List 5.
Gospodarske stvari.
Notranjcem na znanje in v premislek.
Leta 1869 je podružnica kmetijska v Ložu občnemu zboru družbe kmetijske Kranjske potožila nadloge ondašnje doline, ki jih delajo mnogokrat ponavljane povodnji onega kraja. Občni zbor je pripoznal veliko škodo, ki jo kmetijstvo trpi po navedeni nesreči, in sklenil to v narodno-gospodarskem oziru jako važno stvar izročiti deželnemu odboru in c. k. deželni vladi s toplim priporočilom, naj bi se naprosilo si. ministerstvo kmetijstva državne podpore v ta namen, da ae pred vsem najde mož izveden, ki bi tehnično preiskoval vzroke, od kodi one povod nje izvirajo, pri teh preiskavah pa ne bi ostal samo v Loški dolini, temveč jih razširil tudi na Cerkniško jezero, na dolino Planinsko, na tek Unca in na močvirje okolice Ljubljanske, ker se misliti sme, da vse ondašnje povodnji so v nekaki podzemeljski zvezi med seboj.
SI. ministerstvo kmetijstva je vsiišalo to prošnjo; dovolilo je subvencijo za obširne preiskave, in izvoljen je bil Tržaški tehnik dr. V i cen t in i. On je z velikim trudom preiskaval Notranjski vunanji in podzemeljski svet, in kar je našel pri teh preiskavah, popisal je v laškem jeziku v posebni knjižici, ki se zove: „Rela-zione e voto delP ingegnere civile dr. Raffaele Angelo Vicentini di Trieste sul Bocfico Della Valli di Laas, Zirkniz, Planina e Lubiana nella provincia della Car-niolia."
Ta knjižica je preobširna, da bi jo celo priobčili našim bralcem; posneli bomo tedaj le poglavitne reči na kratko, dostavljaje besede dr. Vicentini-a, ki v predgovoru pravi: „moje preiskave so le tehnične študije; treba je , te preiskave nadaljevati iz k me tij sko - gospodarskega ozira, da se izve, ali bi se nas veto vana dela tudi izplačala in kmetijstvu zaželenih dohodkov prinesla".
Ko je dr. Vicentini popisal podzemeljski tek vod& od L ozke doline proti Cerkniški nizi in še nižji Planinski in z Uncem vred do L j ubij ans ke najniže doline, popisuje navedene doline takole:
1.   Dolina Ložka.
Da bi se temeljito odvrnile povodnje te doline, moral bi se predor narediti skoz tisti hrib, ki L ozko dolino loči od Cerkniške, drug predor pa narediti od Dan do Golo bi ne.    Tudi bi treba bilo kanal na-
rediti in reko uravnati. Stroški za vsa ta in še druga dela bi znašali okoli 212.500 gold. Ti stroški bi se utegnili znižati na le 122.500 gold., ako bi se vse to, kar je treba, naredilo površno. Vrednost zemljišč (seno-žet in njiv), ki so dandanes tukaj povodnjam podvržena in ki znašajo 394 oralov, se ceniti sme na 168.000 gold., ko bi se pa nadloga povodinj po imenovani poti odstranila, bi se vrednost njihova povzdignila na 420.000 gold.
2.    Dolina Cerkniška.
Sedanja vrednost onih 4500 oralov, čez katere periodično voda stopa, se ceni na 210.000 gold. Od teh bi se dalo vsaj 2800 oralov na suho djati, in po takem bi se vrednost zemljišč vse doline povzdignila na 840.000 gold.
3.    Dolina Skocijanska.
Vsa tukaj potrebna dela bi mogli posestniki zemljišč sami brez velicih stroškov izpeljati.
4.    Dolina Planinska.
Sedanja vrednost 1525 oralov zemljišč se sme ceniti na 152.000 gold. Ko bi se pa povodnje odstranile, bila bi ta zemljišča vredna 343.125 gold.
5.    Dolina Ljubljanska.
Tu dr. Vicentini opominja, da bi treba bilo mnogo del pri železniškem mostu na Ljubljanskem močvirji, pa tudi priSelu, Fužinah in Vevčah. Nekatera teh del bi se dala koj po naukazu politične gosposke izpeljati, se ve da na stroške tistih, ki dandanes dobiček imajo od nepravilnega teka Ljubljanice. Kar pa se tiče druzih del, bi se na tanko določiti mogla po posebni preiskavi te okrajine.
Skupne stroške za uravnavo voda v dolini Ložki, Cerkniški in Planinski ceni dr. Vicintini na več kot 3 milijone goldinarjev.
Ni še znano, kako se bode ta važnja a tudi draga stvar dalje motala.