ezn topujmo volne &0NDE In znamke AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN KOttNiN« DAILY, NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, MAY 8,. 1945 LETO XLVIII—VOL. XI /III /OJNE JE KONEC V EVROPI LONDON, 7. maja — Največja vojna v zgodovini sveta je bila danes končana,s ko se je Nemčija brezpogojno podala ob 2.41 zjutraj (francoski čas), ali 8.41 zvečer v nedeljo, clevelandski čas. Kapitulacija Nemčije je bila podana v glavnem stanu generala Eisenhowerja v Reimsu, Francija, po nemškem generalu Gustafu Jodlu, ki je načelnik nemškega generalnega štaba. že prej je nemški radio povedal narodu, da je admiral Doe-nitz ukazal kapitulacijo vse nemške bojne sile ter ukazal vsem podmornicam, da prenehajo z bojevanjem. Radost nad koncem vojne v Evropi je grenila samo misel na vojno z Japonci, ki jo je zdaj treba speljati do konca, to je do zmage. Evropska vojna se lahko šteje med najbolj krvave in najdražje v človeških življenjih in izgubi premoženja in porušenih mest. Računajo, da je bilo na obeh straneh do 40,000,000 človeških žrtev, to je ubitih, ranjenih ali ujetih tekom te strašne vojne, ki je trajala natančno 5 let, 8 mesecev in 6 dni, računano od 1. septembra 1939, ko so Hitlerjeve horde invadirale Poljsko. Svet je živel v nepopisnem gorju polnih 2,076 dni. Brezpogojno vdajo Rajha so najprej naznanili Nemci sami in sicer s tem, da je nemški zunanji minister, Ludwig Schwerin von Krosigk, naznanil nemškemu narodu po radiu kmalu po 2:00 popoldne (ob osmih zjutraj clevelandski vojni čas), da se je Nemčija podala zaveznikom skoro po 6 letih boja. Izjavil je, da je ukazal admiral Doenitz vsej nemški bojni sili, da se poda. Ves svet je bil tedaj na nogah in je čakal uradne objave. Ob 9:35 zjutraj danes je poročala časnikarska agencija Associated Press iz Reimsa, Francija, da je bila podpisana kapitulacija Nemčije ob 2:41 zjutraj v pondeljek (8:41 zvečer v nedeljo ameriški vojni čas). Nemčija se je podala zapadnim zaveznikom in Rusiji. London je skoro ponorel veselja ob teh vesteh. Iz Prage je tedaj prišla vest, da se nemški poveljnik na češkem ne bo podal, dokler ne bo dobil zagotovilo, da bodo nemške čete lahko odšle varno iz dežele. Takoj so zapeli telefoni med Londonom, Washingtonom in Moskvo, da se določi natančno uro, ko bodo naznanili uradno zmago zaveznikov v Evropi hkrati: predsednik Truman, premier Churchill in Stalin. Kapitulacijo Nemčije so podpisali v malem šolskem poslopju pri Reimsu, Francija, kjer je Eisenhowerjev glavni stan: general Walter Bedell-Smith iz Indianapolisa, ki je načelnik generalnega štaba pri Eisenhowerju, ki je podpisal za Zed. države; general Ivan Sttsloparov je podpisal za Rusijo in general Francois Sevez za Francijo. Za Nemčijo je podpisal general Jodl. General Eisenhower ni bil tedaj navzoč, toda takoj po pod-! pisu kapitulacije je sprejel pri sebi nemškega generala Jodla in' njegov štab. Vprašal je Nemce, če v polnem razumejo točke kapitulacije. Odgovorili so, da. NEMŠKI NAROD IN ARMADA V ROKAH ZAVEZNIKOV Ko je general Jodl podpisal vdajo, je vprašal, če sme spregovoriti par besed. Dovolili so mu, nakar je izjavil; "S tem podpisom so nemški narod in nemška bojna sila izročeni v roke zmagovalcu. V tej vojni, ki je trajala več kot pet let, sta oba trpela morda več, kot kak drug narod na svetu. "Nemški možje in žene! Vrhovno poveljstvo je danes po ukazu admirala Doenitza brezpogojno izročilo .vso bojno silo v roke zmagovalcu." "Pogoji kapitulacije morajo biti za nas sveti, kot je svet naš namen, da bomo zopet postali člani evropske družine ter bomo kot taki napeli vse sile, da ozdravimo rane te vojne. Le tako smemo | upati, da bo sovraštvo, ki je obdajalo Nemčijo po vsem svetu ' izginilo in Nemčija bo sprejeta vfvrsto svetovnih narodov, ker! brez nje se svet ne more dvigniti. Dajmo, da bomo s poštenim i delom doprinesli svoj del k svetovnemu miru, da bo to vredno najboljših tradicij našega naroda. "Naj nam Bog pomaga v tem našem naporu. Naj On blagoslovi našo težko nalogo." NEMCI NAZNANJAJO VDAJO V NORVEŠKI Nemški radio iz Prage je naznanjal, da se je podala Bresla-va, glavno mesto šlezije Rusom. Rusi so jo oblegali od 17. februarja. Radio iz Danske je pa danes poročal, da se je vsa nemška bojna sila na Norveškem podala. Vse nemške čete bodo poslane na švedsko in tam razorožene. Isto je potrdil radio iz Pariza. češki domoljubi iz Prage urgirajo zaveznike za pomoč, ker so naciji pripravljajo, da mesto zažgejo. Radio iz Belgrada je poročal, da se Nemci v Jugoslaviji še vedno trmasto upirajo. ANGLIJA BO PRAZNOVALA ZMAGO DVA DNI Angleško ministrstvo za vojne informacije je naznanilo, da bo Anglija v torek in sredo praznovala zmago ali