OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK«
izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stene:
celoletno .... Din 40.—
polletno...............Din	20.—
posamezna številka Din 1,—
GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVI. letnik.
V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1933.
Štev. 9.
Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem našega Usta želita veselo Veliko noč
uredništvo in uprava.
Plenarna seja Zbornice za T01
V rpetek, idlne 7. it. m. ob 10. uri dopoldne oe je vršila v dvorani Zbornice za TOI prva letošnja plenarna seja, v kateri iso prišli v razpravo važni gospodarski problemi. S posebno pozornostjo je bilo 'tako na seji sami kakor v najširši javnosti sprejeto izčrpno poročilo Zborničnega predsednika g. Ivana Jelačina, ki se je predvsem dotaknil vprašanja kirediibne kirize, državnega in banovinskega proračuna, reorganizacije državnih podjetij, socijalnega zavarovanja din. davčnega vprašanja. Navajal je stisko našega socijalnega zavarovanja, ki izkazuje primanjkljaje Ikljlulb temu, da je 'bila tarifa bolniškega zavarovanja ponovno zvišana od 6 in pol na 7 odstotkov in da je bil tudi nezgodni prispevek zvišan. Dravska banovina je v letu 1932 — v letu težke krize — plačala samo na zakonitem socijalnem zavarovanju nad 100 milijonov dinarjev. Zanimiva je 'bila ipredlsedtiikova ugotovitev, da v primeri z vBo državo ni v naši banovini niti 2 odstotka neplačanih davkov in idjlub temu se davčna praksa še poostruje. Svoj obširen ekispoze, ki je žel nedeljeno priznanje, je kvitiral z besedami : »če nosimo težka bremena, moramo imeti tudi vsi enake pravice«. Ob tej' priliki je tudi odločno zavrnil insinuacijo, da se premnogoikrat dobrohotna kritika gospodarskih stanov označuje kot defetizem.
v 'Pred prehodom na dnevni red je obširno razpravljal zbornični član g. Lenarčič ;z Vrhnike o vzrokih denarne krize in o njeni sanaciji. Njegove zahteve gredo za tem, da se denarnim zavodom preskrbijo denarna sredlstva da se uredi vprašanje Vložnih knjižic, da se izvede remeddira nalaganja denarnih sredlstev, ki 'se iz dravske banovine stekajo v poštno hranilnico, da se ukinejo nesrečni ukrepi iza zaščito kmeta in da se državna gospodarska podjetja ko-merajalizirajo.
Na njegova izvajanja je odgovoril g. minister in zbornični gen. tajlnik M o -h o r i č, naglašujoč predvsem, da je danes vprašanje kredita osnovno vprašanje vsega našega gospodarstva. Če ni sredlstev za obratovanje in financiranje poslov, potem se neha vsaka gospodar-
ska aktivnost. Glede na težke razmere gospodarstva pa je potrebno, da so obresti za kredite take, kakršne produkcija lahko nosi. Predvsem je treba iti odločno z obrestno mero dol. Rešitev kreditnih itežkoč je bila dozdaj' samo šele administrativni problem, kar pa ne zadostuje. Potrebni so konstruktivni ukrepi, kakor iso jih storile razne druge države v sličnih stiskah.
Po sprejetju novega zborničnega statuta je poročal o zborničnem računskem zaključku član g. L a v t i ž a r, ki je ugotovil, da je znašalo premoženje zborničnega zaklada ob koncu preteklega leta 4,450.000 Din. Sledil je referat g. Stane Vidmarja o zakonu o prisilni poravnavi, referat zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka o praksi pri izvajanju zakona o inšpekciji dela in referat zborničnega člana g. Jakoba Zadravca o davčni politiki in davčni praksi, katera referata priobčujemo. Po končanih referatih je predsednik g. J e ‘1 a č i n prečita! predlog, da zbornica odkupi za ceno 320.000 dinarjev Obrtni dom v Celju, ki je last ta-mošnjega Slovenskega obilnega društva, in da se obenem zaveže, ohraniti poislopje za svrho, ki ji je služilo doslej ter da dobi Slovensko obrtno društvo služnostno pravico za brezplačno uporabo dosedanjih prostorov. Predlog je zbornica soglasno sprejela, nakar so se vrstili samostojni' predlogi g. Lavtižarja glede pospeševanja tujskega prometa v zvezi z deviznimi predpisi, g. W i n d i s c h e r j a glede odgovorov ob-lastev obrtniškim organizacijam pil ovadbah šušmarjev, g. Josipa Rebeka glede potrebe oprostitve od zgradarine za obrtniške delavnice, kakor to velja za industrijske delavnice. Izmed članov obrtnega odseka je še stavil predlog g. Ivam Bureš glede potrebe ukrepov za zboljšanje sedanjih kreditnih razmer, glede naložb papilarnega denarja v denarnih zavodih sodnega okoliša, glede sestave davčnih odborov in glede razpečevanja blaga na drobno od strani tovarnarjev.
Lepo uspela plenarna seja je bila zaključena ob 13. uri.
Praksa pri izvajanju zakona o inšpekciji dela
(Iz referata zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka na plenarni seii
Zbornice za TOI.)
Iz vrst obrtništva, pa tudi trgovstva in industrije prihajajo številne pritožbe proti postopanju inšpekcije dela v zvezi z izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje. Po zedinjenju smo dobili v letu 1922. zakon o zaščiti delavcev in z njim obenem tudi zakon o inšpekciji dela. Inšpekcija dela je postala oblastvo, ki ne nadzira samo, če se izpolnjujejo predpisi, temveč tudi odreja in celo kaznuje. To dovaja do dalelkosežnih posledic, ker se na delodajalca stavijb izredno težke in velike zahteve. Vsak prekršek predpisov je sankcijoniram s težko kaznijo, ki sega do 5.000 Din.
V praksi se je takoj pokazalo, da se ta zakonodaja ne da v celoti izvajati. Mnogi predpisi so ostali le na papirju; poštopa se jako različno po raznih pokrajinah in to še danes. Pri takem neenakem postopanju in izvajanju predpisov v praksi ima delodajalec vtis, da se mu dela krivica, četudi' se giblje postopanje v okviru zakona. Zbornica je zbrala vse potrebno gradivo, ki se nanaša ha to vprašanje, da na podlagi tega gradiva stavi na merodajnih mestih konkretne predlbge za omiljenje prakse pri izvajanju zakona o inšpekciji dela in da načne tudi vprašanje izpremembe
predpisov, ki so v praksi pokazali, da naše socialne in gospodarske prilike za nje še niiso zrele.
Kar se tiče delovnega časa, odnosno nočnega dela, bi bilo opozoriti na pritožbe, ki se nanašajo na zaposlitev vajencev. Znano je, da je osobito na deželi vajenec pretežno v skupnem družinskem življenju z gospodarjem. Mnogi mojstri so bili kaznovani, češ, da so vajenca zaposlili preko predpisanega časa. Ce ga je mojster zaposlil pred začetkom dela ali po zaključku dela s pometanjem in čiščenjem prostorov, se tudi to smatra za prekoračenje delovnega časa, dasi na drugi strani predpisi izreono odrejajo, da se čiščenje prostorov ne sme izvrševati med delovnim časom. Če se bo tako postopalo še nadalje, bo došlo do tega, da bo mojster moral sam pometati poslovne prostore pred in po delovnem času, vajenec pa bo gledal^ in počival. V pekovskih obratih se vrši strokovno delo v nočnem času, to je pred 5., odnosno 4. uro zjutraj. Inšpekcija dela je strugo kaznovala celo vrsto mojstrov, ker so pustili, da so vajenci v tem času prisostvovali in pomagali pri delu. Posledica je, da se pri takem postopanju pekovski vajenec sploh ne more izučiti, ker bi mu preostalo ob dlnevnem času samo še raznašanje peciva.
