz kmalu prisipem. Smejal sem se, ko sem čital, da si vze'la moža, da bi lahko -živela ž njim. V svoji nevednosti sem verjel, da je žena ustvarjena za moža, mož za domovino, rodbina pa za posetla atelje, so snemali prizor iz vsakdanjega življenja. Igralci nastopajo v svitu reflektorjev z najnavadnejsini dialogom. Drugi igralci, ki se tudi uče nove metode, ponavljajo za njimi izgovorjene besede. Prizor z istimi igralci se ponovi, toda v nemi verziji, ki je namenjena gledalcem v kinematografih. kjer ponavljajo besede ? ami. Izumitelj trga novega učnega sistema Vi gnal, ki združuje zvočni in nemi film. ie nazval svoj i«zum mimofon. Dialoge je napisal finiirnov. Ta prvi jezikovni film bo vseboval kakih .'>0 prizorov in izdelan bo najpozneje v marcu. Tekel bo od. jutra do večera v velikem kinu na pariškrm bulvarju. Ob nedeljah bo vstop pro-t. V Franciji računajo, tla bo prijateljev te nove učne metode mnogo. * H S S s ti 11 t* SLOVENSKO - AMERIKANSKI T/ 1 I :: ZA LETO :: Jvoiedar i 9 4i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal *Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vmutv lakku pvMJvl« r Haiukali po 2 am. S cm te, fir prebirate ▼ Zdru£f»nlt> drlavak. Posebna priloga: Trije lenljevidi t barvali: KVKOPA I JET A 191-1.: KVKOPA PKKD SEDANJO VOJNO; K V ROPA L 194« KAKOClTB GA AR DANES W I 5: ti :: tt i « !! l! h 0 $ # t M O 40 40 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 15)41, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. To bo najnazornejši pouk. (Film se Imenuje "Profesor govori" in njegov iežiser je 1 Delacroix, znan po svojih fiim-skih reportažah o Pasteurje-vent zavodu v Parizu in ]»o svojem fiIliru " Molčeča noč." Prva pomoč •Glavnenfu stanu k :natlskega Rdečega križa v Toronotu je sporočil major f1. A. Seott. ki vrši službo prekomorskega ko- mi.-a rja, da je "bilo v nekem th iu Londona razdeljenih živil in odej za tisoč oseh ter za o-sent tisoč oseh obleke. Kanadski Rdeči križ. ki je posebno delaven izza izbruha vojne, je pos'al v Anglijo r/y precej pošiljatev v blagu in d»*-narju. . V Kanad' ^o delavci marsikaterega pt'djeia obl.nihili ]>r i-spevati Rlečemu križu gotov odstot- k svojega zaslužka. Poučni spisi miliš: r-ii^Tnniir-ri-T^rrrrp^.^rriniiii^Hijrnrtu^ rrnrisi^^irr ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Shii.u dr. r. j. Kero. Vexau< Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj knjitiee — "How to krrtmt) m žilica mt toe L'oitf* Btato". V tej kojlffl no *«« iMijaanlla in aako- m U naaeijeiK* Cena 35c DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1R. flplual Franjo Dolar. 278 strani, t'ena trtla vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa raakefta živinorejca; opis rasnlb bolesnl In zdravljenje; slik«. GOVEDOREJA. Spisal a utfrart. 143 .tranL 8 allkan*' C« $1. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urtwnl.1 v« C«a .75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDKNJU. 111 strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Sblaai Aston Pv^e. s slikami 108 stranL Knjlca «a Mlekarje In ljubitelje mlekarstva spiob. Črna »m IIIIKKIUE AMERIKE, «|>laal ti. M A.I Alt. Trije deli: ItTJ. 141. 133 strani. Cena »ni^ilto vet Poljuden lu nstauiVn ui>li odkrit la novega sveta. Sfils se tlta kakor zanimiva iN>veat ter Je sestavljen i»o najl>vlJAlti vlrlb. Cena 50c PRAKTIČNI RAČUNA R. Trda vea. 251 a.r... Priročna knjiilca. ki vaebuje vae, kar je pri nakunii In |»r«MlaJI »totrebno. Cena 75c PROBLEMI 80IK>BNB KII.OZONJB Spisal dr. F. Veber. 341 atraol. Knjigo toplo prl|K>r«ičanio vsakomur, ki se boče seznaniti a slavnimi Črpani) aodobne rilozorije. f«- 50c SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. P. UrailHe. — 62."» strani. o- $1.25 NAJVEČJI SPISOV NIK. — 15« stranL Cena -50c 50c UMNI ČEBELAR. Spinal Frank Utkiuttyer. K« strani. Cena NAŠE ŠKODI«; I VE ŠIVALI v PODOBI la BB-SEDI. OpisriI Krnu Krjuvw, strani. Bro* 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO 2.1S strani. Vm... Knjiga je namenjena v prvi vr«t| ra stavbno, umetno ln strojno kljuftivnl^ar-etvn t»r tele-■ollvsrstvo. $1— VELIKI SLOVENSKI SPISO%'NIK. Sestsvll H. Podkrnjsek. — 437 strani. Ce«a $1._ ZDRAVILNA ŽEI iftČA. 62 strani. Gena $1.- Naročite pri: Slovenic Publishing Company .25c 216 W. 18th Street New York, N. Y.