konec vojne v Evropi. Dalje je ministrstvo naznanilo, da bo premier Churchill uradno naznanil konec vojne v Evropi ob treh popoldne v torek (ob devetih zjutraj clevelandski čas). Ob devetih zvečer bo pa angleški kralj govoril na radiu narodom angleškega imperija. V torek in sredo bosta v Angliji uradna praznika. V Londonu pravijo, da se je zavleklo uradno naznanilo kapitulacije Nemčije vsled tega, ker se v Washingtonu, Moskvi in Londonu niso mogli sporazumeti, kdaj naj to naznanijo. Končno so se sporazumeli za torek 8. maja. TUDI NA ČEŠKEM SO SE NEMCI PODALI •Češki radio v Pragi je danes (v torek) zjutraj naznanjal, da so se Nemci v Pragi in po vsem češkem brezpogojno vdali. V tistem času so bile čete 3. ameriške armade že v predmestjih Prage. "Ob 1:30 zjutraj na 8. maja je nemško poveljstvo izdalo ukaz vsem svojim četam, da prenehajo z streljanjem," je poročal češki radio. Ob 11:30 sinoči je češki radio javljal, da $Q ameriške čete pravkar korakale skozi Raporje, ki se nahaja 4 milje od mestne meje Prage. V istem času so pa Čehi naznanjali, da so Rusi še 60 do 80 milj vzhodno od Prage. f r >00 VOJAKOV PRIDE JOV, TODA MNOGO BO 'lANlH NA PACIFIK v f^gton. — Kdaj bodo prišli naši fantje zopet do- ^Prašanje je danes na jeziku vsake matere in vsa-r^, ^ojni oddelek ima v tem oziru sledeče načrte: ty a bo znižana od 8,300,000 na 6,968,000, torej za J10*. Poleg teh jih bo kakih 500,000 nadaljnih iz armade radi bolehnosti ali drugega vzroka. Okrog dveh tretjin vojaštva z bojnih front bo prišlo domov na začasen dopust. Drugi bodo poslani iz Evrope direktno na Pacifik. Tisti, ki bodo odpuščeni iz armade prihodnje leto, bodo iz evropskih in pacifičnih bojišč. Tisti, ki so bili najdlje preko morja in ki imajo doma družine, bodo prvi odpuščeni. Kako naglo bodo poslani domov bo odvisno od prevoznih sredstev. Vsako razpoložljivo ladjo se bo za to porabilo in vrhu tega še 800 transportnih letal. Do 50,000 mož na mesec bodo pripeljala domov transportna letala Vojni oddelek sodi, da se bo lahko pripeljalo domov one vojake, ki bodo odpuščeni iz armade, v teku enega leta. Okupacijska armada v Evropi bo večja kot je bila po prvi svetovni vojni. Toda veterane bodo največ nadomestile rezerve, ki niso bile dozdaj še v boju. V (levelandu bodo danes gostilne zaprle, enako velike trgovine Kakor hitro bo predsednik Truman uradno naznanil, da je v Evropi konec vojne, bodo V Clfevelandu zaprle gostilne, mnogo restavracij in department trgovin. Toda v splošnem bo pa za Clevelandčane dan molitve in dela, kakor apelira na meščanstvo mestna administracija. Tovarne so apelirale na delavce, naj ostanejo na delu. Šole bodo nadaljevale s poukom. Odprti bodo vsi javni uradi, mestni in vladni. Večina restavracij bo odprtih. Apeliralo se je tudi na grocerije in mestni-ce, naj ostanejo odprte. Guverner Lausche je ukazal, da se državne trgovine za žganje takoj zapre, čim bo prišlo uradno naznanilo o koncu vojne v Evropi od predsednika Trumana. Zupan Burke je naznanil včeraj, da naj praznujemo konec vojne v Evropi s tem, da gremo v cerkve in ostanemo na delu. "Pred seboj imamo še veliko vojno, ki jo moramo končati. In mnogo je družin, ki so dale v tej vojni svoje najdražje, zato moramo ž njimi žalovati, ne pa veseljačiti." --o- Na potu okrevanja Mrs. Tončka Jevnik, ki jo je mučil hud revmatizem, je zopet na nogah. Stanje se je izboljša lo tudi Mrs. Mary Stušek, ki je bila več tednov v postelji za pljučnico. Prva obletnica V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Jakoba Mausar v spomin prve obletnice njegove smrti. NOVI GROBOVI Anton Lozich, Včeraj zjutraj ob 4:20 je umrl na svojem domu dobro poznani Anton Lozich, star 55 let. Stanoval je na 12102 Buckingham Rd. Doma je bil iz sela Poljice v Dalmaciji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Tukaj zapuča žalujočo soprogo Nellie roj. Sesnick, hčeri Violet in Eileen, sinova George in Edwarda in brata George, v Chicagu pa brata Franka. Bil je član dalmatinskega društva "Dalmacija." V marcu lanskega leta se je podvrgel operaciji v Cleveland Clinic. Kmalu se je vrnil zopet k svoji družini. Na 2. decembra se je moral pa zopet povrniti v bolnišnico, kjer je ostal od 22. decembra. Potem je bil pa v postelji do svoje smrti. Bil je podpredsednik pri znanem podjetju Elaborated Roofing Co., kjer je bil 26 let. Mnogim našim rojakom je to podjetje napravilo nove strehe Bil je vedno aktiven v hrvatskem kulturnem življenju. Pogreb bo v petek zjutraj ob de vetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Our Lady of Peace bli zu njegovega doma in na Kal varijo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim soža lje. Joseph Lesich Danes se vrši pogreb pokojnega