Velike so zahteve inšpekcije dela tudi glede ureditve delavnic. Inšpekcija dela vse premalo upošteva, da obrtnik tudi pri najboljši volji ne more ustreči zahtevam glede višine prostornine, razsvetljave, zračenja in druge moderne opreme delavnic, ker mnogokrat sploh ni lastnik hiše, v večini primerov pa zato, ker nima zadostnih sredstev zlasti v sedanjih hudih časih.
Težko občuti obrtništvo tudi čuden način ureditve instančnega postopka. Za najmanjšo kazen, ki znaša mogoče 50 do 100 Din ali proti malenkostni odredbi inšpekcije dela, se mora prizadeti pritožiti naravnost na gospoda ministra za socialno politiko, kakor da to ministrstvo ne bi bilo že preveč preobloženo
z drugimi važnejšimi posli. Zato prav lahko razumemo, da skoro vise pritožbe proti kaznim, tudi če bi zaslužile ozira, niso uspešne. Saj ministrstvu ni mogoče rešiti preudarno ogromnega števila pritožb iz vse države zaradi razmeroma tako malenkostnih stvari.
Navedeni primeri, ki so le nekateri izmed številnih, na katere je bila opozorjena zbornica, dokazujejo, da je ne-obhodmo potrebna sprememba prakse pri izvajanju predpisov, pa tudi sprememba nekaterih predpisov samih. Nahajamo se v izredno težki gospodarski krizi, ko primanjkuje povsod dela in zaslužka, ko se moramo omejevati na vseh kancih in krajih. V teh časih moramo nioisilti še velika bremena za ureditev raznih naprav, ki bi jih prav lahko pogrešali brez škode za zdravje in življenje delavstva.
Prakso pri izvajanju zakonodaje o delavski zaščiti je treba vsekakor omiliti. Postopanje organov inšpekcije dela naj se glede na te razmere viši z obzirnostjo nasproti delodajalcu v enaki meri kakior nasproti delojemalcu, in na način, ki čim manj moti obratovanje ter čuva ugled delodajalca in pomožnemu osebju, osobito mladoletnemu. Polagati je treba večjo važnost na opozoritev in pouk ter vplivati vzgojno, da se bodo predpisi izpolnjevali prostovoljno brez kazenskega pritiska. Izvrši naj se sprememba zakonitih predpisov glede delovnega časa in nočnega dela. Upoštevati je pri tem osobito one primere, kjer ima delavec med delovnim časom često po več ur poči,tka na dan ali kjer se intenzivneje dela samo ob gotovem času. Glede kompetence naj se uredi pristojnost inšpekcije dela tako, da bo fungirala kot obiastVo I. instance, ko't druga instanca banska uprava. Kompetenca za kaznovanje naj se prenese na upravno ob-lastvo prve stopnje, ki izreka kazni po obrtnem zakonu. Inšpekcija dela pa naj ima v kazenskih primerih samo kompetenco predlaganja kazni in eventualno pritožbe na drugo instanco, ako rešitev ne izpade po njenih predlogih.
Načelna vprašanja davčne politike
(Iz referata zborničnega člana g. Jakoba Zadravca na plenarni seji Zbornice
za TOI.)
Državni dohodki so zadnja leta zelo opešali. Kljub redukcijam v proračunu ni bilo mogoče doseči nikakih davčnih olajšav, ki naj bi omilile glavne trdote in so morali davkoplačevalci prevzeti še nova bremena v obliki poostrene prakse pri neposrednih davkih.
Odmera pridobntne po zunanjih znakih.
Ponovno je treba razpravljati o vprašanju odlmere pridobnine po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja, ki ni v skladu z davčnim zakonom, ki tega nikjer ne navaja. V čl. 120. zakona o neposrednih davkih odrejeni' način odmere jasno kaže, da zunanji znaki pri odmeri ne pridejo v poštev in se v skrajnem primeru, če davčnemu odboru ni moči ugotoviti materialne resnice, ugotovi dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem. Navzlic temu pa dobivajo davčni zavezanci v zadnjem času pozive, ki jasno kažejo, da hočejo davčne uprave tudi v
1.	1933. pri odmeri upoštevati zunanje znake. Pripomniti je še, da je finančno ministrstvo izpremenilo obrazec prijave naredbenim potom, dasi se more po zakonu spremeniti samo s pravilnikom.
Pritožbe državnih zastopnikov.
Državni zastopniki pri davčnih odborih se glede odmere pridobnine pogosto poslužujejo pravice vložiti pritožbo pro-
ti oceni, davčnih odborov. Pritožbe se priobčujejo davčnim zavezancem s pozivom, da v 14 dneh podajo reklamacijskemu odboru svloje nasprotne razloge. Davčni zavezanci bi morali imeti v takem primeru pravico vpogledati v spis, ker morajo vedeti za razloge državnega zastopnika, če jih hočejo izpodbijati. Če pa davčne uprave odrekajo vpogled v odmeme spise, tedaj bi morale priložiti prepitse spisov, na katere se državni zastopnik sklicuje, sicer davčni zavezanci v odgovorih ne morejo navesti nasprotnih razlogov.
Znižanje pridobnine.
Zbornica je za znižanje pridobnine, ki znaša v najnižji skupini pri povrečni dokladi 150 do 200 % eno petino ocenjenih dohodkov, že ponovno slavila utemeljene predloge. Medtem se je kriza zlasti v obrtniških krogih tako poostrila, da se vedno mujneje pojavlja zahteva obrtnikov po uveljavljenju, davčnega mirnima, Mali obrtnik danes ne zasluži niti toliko, kolikor znaša običajna dnevna mezda v dotičnem kraju. Glede na nasltale razmere je skrajni čas, da se upošiteva na zadnji plenarni seji stavljeni predlog, da se pridolbmina malih obrtnikov pavšalira tako, da bi znašala od mojstra 60, od pomočnika pa 30 Din na leto.
Davek na poslovni promet.
Enako, kakor pri drugih davčnih vrstah, se je poostrilo pobiranje tudi pri davku na poslovni promet. Talko je finančno ministrstvo odredilo, da se mora ob koncu leta plačati skupni davek tudi od onih odškodnin, ki še niso plačane, ker so kreditirane. To pa ni v Skladu z zakonom, ki v § 8. i zre orno navaja, da se za osnovo smatra to, kar še v teku leta prejme kot odškodnina za izvršene dobave. Davčni zavezanec, ki blago zaupa, bi moral torej po sedanji praksi založiti še davek, dasi sc pogosto dogaja, da za blago ne lobi plačila, kar izključuje davčno dolžnost.
Rentnimi od trgovskih terjatev.
V zadnjem času postaja vedno bolj aktualno vprašanje rentnine od trgovskih terjatev, ki v zakonu ni zadovoljivo urejeno. Prvotno je zakon v čl. 61. odrejal, da dohodki od terjatev davčnih zavezancev, ki plačujejo pridobili no, niso zavezani pridiobnini, če zavezanci dokažejo, da so taki dohodki del dohodka, ki je zavezan pridobnini. Toda že v letu 1929. se je to določilo spremenilo tako, da velja samo za ona podjetja, ki vložijo za pnidobnioo prijavo po čl. 53. (na podstavi predloženih verodostojnih in pravilnih računov). Pridobnina po tem členu pa se odmerja le neznatnemu številu davčnih zavezancev.
Na tej podlagi so davčne uprave v zadnjem času izdale celo vrsto pozivov za prijavo dohodkov od terjatev., Pri tem zahtevajo, naj podjetja prijavijo zaradi rentnine svoje terjatve ne glede na to, ali so obresti od njih prejela ali ne. To pa nikakor ne more hiti v Skladu z intencijo zakonodajalca. Obresti od terjatev se težko pobirajo, tudi če so Vknji-žeme. Dolžnik je v večini primerov zadovoljen, da pride do kapitala. Pogoj davčne dolžnosti more biti izpolnjen samo, če je podan dohodek, ne pa samo pravica na dohodek brez možnosti realizacije. To izhaja tudi iz čl. 67. davčnega zakona, ki jasno pove, da se jemljejo za osnlovo pri odmeri rentnega davka vsi prejemki prejšnjega leta. Po pravilniku se more osnova le izjemoma ugotoviti tudi na podlagi presumpitivnega dohodka v smislu čl. 68., ki bi se smela uporabljati samo tedaj, če je dana sigurnost, da je upnik obresti dejansko prejel, pa davčna oblast ne more ugotoviti, koliko so znašale. Ureditev rentnine od trgovskih terjatev je postala zlasti aktualna v zadnjem času, ko so se odnosa ji med upniki in dolžniki v zvezi s kmečkim moratorijem in s posredovalnim postopkom tfetiveolo spremenili. Zato se naj zopet uveljavi pirvbtmio basadiilo 91. 61. in naj se izvede načelo, da podlegajo rentnim le dejansko prejete obresti.
Skupni davek na moko.
Mioka, ki je ena najvažnejših življenjskih potrebščin, je z davkom na poslovni promet preobčuitmio obremenjena. Davčha postavlka je bila zadnja leta po-
novno izpremenjena, kar je zelo otežko-čilo kalkulacijo. Finančna uprava je tudi na izdelke iz moke znova uvedla dodatni davek, ki znaša 3 odstotke. Pekovske organizacije so že ponovno opozorile finančno ministrstvo na nevzdrž-nost tega dodatnega daVka, ki nikakor ne ustreza dejanskim razmeram. Nujno potrebno je, da Se dada'tlnd davek od 3 odstotkov ukine ali pa vsaj zniža na en odstotek.
Prisilno izterjevanje davkov.
Gospodarske razmere so se v zadnjem času ponovno poostrile. Izterjevanje poslovnih terjatev je vedno težje, zato ni čudno, da davkoplačevalci večinoma ne morejo ob pravem času in v polnem obsegu poravnati svojih davčnih obveznosti. V tej zadregi se obračajo na finančno upravo za olajšave v ismiSlu člena 152. davčnega zakona. Prošnje pa se rešujejo aLi negativno ali pa ise dovoljujejo odlogi v tako malenkostnem obsegu, da kot olajšava ne morejo priti resno v poštev. Finančna upra-
va ooivid/no še vedno vztraja na svoje-časni odredbi, da se take olajšave v bodoče ne dovolijo. To stališče pa je trajno nevzdržno, zlasti v dravski banovini, kjer znašajo davčni zaostanki komaj 40 milijonov, dočim znaša skupna vsota davčnega zaostanka za vso državo 2700 milijonov. To bi morala upoštevati tudi finančna uprava. V sedanjih razmerah tudi s stališča dalekovidne finančne politike ni umestna brezobzirnost in rigoroznost pri izterjevanju davčnih zaostankov.
Rubež obrtniškega orodja.
Mali obrtnika vedno težje plačujejo naložene davke, zato prihaja vedno pogosteje do rubeži. Pri tem se dogaja, da posegajo davčne uprave tudi po obrtniškem orodju, ne glede na to, da se davčna izvršba ne sme vršiti na orodje, pdtrefclno za izvrševanje ohraita. Proti takemu postopanju je treba odločno protestirati in zahtevati, da se spoštujejo predpisi in da se po njih postopa.
Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju
Pomembna zgodovinska seja širše uprave in nadzornega odbora.
V ponedeljek, dne 10. aprila 1933, se je vršila v Celju v sejnici Obrtnega doma prva redna seja šiiše uprave in nadzornega odbora Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju. Ta seja je imela značaj ustanovne skupščine v smislu člena 11. uredbe osrednje Vlade z dne 15. decembra 1932. II. štev. 42897-u.
Seje se je udeležilo 14 članov uprave, 5 članov nadzornega odlbora, za mestno načelstvo v Celju magistratnd direktor g. Šubic in za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predsednik obrtnega odseka zbornice g. Josip Rebek in zbornični član g. Jernej Golčer.
Sejo je vodil predsednik uprave Okrožnega odbora g. Miloš Hohnjec, M je uvodoma pozdravil zastophika obrtne oblasti, oba zastopnika Zbornice in vse člane uprave in nadzornega odbora. Prečita! je imena vseh imenovanih članov uprave in nadzornega odbora, kakor tudi namestnikov, konstatlral sklepčnost in imenoval za zapisnikarja dosedanjega začasnega tajhika Okrožnega odbora g. Žabkarja. Za ovenovatelja zapisnika sta bila določena gg. Vehovar in Golob..
Podpredsednik zbornice in predsednik obrtnega odseka zbornice g. Rebek je v daljšem govoru orisal velike naloge okrožnih odborov, pozival je vse člane Uprave in nadzornega odbora k vztrajnemu delu in pohvalil dosedanje dtelo pripravljalnega okrožnega odbora v Celju.
Nadzornli odbor se je konstituirali tako, da je bil izvoljen za predsednika g. Vehovar Franjo, mizarski mojster v Celju.
Magistratu! direktor g. Šubic Ivan je obljubil vso pomoč mestnega načelstva v Celju in izrekel željo, da bo Okrožni
odbor v Celju deloval z mestnim načelstvom v Celju v najlepši harmoniji.
Sledilo je potočilo o dosedanjem delovanju pripravljalnega Okrožnega odbora v Celju, ki ga je podal začasni tajnik g. Žabkar. Iz poročila sledi, da je ta odbor opravil veliko delo. Vseh spisov je bilo 282, izmed katerih je zelo veliko Okrožnic na vsa združenja, ki se tičejb davčnih zadev, navodil glede zatiranja šušmansitva in organizacije. Poročilo je bilo soglasno odobreno.
Frečitala so se odobrena pravila okrožnega odbora in bila soglasno odobrena brez vsake spremembe.
Sledila je tajna seja o nastavitvi tajnika. Soglasno je bilo sklenjeno, da se nastavi za definitivnega tajnika dosedanji začasni tajnik g. Žabkar Drago iz Celja.
G. Žohar je podal blagajniško potočilo dosedanjih dohodkov in izdatkov piripravllljalnega okrožnega odbora. Na predlog predsednika nadzornega odbora je bila izrečena soglasna odveza blagajniku in odiboru.
Po dalljži dabalti j* bil sprejet proračun dohodkov in izdatkov za lelto 1933-1934. Dotočila se je letna članska vloga za vsakega člana v Okrožnem odboru včlanjenega združenja po 15 Din. Upoštevati je, da si mora okrožni odbor nabaviti potrebno pohištvo in pisalni stroj.
Pri slučajnostih so bili stavljeni naslednji predlogi: g. Rebeuschegg je stavil predlog glede rešitve gospodarske krize in denarnega prometa, g. Kralj zaradi nekaterih slučajev nezakonite izdaje obrtnih pooblastili, g. Gotolb glede prirejanja predavanj pri združenjih, g. Zupanc glede težav mlinarstva in zahtevo, da skliče okrožni odbor večjo anke-
3% na&e pretefcCo&ti
Vladimir Pfeifer:
Vosek
kot pristojbina in globa v pravicah celjskih cehov
Za dva najlstarejtših celjskih cehov (datirajo v drugo polovico 14. stoletja in v 15. stoletje) sta veljala pekovski in mesarski ceh, čeprav so bili privilegiji prvega potrjeni šele 1. 1701 po cesarju Leopoldu I., pozneje po cesarju Jožefu I. (1706) in nazadnje po cesarici Mariji TereZiji (1756), starodavne pravice mesarškega ceha pa šele po cesarici Mariji Tereziji 1. 1770. Tem so sledili mlajši, kot: ktobučarški s potrjenimi privilegiji iz 1. 1645. (Ferdinand III.) in 1. 1750. (Marija Terezija), usnjarski in strojarski s pravili iz 1. 1649. (potrjenimi šele 1. 1706. po Jožefu I.), kovaški in kotlarski s pravicami cesarja Leopolda I. iz 1. 1671., vsedeželski barvarski ceh s pravicami Karla VI. (1722) in drugi. Pri točnem raziiskavanju ohranjenih listin opazimo, da so vsa poznejša cehovska pravila slonela na temelju določb privilegijev prvih dveh cehov, da pa so se razlikovala predvsem po kaznih in globah, ki jih je vsak ceh po svoje odmerjal. V kolikor ni igral vlogo denar kot plačilno sredstvo, so odmerjali odkupnino in glhboko s statutarno določenim številom funtov voska. Tisitihdob je veljal funt voska 4—6 krajcarjev. Zanimivo je, kdaj in kako so odmerjali cehi gibbe. To namreč nam najbolje karak-terizira takratno versko življenje, dru-
žabno in stanovsko življenje pripadbi-kov cehov in je tudi najboljše merilo za milje tistih dob.