Joseph Lesicha, ki je stanoval na 1002 E. 66. Place. Rojen je bil v Karlovcu in v Ameriki je bival 40 let, v Clevelan-du okrog 25 let. Star je bil 70 let. V Milvale, Pa. ima sestro. Žena mu je umrla pred 27 leti. Pogrebni zavod Golub, 4703 Superior Ave. je imel pogreb v oskrbi. \ -&--- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Zdaj pa z vso silo na Japonce, je cilj zaveznikov Washington. — Naprej na Tokio! je zdaj bojni klic zaveznikov. Zdaj, ko je Nemčija strta, se bosta Amerika in Anglija vrgli z vso bojno silo na Japonce. Kaj bo zdaj storila Rusija z ozirom na vojno na Pacifiku, je vprašanje, ki je povzročilo že mnogo ugibanj v državnih krogih. Brez vprašanja je, da bo vojne na Pacifiku mnogo hitreje konec, če bo posegla vmes tudi Rusija. Kot znano je Rusija že odpovedala svojo nevtralnost napram Japonski. Ako bo šla pa Rusija še dlje in fak-tično posegla v vojno proti Ja*-poncem, se pa. danes še ne ve. Rundstedt daje kredit zračni sili Feldmaršal von Rundistedt, ki je ujetnik 7. ameriške armade, je izjavil, da ima največ kredita za poraz Nemčije zavezniška zračna sila, kateri Nemci niso bili kos. Dalje je rekel, da Japonci niso pomagali Nemcem nič, ker niso napadli Rusije. Po njegovih mislih je feldmaršal Montgomery najboljši poveljnik, kar jih je An glija še imela. Dar listu Mrs Mary Hrovat iz Maple Heights je darovala $3.00 v podporo listu, ki pošilja dnevnik vojnim beguncem na razne kraje brezplačno. Prav lepa hvala. Maša za 7 dnevnico V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Gačnik ob 7 dnevnici njene smrti. Dar za begunce ! Jennie Rajer iz 1423 E. 51. St. je darovala $5.00 za slovenske begunce v Rimu. Najlepša hvala v imenu slovenskih reve-žev. Kralj Leopold je zdaj pri 7. ameriški armadi Belgijski kral Leopold je-bil rešen iz nemškega ujetništva po 7'. ameriški armadi. Ameri-kanci so jih našli v nekem kraju, osem milj od Salzburga. S kraljem je bila njegova žena in štirje otroci, ter 18 članov njegovega štaba. Ameriška 106. konjeniška edinica je morala premagati nemško stražo, da je osvobodila kralja. Kralja so Nemci zaprli potem, ko je ukazal svoji armadi naj odloži orožje vzpričo premoči sovražnika leta 1940. -o- Vabilo na sejo Članice podružnice 18 SŽZ naj se nocoj udeleže seje v velikem številu. Seja bo v navadnih prostorih ob navadnem času. RUSI NADALJE IŠČEJO TRUPLO HITLERJA Moskva.^— Ruske čete, ki natančno preiščejo vsako truplo, ki ga najdejo v državni kancelariji v Berlinu, niso še našle trupla Adolfa Hitlerja, niti trupla propagandnega ministra Goebbelsa. Rusi so našli že mnogo trupel visokih državnih oseb in častnikov, ki so vsi izvršili samomor. Rusi še vedno mislijo, da je bil0 poročilo o Hitlerjevi smrti samo trik nacijev in da se littler nekje skriva. -—o-- Zadušnica V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Prebjla, ki je umrl 28. aprila. Rqzne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama Mr. in Mrs. Matt F. Intihar iz 21491 Nauman Ave. Euclid, sta prejela od vojnega oddelka brzojavno sporočilo, da je padel v Nemčiji na 23. aprila njun edini sin Pvt. Edward M. Intihar, star 22 let. V armado je bil klican 5. januarja 1943, v novembru istega leta je bil poslan čez morje. Udeležil se je 'invazije na Normandijo 6. junija ter se je potem udeležil vseh bojev po Franciji in Nemčiji s 1. armado. Graduiral je iz Shore High šole. Bil je član društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ. Poleg žalujočih staršev, zapušča sestri Margie in Mary po-roč. Juhas. Naj mladi slovensk junak pokojno spi y daljni tuji • zemlji. Ni mu bilo dano, da bi , bil dočakal dneva zmage nad na-i ciji. Naše-iskreno sožalje pre- - ostalim. 7 «ffl B» m J S/Sgt. Edward A. Gorše, sin poznane Goršetove družine iz 982 E. 207. St. Euclid, je dospel domov iz Anglije in bo ostal do-i ma do 19. maja. Edward služi pri ameriški zračni sili in je napravil 35 napadalnih misij nad 1 sovražnimi deželami. ■a «9» B3 1 Adolph Tomsick, soprog L :-cille Tomsick iz 1400 E. 57. St. - in sin Mrs. Mary Tomšič iz 5211 o Luther Ave. se je vrnil z službi preko morja in pohaja sedaj i- častniško šolo. Njegov sedanji >-'; naslov je: O/C A. Tomsick, ci 35319868 Class 35, CMP-OCS, ji i PMGS, Ft- Sam Houston, Texas. Pitona, londona in moskve IX^anjali konec vojne i d'1 if! 7. maja. — Predsednik Truman, premier IiNnrŠal stalin bodo v torek ob devetih zjutraj isto-P ' ob p ur&dni konec vojne v Evropi. XlNk 0 <>e predsednikov tajnik Daniels naznanil, da ednik Truman k mikrofonu natančno ob 9:00 zju-čas, in naznanil ameriškemu narodu, da je v Seveda, ako se pa kaj nepričakovanega zgo-po potrebi- \ Uman bo podal to zgodovinsko naznanilo ravne dan. . ^dU ' m I - .illlltl"-' t-"**U-t —" —'- ' ' . — ---- ...... . . y v bolnišnici l:Sri° °dpeljali sloven-ES v avnika dr. James '' KSj, Glenville bolnišni-niso ugotovili r §Xi iski zaenkrat ni-" I \ tfpamo pa, da ne 'INg! da bo doktor z°pet «|L uradu. I V* iz penna. rIl%C? Veselitza (Mi- rRV iz BesunJ)na- if r \ a Pozdrave vsem P&(50benem je pa po-.