Da je bilo takrat ljudstvo dobro in vemo, o tem ni dvoma, da pa so bili ne-katerniki, ki so grešili zoper nrav in predpise, je pa tudi povsem naravno. Dandanašnji so pripadniki enega ali drugega sta/nu ali sloja bolj brezbrižni za kazni in ne meneči se za javno, pa bo diisi le mnenje bližnje okolice, medtem ko je biil občutek sramote zaradi kazni 'takrat jačji, ker je družabno življenje imčlo tudi drugo obliko. Patrijarhalna oblika življenja je oklepala člane enega ceha z njihovimi družinami v ožji ali širši krog, zato je bil tudi vsak pregre-šek očit in vsaka kazen javna tajnost tistemu krogu. Ker pa sta bila smisel za red in pokorščino v cehih eni najbolj občudovanih in uvaževanih vrlin vse do druge polovice 17. stoletja, ko se je pojavilo v cehovskih organizacijah protiv-no gibanje nekatemilkov in jelo rušiti temelje obstoječega, je veljala kazen za statutarne pregreške prav tako sramotnim, kakor kazen za pregreške zoper nrav.
Poglejmo v versko življenje cehov! Opazimo, da so se združevali zadmugarji v bratovščinah, katerih posebna naloga je bila češčenje zaščitnika ali patrona, oskrbovanje maš za rajnke člane (te maše so se običajno brale v kvafrah), poskrbeti za obvezno udeležbo zaidru-garjev in njihovih rodbinskih članov pri procesiji na Tetovo, ki je veljala za najpomembnejšo. Tako so imeli: usnjarski ceh za svojega patrona sv. Nikolaja, pekovski sv. Florijana, kovači in kotlarji sv. EMogija itd. Ob dneh teh patronov so se brale maše in strogo obvezno je bilo, da so se jih udeleževali mojstri s
pomočniki in vajenci v župni cerkvi sv. Danijela, ko so bili takratni župniki Sigmund Grabschopf, Martin Duelacher, Primož Jurak, Caharija Menik in drugi. Kdor se ni udeležil službe božje ali da svoje odsotnosti ni zadostno opravičil, je bil kaznovan po pravilih pekovskega ceha z enilm funtom voiška, po onih klo-bučarskega ceha s 4 funti voska in onih ushjarškega kakor mesarskega ceha z dvema funtoma; za odsotnost pri procesiji na Tetovo pa je bila najnižja globa baš v pekovskem cehu — en funt, dočim so imeli ostali cehi enako globo za odsotnost pri maši in odsotnost pri procesiji. Mesarški ceh kot najbolje situiran je imel celo običaj, da so morali člani pri mašah za rajne k darovanju, in kdor se je temu izognil, zapadel je globi dveh funtov voška v prid bratovščine. V to zvezo spravljam tudi predpisano bdenje mojstrov pri bolnih članih iln mrilško spremstvo pri članih bratovščine; dokaz, da je bila srčna kultura močno razvita in tudi čut pijetete globoko Ukoreninjen. Po odredbi cehov-škega mojstra sta morala pri bdllniku (mojstru, hlapcu ali' učencu) vedno bdeti po dva člana. Če bi se kateri mojster ne pokoril, zapadel je globi 2 funtov, hlapec in učenec pa kazni polovici funta voska. Bratovščina sv. Nikolaja (usnjarski in Strojarski ceh) je imela v svojih pravilih določbo, če umrje brat ali sestra bratovščine, jo alli ga ponese h grobu 8 najmlajših mojstrov. Mrliča je nositi na nosilkah in pokriti s _ posebnim prtom, ob strani pa mora biti sest svatilcev z lučmi1. Kdor bi se temu upira! ali se namenoma odtegnil, plača 1 fubt voska. Spoštovanje praznikov je bilo strogo obvezno; mesarji, ki so imeli mesnice o Božiču, Veliki noči in Bin-
to mlinarjev iz svojega področja, g. Novak glede oddaje del pri samoupravnih zavodih in ustanovah, g. Virjenlt glede šušmanstva, g. Malgaj glede obratovalnic tvrdke Bat’e, g. Kralj glede avtonomije okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in zahtevo po uredbi, da naj se prepove industriji imeti vajence. Daljša debata se je razvila glede uredbe ministra za trgovino in industrijo zaradi števila vajencev in odškodnine vajencem po enem letu učenja. To uredbo namerava izdati minister v najkrajšem času in delavSke organizacije so predlagale besedilo uredbe, ki jo obrtništvo nikakor ne mlore sprejeti. Razpravljalo se je o delu inšpekcije dela v Ljubljani, o mojstrskem socijalnem zavarovanju, ta. ksni prostosti Vlog s Strani obrtniških organizacij in raznih organizacijskih vprašanjih. Visi sklepi seje so bili sprejeti soglasno, ožja uprava se je pa pooblastila, da te sklepe izvede.
Končno je predsednik obrtnega odseka g. Rebek podal daljše poročilo o obrtniški gospodarski politiki in pozival vse obrtništvo, da strni svoje vrste, ker le v edilhosti im skupnosti je moč obrtništva in gospodarskih krogov. Obrtništvo naj pozabi na vse spore in naj se strne v svojih organizacijah, že v sestavi uprave in nadzornega odbora celjskega Okrožnega odbora vidi garamcijb za uspešno delo te važne institucije. Zagotovil je vso podporo zbornice, ki vidi v velikem delu, ki ga vršijo obrtniške organizacije, jamstvo za napredek obrtništva.
Ob 14. uri je predsednik g. Hohnjec zaključil to lepo in zgodovinsko pomembno zborovanje zastopnikov obrtništva.
PavšaJiranje trošarine na električni tok
Na podlagi pooblastila čl 68. zakona o državni trošarini je finančni minister izdal pravilnik za plačevanje državne trošarine na električni tok v državnih, banovinskih in občinskih električnih centralah. Po item pravilniku smejo državne, banovinske in občinske električne centrale na svojo izrečno zahtevo obračunati državno trošarino na elefclrično energijo na podlagi obračunov iz lanskega komsuima, kar pomeni znatno olajšavo ItaJko v administrativnem pogledu, kakor tudi v pogledu tarifne politike. Določevanje letnega zneska državne trošarine bo izvrševala posebna komisija finančnega ministrstva, ki jo bodo tvorili 'zastopniki finančnega ministrstva, gradbenega ministrstva in električne cenltrale. Predsednik te komisije bo zastopnik finančnega ministrstva.
Zahtevamo znižanje vseh dajatev, ki nas težijo in z ločenimi zbornicami tudi sebi nočemo nalagati večjih.
ikoštih odprte, so bili1 kažnjeni na 4 funte voska.
Znano je dalje, da so bili klobučarji najStrastnejši vadljači in je kodkalnje bilo prav tako pogubomosno kakor v polnejših časih kartanje. Da bi odvadili člane te grde im pogubne razvade, je Sklenil cehovski mojster vsakogar, kdor bi se tej razvadi vdajal še naprej, kazni, ti z 9 funti olja ali voska v korist bratovščine sv. Mihaela. Razvada je bila, da so celo o priliki cehovskih sej igrali igre. Strastni mojster alli pomočnik, zalotena pri igri, sta bila kaznjena s funtom voska.
Poglavje zase so bili pregreški zoper nrav. Najčešči primer je bil, da je ali pomočnik želel ženo ali deklo svojega mojstra, ali pa mojster ženo svojega stanovskega tovariša. Kronika navaja, da so bili celo vajenci zaloteni pri nenravnem početju, da pa so jih večidel k temu navajale dekle mojlstrov. Kazen je bila občutna, im ne oziraje se na to, če je zagrešil mojster, pomočnik ali učenec; kažnjen je bil s 6 futnti voska. Tudi nedostojno ravnanje s Starši je bilo smatramo kot nenravno početje in je bil mojster ali pomočnik, ki je z materjo ali očetom nelepo ravnal, kaznovan s funtom voska.
Kako je bilo urejeno učno razmerje, v tem so določbe v cehovskih pravicah različne. Običajha učna doba je bila po-godena za dobo treh lot. Sprejemnima vajencev je bila različna. Za sprejem v učno dobo v kovaškem im kotllanskem Obrtu je moral vajencev oče ali varuh plačati v cehovsko blagajno 5 goldinarjev, bratovščini pa 2 funta voska; tudi pekovSki ceh je zahteval sprejemnino 2 funtov, ni pa terjal posebej sprejemmi-ne v denarju. Po prestani učni dobi pa
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Ha) je novega?
Cene tujemu denarju. Na borzah smo .dobil v 'valutah:	1	ameriški	dolar	za
Okrog 58 Din; v devizah: 1 holandlski goldinar za 23.20 do 23.32 Din; 100 avstrijskih šilingov 'za 837.50 do 850 Din; 100 nemških mailk za 1341.80 do 1352.60 Din; 100 italijanskih Ilir za 293.13 do 295.53 Din 1 ameriška dolar za 57.16 do 57.44 Din; 100 francoskih frankov za 225.77 do 226.98 Din; 100 češkoslovaških kron za 170.67 do 171.83 Din. Vojna Skoda se je trgovalla po okrog 182 Din, investicijsko (posojilo pa po okrog 43 Din.
Podražitev mesa v Ljubljani. Te dni
se je v Ljubljani meso podražilo. Pretekli teden so na živinskem trgu kupovali (teleta po 6—7 Din za kilogram žive teže, na (trgu pa prodajajo telečje meso po 14 do 16 Din. Isto je s svinjskim mesom, ki ga kupujejo po 10—11 Din za 'kil>ogram, prodajajo pa že po 18 do 20 Din. Tudii gnjat se je zadnje dni znatno podlražla in jo prodajajo po 20 do 26 Din.
Poveritev tesarskih, kamnoseških in studenčarskih del. V Ljubljani in Mariboru se morajo viša tesarska, kamnoseška in studenčarska dela poveriti pooblaščenim mojstrom. Trgovinski minister je izdal pravilnik (št. 11324 od 29. III. t. 1.) o izvajanju tesarskih, kamnoseških in studenčarsikih delih, po katerem graditelji (stavbeniki) in pooblaščeni inženjerji ne smejo v večjih me-sitih samostojno izvrševati teh del.
Najvišji vrh sveta premagan. Letalska skupina, ki si je postavila za Kamen, da preleti najvišjo goro sveta, Mont Everest, je 3. it, m. dosegla svojo svrho. Letalci so morali v višini 10.000 metrov prestati inaravnost strašen mraz.
V Ameriki spet pijejo pivo. Na prvi dan odprave alkoholne zabrane 7. t. m. se je v Zedinjenih državah iztočilo toliko piva, da bi na njem lahko plavala vojha ladja.
Konec federativne Nemčije. Z odpravo deželne avtonomije je Hitler spremenil Nemčijo v unitaristično in centralistično državo, kakršna še nikdar ni bila.
Ob desetletnici Zadruge krojačev in krojačic za sadna okraja Ribnica in Velike Lašče
Na Belo nedeljo se zbero v Ortneku člani in članice zadruge kro jačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, da proslavijo desetletnico obstoja zadruge. Tudi mi se z njimi veselimo tega pomembnega dogodka, saj je ta zadruga ena tistih redkih zadrug, kakršnih Ibi si želeli prav mnogo. Kdor le ima vpogled, pa če še tako bežen, v storjeno delo tekom desetih let, kdor pozna izredno disciplino zadružnikov in vdanost do svojega neumornega in vprav očetovsko skrbnega načelnika, bo priznal, da je omemba njihove desetletnice prav na mestu.
Leta 1920 je bila kot predhodnica sedanje zadruge ustanovljena v Ribnici »Krojaška zveza«, katere glavni namen je bil, pomagati krojaškim mojstrom do boljšega obstoja in napredka. K tej zvezi iso pristopili krojaški mojstri iz Ribnice in nekateri iz velikolaškega okraja. Načeloval je takrat zvezi gosp. Mate Jakob, krojaški mojister v Goriči vasi pri Ribnici, sedanji častni član zadruge slavijtenke. Ta zveza, kakor veči-
na takratnih, je bila podrejena Jugoslovanski obntni zvezi v Ljubljani. Slabi izgledi, da bi utegnila organizacija zadostiti svojemu namenu, so vodili k razpustu II. 1923. že takoj nato pa se je sestavi pripravljalni odbor, ki je imel nallogo, da pod predsedstvom g. Franca šltrabca, krojaškega mojstra v Ribnici, v okviru določb obrtnega reda pripravi vse potrebno za ustanovitev krojaške zadruge. Dne 22. aprila 1923 ob 1. uri popoldne se je vršil v gostilni pri »Mi-klovih« v Ribnici ustanovni občni zlbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Škrateč. Sočasno sta bila izvoljena v načellstvo med drugimi tudi sedanji načelnik g. Ivan Lenarčič in bla-gopokojni g. Jeriha Mihael, katerih velika zasluga je ves dosedanji razvoj zadruge. Obrtno oblasit je zastopal na tem zboru g. obrtni komisar Anton Kapus iz Kočevja, krojaško zadrugo iz Ljubljane pa gg. Kersnič in Ložar. Zadružno življenje je oživelo in na 2. rednem občnem zJboru 1. 1925 so bile že pritegnjene k zadrugi tudi krojačice. Ob tej
Obrtniki, sodelujte pri našem listu!
priliki je zadruga iz naravne potrebe iz-premenila naslov v »Strokovna zadruga krojačev in krojačic« za sodna okraja Ribniica in Velike Lašče. Ob ustanovitvi izvoljeni zadružni načelnik g. Pran Škrbec je upraVllja'1 zadrugo do 18. julija 1928 — do svoje smrti. Sledil je tretji redni občini zibor 28. II. 1926 in na tem je bil izvoljen za podjnačelnika g. Ivan Lenarčič, kroj. mojster iz Ponikev, ki pa fungira od 1. 1928 dalje kot načelnik zadruge. Od njene ustanovitve pa do adaj je imela zadruga 10 rednih občnih ziborov in 53 odborovih sej, številne sestanke v poučne svrhe itd. Kako lepo se je razvijala, dokazuje tudi porast članstva; ob ustanovitvi je štela 24 članov, dočim šteje danes 115 članov in članic.
Da pa je zadruga tako lepo uspevala in se tako krepko razvila v teh desetih letih, sta mnogo doprinesla disciplina in izredna zavednost članstva, oseba sedanjega načelnika g. Lenarčiča pa je najboljše jamstvo, da bo delo zadruge v prid članstva doseglo še večje uspehe. Veselimo se tega pomembnega slavja, ko nas je vedno spajalo geslo »zvestoba za zvestobo« in želimo naši čislani jubilatatki še več tako pomembnih jubilejev, 'ki bodo prikazali lepo bilanco zelo uspešnega dela!
dbotlave
Ustanovni odbor zadruge
s sodaiijini načelnikom g. Iienarčičem (drugi v prvi vrsti z leve)
Direkcija železarne Vareš — Majdan sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg železa in 300 kg ko-vinastlih gumbov. — Direkcija državnega rudnika Senjlski Rudnik sprejema do
24.	aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3400 kg žebljev. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov kožic za pretakanje bencina; do 4. maja t. 1. glede dobave ce-lonskih maziv, lak-barve, dnkovega belila, firneža, barv, minija, šelaka, kita, gorske krede itd.; do 6. maja t. 1. pa glede dobave gumijastih oblek in čevljev.