• ij, !tirnu za slovenske be: , 1 Prav lepa hvala, r I l^olitvi ' SV- Ane št" 4 \i j H0"Jo nocoj ob osmih r FA p°grebni zavod k »(/Vjj. °3no setro Agnes ob 8:30 naj se , 1 udeleže pogrebne iJioe "AMERIŠKA DOMOVINA r r t AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HKndcrxon 0628 Cleveland X. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po DOfitl. pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 - Posamezna Številka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. D. S. and Canada, $2.00 lor 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $0.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 106 Tues., May 8, 1945 Maliki se rušijo Angleški radio je oznanil Hitlerjevo smrt z besedami iz velikega Shakespeare-a. Pesnik končava tragedijo o tiranu Richardu III. z besedami z zmagovalca Richmonda: "The day is ours; the bloody dog is dead." — Dan je naš; krvoločni pes je mrtev." Dan Hitlerjeve smrti je za zaveznike brez vsakega dvoma silno pomemben dan. Kmalu bo šest let, ko je ta krvoločni tiran potegnil Anglijo v svetovno klanje. Strašno je trpela, ogromne težave je prestala: umik pri Dunkirku, bombardiranje Londona in drugih mest, izgube na premoženju in ziv-1 j enih. pomanjkanje in nevesel pogled v bodočnost. Vsi zavezniki občutijo Hitlerjevo smrt kot zmago. Tembolj An gleži. Zato so upravičeno vzklikali: Dan zmage je naš! Nič manj pa ni upravičen drugi del Shakespeare-ovega verza. Umrl je res krvoločen tiran. Končano je življenje človeka, ki je zrastel iz majhnih razmer, življenje moža svojevrstnih zmožnosti, pa duševno neuravnovešenega. Pojavil se je kot iz niča, pa dosegel — po človeško govorjeno — ogromne uspehe. Ustanovil je iz nič mogočno stranko, ki je vse druge prerastla in uničila. Nepomemben strankarski agitator, ki pa se je predal z vso dušo političnemu življenju, postane prva oseba v Nemčiji in neomejen gospodar milijonov. Razširil je začasno slavo in moč Nemčije kot morda nihče pred njim. Njegove armade so pogazile državo za državo. Devet jih je stri in spet druge so se mu v strahu pri-klučile. Njegova moč je bila večja kot kronanih glav. Četudi si ni posadil na glavo kraljevske ali cesarske krone, ime "Fuehrer" je Nemce navdajalo s spoštovanjem ali strahom bolj kot kdaj ime kakega cesarja. Toda gazil je po krvi. Ni se ustrašil pobiti prijateljev, ki so mu postali nevarni leta 1934. Koncentracijska taborišča, kjer so umirali tisoči samo zato, ker so bili njegovi nasprotniki, so iznajdba Njegove stranke. Kar se je zopersta-vilo njegovim namenom, je pohodil brez vseh ozirov. Besede pravičnost ni bilo v njegovem besednjaku. Še manj je bila seveda beseda usmiljenje-. Kadar je šlo za moč Nemčije ni poznal nobene morale. Laž, zvijača, besedolomstvo, vsak zločin — vse se mu je zdelo dovoljeno za dosego namena. Gazil je zlasti po krvi sosednjih narodov. Milijoni grobov na Poljskem in na Ruskem so sad njegove politike. Bombardiranje neutrjenih mest je njegova iznajdba. Bliskovita vojska, ki huje zadene civilista kot pa vojaka, je zadivjala iz Hitlerjeve Nemčije. Kri žrtev svetovne vojske se drži največ njegovih rok. Zato so Angleži z veliko pravico ponovili staro besedo svojega pesnika: "Krvoločni pes je mrtev." Sveto pismo pravi: "Ne veseli se smrti svojega sovražnika." Toda po pravici se veselimo, da je spet ena zmota zrušena. S koncem Hitlerjevim je najbolj dokazana zmotnost nacizma. Zmoten nauk je končan, pa je pokopal pod svojim ruševinami tudi svoje preroke. Hitler je imeno-.val svojo stranko: Narodna socialistična stranka. Nemškemu narodu naj bi ta stranka vrnila vso moč in ga napravila za prvi narod celega sveta. Gospodstvo cele Evrope, če ne celo vsega sveta, naj bi bilo v rokah Nemcev. Nemčija nad vsem in nad vsemi. Sredstvo za dosego tega namena mu je država. Ta je vsemogočna, ta sme vse. Ta je tista "močna roka," ki jo nekateri tako občudujejo. Posameznik se mora ukloniti ali pa je strt. V taki državi izgubi posameznik vse# osebne pravice. Hitler je povzel to idejo iz Marksa, očeta socializma. Zato je svojo stranko tudi imenoval narodno socialistično. Nacizem, zmota v narodnem in mednarodnem življenju, je danes končan. Ta vojska ima vsaj to dobro stran, da sta fašizem in nacizem zavvselej spravljena s sveta in s tem nauk, da se sme v imenu naroda napraviti vsajco hudobijo. Zgodovina je podala spet en dokaz več, da