Prodaja starega papirja in razbitega stekla. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje ca 110 tisoč kg starega papirja in 98.000 kg starega razbitega stekla.
je bil zavezan mojster, vpisati vajenca v cehovsko knjigo iin plačati pristojbino funt voska. Zelo svečan akt je bila oprostitev vajenca, ki se je vršila pred cehovsko skupščino. Običaj je bil, da je daroval mojster vajencu po prestani učni dobi novo obleko, ali pa namesto te 6 renlskih goldinarjev (1 renski goldinar = 2 goldinarja), učenec pa je bil dolžan plačati južino in pa darovati v cehovsko blagajno funt voska. (Ob sprejemu v ulk je storil to mojlster.) Tudi mojstrski preizkušnje so bide že znane takrat. Kdor je hotel postati mojster, je moral poleg izdelka (mojstrskega in izprašan o cehovskih pravicah svojega ceha) plačati v blagajno dva funta voska in pa 10 goldinarjev. Kovaški ceh je n. pr. zahteval za mojstrsko preizkušnjo, oziroma mojstrsko delo brezhibno znanje podkovanja konj. Ob taki priliki so kandidatu pripeljali podkovat ko. nja mestnega soidlnika ali pa kakšnega višjega gospoda. To pa zato, da je dobil akt preizkušnje bolj svečano obeležje. Marsikateri kandidat je bil pri tem delu zaradi zahteve po brezhibni storitvi precej nemiren in se mu je kaj rad zakrivil žebelj. Za visak skrivljeni žebelj pa je morali plačati funt voska. Kdor se pa ni upal opraviti mojstrskega dela, pa je vseeno hotel dobiti naslov mojstra, mu je bilo sicer mojstrsko delo spregledano (zahteva po poznanju cehovskih pravic ne), odkupiti pa je moral delo s 6 funti voska in 20 goldinarji, dalje je moral plačati za pisarja 13 krajcarjev, skupščini pa naročiti1 posodo vina. Cehovska uprava je vsako mojstrsko preizkušnjo slavila s pijačo. Krojaški ceh je imel določilo: »ko ceh naroči pomočniku delati mojstrska dela, mora pomočnik darovati cehovski bra-
tovščini 6 funtov voska.« Kar je še združeno s pojimovamjem delovnega razmerja, naj omenim določbo glede doipusta in odtegovanja služinčadi. Nihče ni smel drugemu jemati služinčadi pod pretvezo izboljšanja pogojev, tedenske plače in podobnega. Vsak pregrešek je bil kaznovan s kaznijo 3 funtov voska. Hlapec (pomočnik) in učenec, če sta izostajala po več noči iz hiše, sta morala za kazen plačati 2 funta voska. S to kaznijo in prepovedjto je hotel namreč cehovski mojster zatreta ponočevanja in vasovanja, ki so bila najboljša podlaga za nenravnost. Zlasti klobučarji so skrbeli za moralo svojih tovarišev in bodočih naslednikov, saj je jasen dokaz, da so bile njihove kazni in globe naj-husjše med vsemi cehi. (»Vsakdo, zaloten pri prešuštvovanju ali nečastnem dejanljU da bratovščini 13 funtov olja in še 1 goldinar v blagajno.«'") Če je dal mojster pomočniku dopust, potem ga je moral čakati tri mesece, in če ga ni, zapadel je globi 6 funtov voska v korist bratovščine. Da bi ne nastajali spori po razVešitvi delovnega razmerja, je bilo tudi preskrbljeno; prav tako so bili zavarovani po pravicah pomočniki in vajenci. Pomočnik, ko je zapuščal delo, se je moral z gospodarjem pred odhodom iz hiše »denarno poravnati«, sicer bi plačal kazen 4 funtov. S 4 funti pa je kaznovala cehovska Skupščina vsakega mojstra, ki Je bil ovaden, da je ali svojega tovariša mojstra, učenca ali pomočnika opravljal, ali govoril o njem tako, da mu je manjšal ugled in izpodkopaval zaupanje, ali z grajanijem odvračal sprejem k drugemu mojstru. Ista kazen je veljala v enakem primeru za
* (Po Orožnu.)
pomočnika ali vajenca, ki je govoril zoper mojstrovo čast aili časlt njegove družine.
Tudi konkurenčna zavist je bila že dobro poznana. Tujci so kaj radi sidilli v mesto in domači mojstri so se jih na vso moč branli. Če ni dal ceh pristanka za Občar.stvo, potem je imel tuji mojster edino pot, obrniti se na vlado v Gradcu ali na dvorno komoro na Dunaju. če sta ti dovolili! priselitev mojstra, moral je plačati pristopnino (cehovsko). Pekovski ceh je določali, da je moral prosilec za sprejem darovati bratovščini 6 funtov voska, plačati je moral vsem mojstrom kosilo in pa še povrh darovati v cehovsko blagajno 10 goldinarjev. V ktrajiu, kjer so bili drugi mojstri, ni smel mojster celjskega usnjarskega ceha kupovati ne orodija in ne usnija, sicer je bil kaznovan z globo 2 tolarjev in funta voska. Tudi kvarjenje posla pri nakupu, bodisi po mojstru samem ali po njem naročenih, je bilo kaz-njdrvo dejanje (5 funtov). Nekateri mlinarji so se kaj radi pregrešili s tem, da so najprej mleli drugim (trgovcem), potem šele pekom, dasi so cehovska pravila določala pod kaznijo 9 funtov voska, da morajo tako pozimi kakor poleti mleti najprej pekom, potem šele dragim. Peki so pa kaj radi spravljali skrivaj v promet preostalo pecivo, zlasti ob nedeljah. Postava je velevala namreč, da se sme ob nedeljah prodajati le pecivo, M je bilo pečeno v soboto po tretji uri zjutraj, sicer je sledila kazen — funt voska.
Obirt v tistih časih je bila nasledstvena. Prehajala je od očeta na sina. Zato so tudi skrlbeli mojstri, da so se njihove hčere ali sinovi m ožili in ženili med seboj. To svoje nasledstveno pravo je
bilo cehom v posebno čast. (Primerjajmo naše kmete — priženitev na grunt —, kakšen ponos!) Zato so imeli ti poseben privilegij, ki je bil določen s pravicami takole: »Sinovi mojstrov, poročeni s pekovsko hčerjo ali vdovo, so oproščeni delne ali celotne sprejemne pristojbine, pač pa plačajo bratovščini 6 funtov voska.«
Znane so pa še kazni, ki so zadevale cehovskega mojstra in pa blagajnika ali varuha cehovske skrinje. Funkcija cehovskega mojlstra je bila častna, bila pa je obenem zelo odgovorna. Zato se je marsikdo za ponovno izvolitev zahvalil. S tem pa se je že pregrešil, ker je odkloni častno mesto. Dati je moral 2 funta voska. Varuh cehovske skrinje (blagajne) je moral biti vselej v kraju ceha. Če pa je moral po opravkih oditi, pa zaradi površnosti ni preskrbel po cehovskem mojstru namestnika, da bi mu bil izroči ključ skrinje, je bil kaznovan s 4 funti voska.
Iz gornjega je jasno, kako važno vlogo je igral vosek v določbah cehovskih pravic. Pa zakaj so si izbrali ravno vosek, zakaj ne kaj drugega? Omenil sem že uvodoma, da so se člani cehov združevali v bratovščinah in da so te bratovščine kazale globoko veren karakter. Oskrbovale so maše za rajnke, čuvale so, da so na oltarju cehovskega patro-na ali v cehovski kapelici vedno gorele sveče in da je bala procesija na Teilovo vsikdar veličastna. Zalto je razumljivo, da je tak kullt zahteval precej voska, v kolikor ga niso odprodajali medičar-skemu in voščeni narskemu cehu in nalagali izkupiček v skrinlio.
Ste 2e poravnali naročnino?