se na sili in krvi le malo časa more graditi. Hitler je gazil v krvi narodov. Zlasti je strašen morilec Slovanov. Češka je bila od slovanskih držav prva žrtev. Toda Čehi so izgubili samo državo. Slovanski poljski narod pa je občutil vso krutost Hitlerjeve Nemčije. Danes ogledujejo zavezniki koncentracijska taborišča in zmajujejo z glavami nad nemškimi krutostmi, ki so se tam odigravale., Vse to so Poljaki poskusili že leta poprej. Prav tako je ruski narod napravil strašno skušnjo, kaj se pravi imeti opraviti z Nemcem. Hitlerjevim pristašem so bili vsi Slovani nekaj manj vrednega. Smatrali so jih za svoje sužnje. Zato so se vrgli naciji s tako naslado tudi na našo Slovenijo. Okupirano ozemlje so hoteli kar najhitreje ponemčiti z ne-zasliranimi metodami, l ^ Pr za prednjo stražo, ^ * stanejo in dvigni> p . ne naj bi bilo zadnji £ J % ; no znamenje, da |j, sovražno linijo- ; < J Zel "Kaj pa je? ^ > S dahne iz Herblan^1, i 1*. "Aha, zdaj £ V' ^ Poglej ga, mi skalami, kaK ti ji*"1 "ojjn v je. Sapa je V[° tffi h J, naju ne bo ^tpj K , mirno. Stopi «eK ^ ''-Jf Herblan, jaz ^ risanico in S* po postavi. Naj^ J V zarinem svinec v ^ v 1 prednjo taco j" ^el/ N»evi zvrnil, ne da bi < ^ ^ kaj ga je." d>Jt; W pogovoriva, ^ n k w som svetuje H«*. M,-sno. "Ti počakaj ^r V^ ti pošast Postaj ^ jaz bom spleza1 Pe » k ^ k0 na opazoval» » , "Na kakšno oP^j'11 \ , vidiva mrcino 0 # . tukajle," Sk Herblanoveniu V ^ , 1 pQj "Miha, mene P ■ nj b tako prav. KaJ v ^se]; naj kosmatinec V' Jr goščo, pa ga bov^'. je pa pametno, C>> t>o2( prej na hoj o, l b0 del, kam bo sel- ., ne bo prijel-" , "Nikamor >v, ^ žejo tedaj V zbornice je bllVjV ^ kalo. Ata se f v,^ i^b samo še Herb ^i v <>t kar vidno ^ -lo "Beštja!" da se ni zdravicanam^,^^ v robidah, f%to*!jlX gori v smrek'- /AN pomnil za vS* ^ VP kdaj si l^ ii^K na cedilu- Ce >^J,IH> svojo poletel/ IV. J nekaj časa ^ * udobnost m J° Pogledajo po kateri Je ) . lezel proti J ko ^valj^»j* nikdar ne pr c p j> ^ ~ ske spretnos ti . i X q mora bitiJ^Jj foJ dobro visok° * ^ $ r B de S f ^ ob sebi, a« .0 v usta in j medvedu: ff t "Ho, boo* ^ ginejo s VLe v med klic meJr vrhovih smr^ ved sta bila etJ.ž/ ^^ dar j a nad r (Konec). , 16. Pritiskali so na nas in še nam prigovarjajo, da sledimo : onim, ki zahtevajo od svojih : rojakov, da takoj razpuste vse nekomunistične oborožene skupine, opuste vsako samoobrambo pred komunisti in se pridružijo partizanom. Zares je naravnost neverjetno, kako more iskren in dobro informiran človek imeti tako idejo. Po triletni dobi komunistične strahovlade v Sloveniji je popolnoma jasno, da komunisti načelno streme za uničenjem katoliškega pokreta v Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da hočejo "likvidirati," to se pravi: pobiti vse vidne katoliške predstavnike. Več kot enkrat smo katoličani predlagali koordinacijo vseh oboroženih sil v osvobodilne namene. Podali smo dodatni predlog, da bi se mogla in morala taka koordinacija izvesti pod skupno vrhovno kontrolo in pod garancijami zavezniške komisije. Toda ta edino logičen predlog so partizani odbili, odbili tudi Angleži. Namesto tega se kratkomalo zahteva od nas, da naši ljudje ne podvza-mejo ničesar, ampak se pridružijo partizanom brez vprašanja in brez pojasnila! Da ,ce-: lo brez vsake predhodne garancije! Kako vendar to? Ali vi mo-, rete razumeti to početje? Mi seveda prav lahko razumemo. Razlaga je ta: Komunisti bi radi doživeli dan, ko bi izginila 1 vsaka slad za organiziranimi demokratičnimi silami v Sloveniji! Komunisti sami teh sil niso mogli iztrebiti, čeprav so se na vso moč trudili v vseh treh ' letih laške, nemške in komuni-j stične strahovlade. Zdaj naj se te sile iztrebijo — na zahte-, vo Anglije! ! Prosim Vas, verjemite ljub-; ljanskemu škofu, verjemite : predsedniku naše Akademije, verjemite rektorju naše univerze, verjemite dobro znanim predstavnikom slovenskih de-^ mokratičnih političnih strank! In končno, verjemite tudi meni, predsedniku Slovenske Dijaške Zveze, ki je članica organizacije "Pax Romana." Naše ljudstvo je enih misli v sledečih točkah: 1. Takozvana "Osvobodilna . Fronta," to je politična organizacija slovenskega partizanst-i va, je dejansko orodje komuni-. stične stranke in ni nikoli ma-i : rala za sodelovanje demokra-1 tičnih strank, ki so povezane ftHERIgEA DOMOVINA", MAY 8, 1945 Pravica do življenja THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) MALI OGLASI Za 2 družini Proda se velika moderna hiša za 2 družini na Aspinwall Ave. v Collinwoodu. Spodaj je 6 sob, zgorej 5, dvojna garaža, blizu šole in cerkve sv. Jožefa. Pokličite IV 1645. (106) Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. Q26) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Clarinet naprodaj Proda se'skoro nov clarinet. Pokličite HE 4149. (106) Trgovski prostor V najem se da trgovski prostor, kjer je bil prej lepotilni salon; jako dober prometen okraj na 74. cesti in Donald Ave. Pokličite KE 3362. (106) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Stanovanje v najem V najem se da 3 sobe in kopalnica, pripravno za 2 odrasli osebi. Poizve se na 6011 St. Glair Ave. (106) Sobo išče Moški išče opremljeno sobo. Kdor ima kaj primernega naj sporoči Aug. Kollanderu, 6419 St. Clair Ave. (106) V najem stanovanje Odda se v najem 5 sob s kopalnico, spodaj. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. EN 8380. florists, MMMflWlJ Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. žene in dekleta! Naši fantje bodo zdaj kmalu doma iz vojske. Pridite po lepe moderne suknje ali lepe obleke, krila, bluze ali suit, klobuk ali hlače, zgornje ali spodnje, nogo-vice in vsakovrstno spodnje perilo. Saj imamo pri nas približno vse, • kar se potrebuje pri družini: oblfeke in suknje vse mere in barve. Torej ne odlašajte, pridite kmalu. Možje ,da ne boste pozabili, da bo Materinski dan na 13. maja. Spomnite se svojih dobrih ženic s primernim darilom. Vi, fantje in dekleta, pridite pa po lepo obleko k nam za svojo mamo. Se vam priporočamo, Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. vogal 62. cesta. Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer (Tues. & Thur. May 17) "Jerneja še ni?" "Ne še. Vsak čas ga pričakujem." Sedeli sta v koči, tedaj je Ma-rula pozorneje pogledala mater, zazdela se ji je strašno postarana. Zavest krivde jo je zapekla v dušo. "Kako pa vi?" jo je vprašala. Mati je umaknila pogled in težko vzdihnila. 1 "Saj si lahko misliš, kako. Od-, kar si ti odšla, ni več kakor je bilo, in nikoli več ne bo." Solza ji je pritekla po licu. Marula je zajokala. "Mati moja, kako mi je za vas hudo!" je zastokala. "Pusti to, Marula! Da je le tebi dobro. Jaz sem že stara, ne morem več veliko pričakovati od življenja. Ne joči!" Hči si je obrisala solze. "Pa oče?" Agata je gledala v roke in dolgo ni odgovorila. "Saj to je!" je slednjič rekla : "Z očetom je tako, da Bog pomagaj ! ■ Spočetka sem imislila da se bo posušil pri živem telesu, tako se je grizel. Zdaj se je nekoliko unesel, a pozabil ni. Vedno le molči, kvečjemu kdaj za-rohni nad menoj." "Kako je to hudo!" "Bo že Bog uredil, da bo prav in dobro, če sem kaj napak storila, sem se že spokorila. Da bi sc le pred smrtjo spravil s teboj !" Maruli je bilo znova do solz. a jih je zatrla. Odšla je v veže in zakurila na ognjišču . . . Kc sta jedli in se nista mogli nagovoriti, je pred hišo zalajal pes. Hči je dvignila glavo. "Beta," je rekla. Bil je Jernej. Ko je šel mimc okna, je s širokim smehom pogledal v izbo. že je stal na pragu, pes m« je odskakoval do pasu. "O, koga vidim!" je vzkliknil, ' ko je zagledal Agato. Marula se mu je obesila okoli vratu. Jernej jo je gin jen po-trepljal po plečih, ona pa se je ecsedla na klop in se živčno za-smejala. "Da si le prišel!" je rekla. "živ in zdrav," je dejal Jernej in odložil malho in palico. "Ali ste srečno opravili?" ga je vprašala tašča. "Srečno," ji je Jernej z zanosom odgovoril. "Tu," je udaril po malhi, "imam pismo za grofa. Osebno mu ga moram izročiti. To bo gledal! še nekaj let bova z Marulo potrpela, pa bova na zeleni veji." Bilo ga je samo veselje, pogum in vera v bodočnost. "Jaz pa še vedno upam," je rekla Agata, "da se bosta kdaj preselila k nam." Jernej se je za trenutek zamislil, nato je odmajal z glavo.. (Dalje prihodnjič) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. "MALI OGLTSI Sobe v najem V najem se oddajo 3 čiste sobe za dva človeka na 973 Addi-, son Rd. zgorej. Rent $14. (May 5, 8, 10) Plačajte 1 račune za plin, elektriko in tele-i fon pri nas. Money Order po-• strežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. ! 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) , . .,, \ i........................ ......,.,„. . i Hiša v najem 1 V na'jem se da hiša v lepi slovenski naselbini. Odda se eni ali > dvema družinama. Prednost ima- . jo rojaki iz nevvburške okolice. - V hiši so vse udobnosti. Vzame 3 se družino ali družine s prav - majhnimi otroci, ki s0 še v ple-) nicah, ali pa ki že delajo. Na-i slov izveste v uradu tega lista. (108) Lj delu se je Marula ne-L ada zgrabila za glavo, L lr> omedlela. Beta je L^e in. ji zmočila sen-Ili a se je znova zavedela Pogledala, okoli seli je bolje?" I 8e je trudno nasmehni- dobro, čisto se mi l-^ftinilo. Ne vemj kaj i P«! Otroka boš dobitki . |f?tr' Je vprašala Maru- Ptat^11 v začudenju. R Ali je to mar kaj l. 0^ zahvali! Jaz ga |f mi je hudo. Pogosto l,^0 sem sama, in me Ijijj''- Sicer pa, kam bi K j11' feva? Bog že ve, £.11 kako sem se ga ve-ije,!Jri§el na svet!" KhJ sklenila roke in j^slila. Sa vendar imela?" I^a! Mrtev je pri-| ,pa sem ga vendar Lkrstila za Ambroža, t*' Pr(%eklu čakal sod- i C8bo mrtev!" !lt?'»eumnica, kaj goli! k'lfii nesreče! Paziti -i se ne smeš več dela." J ^ava je napravi- j1 Pusti! Bom že sa-Wojj'6 Zatožim Jerneju. lSi!»