<9$ otgani&acij
VABILO
na
10. redni občni zbor
(skupščino) zadruge krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, ki bo v nedeljo, dne 23. aprila 1933., ob 10. uri dbpoljdne v dvorani restavracije v »Ortneku«.
DNEVNI RED:
1. Nagovor in poročilo načelnika.
2. Gitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3- Poročilo tajnika im blagajnika.
4. Odobritev računskega zaključka za preteklo leto.
5. Poročilo računskih pregledovalcev (nadzorstva).
6. Odobritev proračuna za poslovno leto 1933.
7. Morebitna dopolnitev ali spremem-pravil.
8. Volitev novega odbora.
9. Morebitni predlogi in resolucije.
10. Raznoterosti.
Ker je občini zbor za vsakega člana zelo važnega pomena, pričakuje načelstvo polnoštevilne udeležbe. Proti članom, ki se občnega zbora ne udeleže in izostanka ne opravičijo, bo postopalo na-čelstvo v smislu člena 8. zadružnih pravil ter v smislu člena 368. zakona o obr-tih. Sklepom seje zadružne uprave od dne 19. marca 1933 se odvzema pravica govoriti na občnem zboru ter aktivna in pasivna vOlilna pravica vsem onim članom, ki so na dolgu s članarino.
Vstop na občni zbor je dovoljen samo proti vabilu.
NAČELSTVO.
Popoldne istega dne pa se vrši v restavraciji veselica v proslavo desfetlet-nice obstoja zadruge.
Vabimo Vas! — Obiščite nas!
Počaščenje umrlega podnačelnika Jerihe. Zadruga krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče je izdala v počastitev spomina blago-pokojnega njenega podnačelnika Miha Jerihe spominske razglednice, Id se bodo prodajale na zadružni prireditvi na belo nedeljo v Ortneku. Izkupiček je namenjen za pisanice pokojnikovim otrokom. — Posnemanja vreden čin, ki nas zelo veseli.
Združenje krojačev in krojačic V Kranju bo imelo pomočniške izpite (vajenske preizkušnje) 30. t. m. Prijave sprejema predsednik Josip Novak, Kranj št. 170, do 19. t. m.
Združba soboslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne vajenske preizkušnje v mesecu maju t. ll. in je nekolekovane prošnje vložiti do 10. maja t. 1. v tajništvu, Vegova Ul. 8. — Predsedstvo.
Občni zbor Združenja obrtnikov lesnih strok v Št. Vidu nad Ljubljano. V
navzočnosti 40 članov se je vršil dne
25.	marca t. 1. dopoldne v risalnici meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano občni zbor Združenja obrtnikov lesnih St rolk, kateremu je prisostvoval v imenu uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani član uprave g. Ferdo Primožič. Uvodoma je poročal načelnik g. Berlič o gospodarskem položaju od zadnjega občnega zbora pa do tega. Iz njegovega poročila je razbrati, da je bilo načelstvo zelo agilno; trudilo se je za realizacijo Skupnega skladišča aJli skupne razstave, za cenejše razstavne prostore na velesejmu, za znižanje obresti in poenostavljenje for-malindstnega postopka pri Zanatski banki in za zatiranje šušmarstva. Storjene so bile razne intervencije: radi rubeži orodja in lesa, radi previsoke odmere pridobnine. Po baniski upravi in zbornici so bili prirejeni tečaji za mizarsko risanje, za knjigovodstvo, za nemščino in tečaj za obdelovanje lesa s stroji. Tajnik g. Pečjak je razložil navzočim nova
pravila in :ni bilo predlagane nobene spremembe. Tako blagajniško poročilo kajkor proračun so bili soglasno sprejeti, prav tako pa tudi predlagana kandidatna Lista, za upravo, nadzorstveni odbor in častni odbor ter za komisi jo za pomočniške preizkušnje. Najlepši akt zborovanja pa je bdi, ko je sporočil g. predsednik navzočemu g. prof. Franc Tratniku, da ga združenje za njegove velike zasluge in izredno Skrb za napredek šentviških mizarjev imenuje častnim članom in mu ob slavnostnem govoru g. Karla Erjavca in g. Ferda Primožiča iz Ljubljane izročil diplomo — delo akad. slikarja Justa Hvale. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in kazalo cel čas sllilko živega zanimanja članov za svoje interese.
Občni zbor Pokrajinske zadruge kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani se je vršil v sredo, dne 15. marca 1933 popoldne v posvetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani. Ker ni bil sklepčen ob napovedani uri, se je vršil eno uro pozneje. Načelnik g. Pičman pozdravi navzoče, zastopnika zbornice g. dr. Koceta in predsednika Okrožnega odbora g. Pristouva ter poda svoje poročilo. Po formalnem preči-tanju zapisnika zadnjega občnega zbora preide razprava na nova zadružna pra-
vila, po katerih ne bo več imela zadruga značaj pdkrajinsike, ampak bo njen delokrog omejen le na Ljubljano in njeno okolico. Pri obravnavanju vprašanja spremembe pravil je stavil g. Otorepec predlog, naj se irtkatipoiracijska pristojbina poviša od 500.— Din na 1000.— Din, utemeljuje to z zmanjšanjem dohodkov vsled skrčenja zadruge. Kakor ta predlog, tako je bil tuldi predlog, da se število članov upravnega odbora za 2 mesti zniža, sprejet. Ža blagajnikovim poročilom so sledile volitve odbora in so bili izvoljeni gg. Pičman, Ecker, Wostner, Otorepec, Dudek, Fuchs, Kezele, Puc, Gvajnar in Cotič, kot namestniki' pa gg. Mihelič, Kožuh (Josip), Jankovič in Božič; v nadzorni odbor so prišli gg. Vidic, Košenina, Brajer (namestnika Zaletel in Bricelj), v častni odbor pa gg. Smerkolj, Kom st., Wostner, Ecker in Pičman. G. Pri-stou je pozdravil zborovanje v imenu okrožnega odbora z apelom, naj uprava združenja vestno in točno vrši svoje dolžnosti. Razpravljalo se je še o vajen-ški učni dobi, o predlogih delavskih zbornic glede števila in plačila vajencev, pa je obveljal soglasen sklep, da se pooblasti upravo, naj na svojih sejah o vsem tem sklepa in ukrepa po svoji najboljši vesti.
Delo v tvornicah Bat‘e v Borovu
(Nadaljevanje)
Razen tega, in čeprav bi kdoilkoli to skušal opravičiti, utegnilo bi to veljati le za one uslužbence, ki vršij|o opravila, za katera je potrebna predhodna izobrazba. Medtem se pa uporablja ta sistem celo za tiste delavce, la se pečajo z natovarjanjem in iztovarjanjem blaga — to v Borovu pri Vukovaru, na obalah modrega Dunava. A za taka dela, pač ni potrebna kakšna posebna izobrazba. Tak posel se do danes še nikjer na svetu ni uvajal v kvalificirano delo. Ne gre torej pri tem za vzgajanje in usposabljanje, gre več za prosto eksploatacijo neplačane delavne sile, kateri produkti pa so od konsumenta itak plačani. To ni dovoljeno po zaklonu, pa tuidi ne po najprimitivnejšem pojmovanju humanosti in socijalnosti, na katere je v Batovih reklamah sicer toliko sklicevanja.
Že v teh prvih dneh brezplačnega dela v Bafovi tovarni se Uslužbenec privadi k temu, da ni omejitve delovnega časa in da je zalkon o osemurmiku mrtva beseda na papirju, pa čeprav ta zakon bazira na mednarodnem pravu, t. j. na eni mednarodnih konvencij. Sam dela po deset ali še več ur, videl je toliko časa delati tudi druge, ki' so že poprej odšli iz brezplačnega »vajenskega kurza«. Starejši delavci sto mu povedali, da nadurno delo ni plačano. A delavci, ki pridejo k Bati, nimajo niti možnosti misliti še na plačano nadurno delo, čim so pristali že vnaprej, da bodo 14 dni delali brezplačno. Ti čakajta, da mine tretji teden, da potem vsaj nekaj prejmejo in nesto domov.