°Z0'Pasla" AV°~ TWi p0sle.i zmeraj ba-. mrtvega otroka. T%n ^ bilo. zategnilo da-iVt" u 0 bilo jasno, T Hi' 62 oblačka. Son-T obšla jo je ža- J Kt«2 ni spala! Ve- iji Uskovala. Zdelo ? M ^aj zdaj zaslišala 1 Iti, mož potrkal na i - moral priti. Ali i aaleč? Nekoč ji f SCm> da £a bo ^ $ in se ji ko trn je ' ^ostala je tako np,2alajal pes, tedaj 4Nn-8*' ki je stopil ' J,\ Prihajal po stezi. >A\ ki je nosila VitSe] °? Marula je šele ko ji je 4 ^hala z roko> j-e 11 la in stekla po Mati!" od iznenade- ,4 lati in hči sta se sem?" >1X'V0^ jezik, da t® ^ hv U Sem t[ nekaJ viji^ Je?1 izročila cu" J Ul^" \ \ c, hČer' zdela se i^obp j je tudi bila. V i,jNi jed ni dišala, J vSe;dakSt0 skoparila ; r*' ki ga ji je bil y '^OtiL I ^>.l°!edovala o svo-P i, ' je polna hva-VA ieT da ji prav ne ^ ''o^.časpogledo-v^J^oči. Kazno Skoi'j° veselja ALI SO SLOVENCI RES OBSODBE VREDNI? ' i (Nadaljevanje z 2 stranlt jugoslovanski ideji in so zno- ! va poskušali premostiti) nove prepade med Srbi in Hrvati. V najtežjih okoliščinah je vodil- ' ni predstavnik Slovenske Za- • veze potoval iz Ljubljane v i Zagreb in dalje v Belgrad, da ' bi dosegel kak dogovor med j Slovenci; Srbi in Hrvati za no- , vo jugoslovansko konštitucijo. j Toda njegovi napori so bili zaman. Preden so mogli demokratični zastopniki Srbov in j Hrvatov formulirati medseboj- ^ ni sporazum, so začeli zavez- , niki izražati svoje polno pri- ( inanje, politično in vojaško, | komunističnim partizanom. Danes je Solvenija odreza-' r aa od juga in izven vsake možnosti, da bi posegala v med- fc ?ebojne spore Srbov in Hrvatov. Poleg tega je Slovenija ^ kulturno, gospodarsko in po-|fc litično vse drugačen svet kot!1" Hrvatska, Bosna ali Srbija. To- 1 ia ker je Slovenija del skup- I V ae države, mora jemati nase /se posledice tega spora južnih bratov. In res so Slovenci z potrpežljivo nosili in še nosijo 1 breme vseh teh težav ter jih skušajo pravilno razložiti. * Sprejemajo vse te težave kot v ;eno za osvobojenje izpod ti- c sočletnega nemškega jarma t pod avstro-ogersko monarhi- 1 io. Sprejemajo jih kot pre- z hodno zlo, ki se bo prej ali 3lej samo po sebi odpravilo. 1 Toda pri tem je ena reč, ki j1 je Slovenci niso voljni vzeti ^ iase: da bi namreč po triletni ic sovražni okupaciji prišli pod 1 komunistični bič, namesto da z Ji postali svobodni. Komuni- ^ stična strahovlada se je poja- ' /ila na Slovenskem neodvisno r )d vseh notranjih problemov 1 fugoslavije. j Če zavezniki smatrajo Tito- 1 /o paritzanstvo za nekoliko ® lenavadno zdravilo, ki je po- s crebno za ozdravljenje srbo- i hrvatskih bolezni, potem je A čreba dokaj glasno povedati, ^a Slovenci takega zdravila ne c potrebujejo, če zavezniki na- J meravajo izročiti Jugoslavijo 1 potom Tita komunizmu, češ da 1 drugače ni mogoče rešiti srb- 1 sko-hrvatskega spora in da je 1 to potrebno radi zavezniških stikov z USSR, potem naj vza- <■ mejo na znanje, da Slovenija' 1 noče imeti ničesar opraviti s 1 komunistično karikaturo poru- <■ šene Jugoslavije. Ali bodo i Srbi, Hrvatje in Slovenci živeli i v svoji svobodni, demokratični J in federativni neodvisni drža- i vi, ali pa ne' bo več neodvisne 1 Jugoslavije, ampak bo stopila i na njeno mesto neka podjarm-ljena balkanska provincija, v : okvirju dalekosežnega komu- < nističnega imperija. * * * Smatral sem za svojo dolž- : nost, da sem Vam popisal v tem odločilnem trenutku tslo-venski problem tako odkrito kot sem najbolje mogel.. Na razpolago sem Vam tudi nadalje za vsako informacijo, ki jo utegnete želeti. Prosim Vas, da uporabljate to mojo osebno informacijo tako kot boste smatrali za koristno in kakor bodo kazale razmere v Londonu. S spoštovanjem, dr. Žebot Ciril, član ljubljanske univerze in predsednik Slovenske Katoliške Dijaške Zveze. —--o- Poročilo o seji Na seji korporacije za pozidavo novih domov v pondeljek večer, kjer se, je odzvalo precej udeležencev odbora korporaci-i je, trgovcev in trgovk iz bliž-. nje okolice, se je dosegel sporazum, da se začne z zbiranjem i denarja za blagajno. r V ta namen je bilo dojoče-. no že na zadnji seji, da se pri-. čne s prostovoljnimi, tako rekoč posojili, katere naj bi na-i redili tu okrog živeči trgovci in gostilničarji, z drugo besedo, vsi, ki so odvisni od odjemalcev tu v obližju stanuj očih družin. Med tem, ko je risal na tabelo