Ob priliki ankete, na kateri je bilo navzočih nad 300 delavcev, ugotovljeno je bdilo, da niti eden ne dela dnevno izpod devet in pol ure. Teh 108 je delalo dnevno po 11 in pol do 12 in pol ure; 69 po 12 in pol do 13 in pol ure dnevno; nad 20 jih je delalo po 14 ur, a okroglo 15 pa nad 15 ur dnevno. Delavnik se prične točno ob določenem času: ob sedmih zjutraj. Opoldne je eno in' pol umi odmor, potem pa zopet delo, za katero pa nihče vnaprej ne ve, kdaj neha. Traja pač toliko časa, dtakler ni izgotovljena določena količina, pa magari naj bi trajalo delta do potooči. Bata ne pozna lenosti; vrši službo »v prid javnosti«. Vse predvideno delo mora biti končano, sicer bi njegov sistem ne mogel funlkoijonirati.
Pa vprašanje plačanja tega nadurnega dela ali prekomernega dela? Ker je že vsaka zakasnitev na delo kaznovana z odlegom zaslužka, logičnJo bi bito, da se tudi vsak prekomerni čas primemo nagradi. Te logike pa Batov sistem ne pozna. Čeprav je z jasnimi besedami v
zakonu določena izredna ali dopolnilna nagrada za čezumo delo, tega v Bato-vih tovarnah ni.
Opravičuje pa se z dejstvom, da je vsa proizvodnja v Batovih tovarnah organizirana po točno Utemeljenem načrtu, ki obsega polletno perijodo, v kateri mora biti visak dan dovršena določena množina Obutve. Zakasnitve niso dovoljene, če pa se pojavijo, jih morajo delavci nadoknaditi s čezuimiim delom. Če pa so res za te »zakasnitve« odgovorni delavci, aJli oni, ki so izdelali načrt, za tta ne vprašajo delavce. V tem ravno je težišče celega vprašanja. Nič ni lažjega ka-
Obrtniki, Pristopajte k Obrtniški  Samopomoči!
kor ustanoviti načrt, čigar izpolnitev je mogoče izvesti le z nadurnim delom in terjati od' svojih »sodelavcev«, da ga izvrže brezplačno. Mnogo enostavneje, lo-gičneje in človeško bi bilo, da se te ne-dostatke načrta nadoknadi z zaposlitvijo večjega števila delavcev (in stroji — razumljivo). Dokler pa se to ne zgodi, potem ni sofizma in izgovora, s katerim bi bilo mogoče opravičiti ali objasniti, zakaj to čezumo delo ni plačano.
Pta vsem svetu je običaj, da delavci, ki niso plačani po času, prejemajo nagrado po izdelanem kosu. Pri Bati pa ni osvlojeno ne eno ne drugo merilo. Mogoče pa je obratnio, da izdela delavec večjo količino čevljev (ali delov), da pa prejme manjšo plačo. V začetku, ko so v Borovu izdelovali izključno le sandale, je prejemal delavec tedensko 270 dinarjev in to, ko je dnevna produkcija v dotičnem oddelku (ali »krogu«) znašala 500 parov. Obljubljena jim je bila večja nagrada, čim bo dnevna produkcija povečana, in to v istem razmerju. In res, produkcija se je povzpela na 1300 parov, tedenski zaslužek tega delavca pa na okrog 420 Din. že čez čas pa je bil njegov zaslužek zopet znižan na 280 dinarjev kljub temu, da produkcija še naprej ni padla izpod 1300 parov sandal.
Pač posledica zelo spretno zapletenega sistema, pri čemer delavci nikdar ne vedo, po katerem merilu in na osnovi kakšnih pravil se jim odlmerja zaslužek. Tovarna je razdeljena na oddelke, ki so v odnosu drug napram drugemu skoro kakor samostojna podjetja. Ugovore sklepajo šefi oddelkov, tekmujoči med; seboj, kdta bo pokazal čim cenejšo proizvodnjo, brezobzirno in s prav posebnim ozirom na možnost podaljšanja neplačanega čezumega dela. V vsakem oddelku so delavci porazdeljeni v »krožke«, ki prejemajo nalog, da izvrše določene delta. Vsakemu krožku načeluje vodja, ki nadzoruje in upravlja delo.
OUZD v marcu 1933
Povprečnina; moških članov 42.880 (— 1.844), ženskih 27.914 (— 443), skupaj 70.794 (— 2.287); bolnikov m. čl. 945 (— 92), ž. 685 (— 119), skupaj 1.630 (— 211); odstotek bolnikov: m. čl. 2.20 %, (— 0.12), ž. 2.45 % (— 0.39), skupaj 2.30 % (— 0.22). Povprečna dnevna zavarovana mezda Din: m. čl. 26.14 (— 1.51), ž. 18.28 (— 1.18), skupaj 23.04 (— 1.45). Celokupna dnevna zavarovana mezda Din: m. čl. 1,120.875.60 (— 115.889.60), ž. 610.230.80 (— 41.478). skupaj 1,631.106.40 (— 157.367.60). Številke v oklepajih ( ) pomenijo prirast » + «, oziroma padec »—« od lanskega leta, t. j. od marca 1932.
Zaposlitev delavstva v minulem mesecu kaže kar najbolj razveseljivo sliko. Suhoparne, toda objektivne številke morajo prepričati največjega skeptika in pesimista,
da je gospodarska kriza že za nami!
Zaposlenost delavstva v dravski banovini trenotno ne nazaduje več. Dočim smo imela v avgustu 1932 še ogromen padec od 18.251, imamo sedaj že prirast za ca. 1000 zavarovanih delavcev. Od začetka krize, to je od sredine 1930. ni mogla statistika OUZD-a objaviti tako ugodnega poročila.
Enoletni padec
Leto Mesec	članstva		dnevne	zavarovane mezde		
1932 junij	15.733	Din	1.84	575 tisoč dinarjev		
1932 julij	16.625	»	2.20	620	»	»
1932 avgust	18.251!	»	2.41	681	=	maksimum
1932 september	17.687	»	2.42!	662 tisoč dinarjev		
1932 oktober	14.641	»	2.30	564	»	»
1932 november	10.407	»	2.01	424	»	»
1932 december	7.436	»	1.75	317	»	»
1933 januar	6.234	»	1.72	275	»	»
1933 februar	6.149	»	1.61	261	»	»
1933 marc	2.287	»	1.43	157	»	»
bolj prepričevalno sliko dobimo iz		sledečih podatkov:				
Enoletni padec »—«, oziroma prirast » + « članov je znašal dne: 1. III. 1933 — 5.176, 10. III. 1933 —3.502, 20. III. 1. 1933 —1.321, dne 1. IV. 1933 + 898.
Z naraščanjem zaposlitve se zboljšuje-jo tudi razmere našega socialnega zavarovanja. Odstotek bolnikov se je zboljšal skoraj za eno desetino. Na novo prijavljeni delavci so v marcu 1933 šele nastopili delo in še niso oboleli. Tako je moral pasti odstotek bolnikov. Zboljšanje razmer je tako veliko, da je bilo mogoče OUZD-u podaljšata bolno-pod-porno dobo od 26 tednov zopet na 52 tednov.
Pri vsem optimizmu pa moramo naglasiti, da je sezijska zaposlitev po zanesljivih izkušnjah ob koncu krize vedno slaba. Ob dobri gospodarski konjunkturi je tudi sezija velika^ in obratno. Iz teh vzrokov moramo pričakovati, da bo število zavarovanih delavcev OUZD-a v nekaterih posameznih bodočih mesecih prehodno manjše od lanskega leta. Vendar ta padec članstva ne bo nikakor velikega ali pa celo katastrofalnega obsega_____________-	___________
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTIR AL A: KONGRESNI TOG 4	PODRUŽNICA: LJUTOMER
Telefon št 2508	Račnn	pri	poštni	hranilnici	v	Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni In odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.