skice novih his Mr. Voi-novič naš domači arhitekt in je pojasnjeval o položanju sedanjega zidanja hiš Mr. Jos. Demshar, je bil stavljen predlog, da naj se začne z zbiranjem denarja, kateri se bo rabil za prekup lotov tistih družin, ki ne bi hotele zidati novih hiš. Predlog je vzbudil veliko zanimanje. Kot prvi se oglasi Mr. Louis Majer, trgovec z o-buvali, ki ponudi ček za $2,000. Njemu je sledil Mr. Frank Gr-dina, iz Grdina in Sinove firme, ki obljubi $5,000, Mr. John Gornik iz firme *in trgovine Sinov firma $1,000. Njemu je sledil Mr. Jos. Demshar, kon-traktor, za $10Q0.00. Priglasi se tudi Mr. Math Beros, znajii slikar in fotograf, ki je bil navzoč s soprogo, z $1,000. Za njima se je priglasila tudi Mrs, Pauline Stampfel, trgovka z modnim blagom, za $1,000, zatem pa Mr. Anton Anžlovar še za $500. Skupaj je bilo nabranih $11,500. Sklenjeno je bilo, da bo šel ta odbor še do drugih, ki se ta večer niso mogli udeležiti seje, da se pridružijo korporaciji in tako pripomorejo, da se čim prej vse pripravi in uredi za zidanje. Na seji je bilo tudi prečita-no pismo, v katerem .se uradno naznanja, da je City Planing komisija sklenila v resoluciji, da se naprosi družbo, ki se zanima za nasade, da takoj začne z nasadi potrebnega drevja takoj na pogorišču. Dalje je bilo .v pretresu, da naj se zavzameta oba councilmana Kovačič in Pucel, ki sta bila oba na seji potem, ko sta dospela iz mestne zbornice, da se narede spremembe v načrtu, v kolikor so potrebne v načrtu "C" da bo igrišče in parkanje od mestne vlade' pQtrjeno. Poročano je bilo tudi, da sta obe plinski družbi, East Ohio in American Gas družba zelo naklonjeni pozidanju hiš in da nam pripomorejo, če jim bo le mogoče, in da so pripravljene pomagati. ■ Da se bo stvar lažje in prej uresničila, je odvisno največ od lastnikov zemlje. Ti naj bi izročili po pogodbi lote korporaciji, katera jim da zanje pobotnice z dogovorom, da jim kor-poracija ali vrne večje lote, ali pa jim jih plača. Mnogi ne mislijo zidati, so pa tudi drugi, ki bi kupili od korporacije lote in zidali na njih. Korporacija je edina, ki more izvršiti to, da se p rek upi od enega in proda drugemu, to se pravi, če hočemo na način, da bodo hiše ^s tako urejene in zidane in da bodo lastniki naši domači ljudje. Ako bi začeli prodajati zemljišča sami in pa vsak po svoje, bi s tem zavozili in si naredili škodo, ne samo sebi, marveč naselbini. Mogoče bo kdo mislil, da cena, ki je določena kot cenilna cena za davke, ni dovolj visoka. Temu v odgovor naj bo tole: Davčna cena za širjavo 30 čevljev lota je $690.00, za 40 čevljev pa $900.00. Ker pa se namerava zidati, če mogoče, dvo-družinske hiše, je potrebna šir-java, kot se jo rabi v današnjih ■ časih, po 45 čevljev. Tak' lot pa stane že okrog $1150.00 in je dovolj drag za hišo, če nočemo, da bo hiša predraga. Sedaj je vse odvisno od tega, - če bodo hoteli lastniki lotov to ; razumeti. Korporacija je že i dobila nekaj lotov še ceneje kot - je tu omenjeno, Korporacija . hoče biti zelo pravična in za - lastnike lotov koristna, ker bo-i do potom korporacije dobili za zemljo plačilo brez drugih sit- - nosti. Kako hitro se more vse - to izvršiti, se sedaj še ne more . povedati. Dokler korporacija . ne dobi pooblastila od lastni-i kov lotov ne more začeti z ak- K. S. K. JEDNOTA * Jc * it -k POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na. zemljišča in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa * * * it -k * Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS ^t/jCid J/eah, 9/lolfiek tieed£ FLOWERS cijo. Ako bi hoteli samo nekateri izročiti lote, drugi pa ne, se korporacija ne bo spuščala v nakup, ker bi ostali lastniki lahko pokvarili načrt) s tem, da bi se načrta ne moglo izpeljati tako, kot je narejen. Kot sem že zadnjič poročal, so se naši ljudje prav lepo izrazili, namreč tisti, ki bodo zidali in tisti, ki bodo izročili lote korporaciji. S katerimi se še nismo razgovarjali, bomo to storili v najkrajšem času. Znano naj bo, da bodo tisti, ki bodo izročili lote korporaciji, podpisali listine v ta namen, L ker brez listim korporacija ne more iti postavno z,delom na- c prej. Za to pa bodo clotičniki I prejeli tudi pobotnice od kor- t poracije. Da je v tem zane- I Ijivost, o tem ni dvoma, gre za fakte in za korist vseh. Pri . tem pa nihče ne išče svoje ko- ® risti. Le korist naselbine je naš cilj. — Predsednik. J s DELO DOBIJO DELO DOBIJO "Geoffrey, vem, kako te to boli, toda veruj mi . . ." "Govori!" "Pošteno sva se borila proti tej ljubezni, toda . . ." "Razumem! Toda zdaj bodi tako dober in mi povej, kaj misliš po vsem tem?" "Geoffrey!" "Govori . . . Ali ti je ona rekla, da te ima rada?" "Geoffrey! . . . "Ali ti je obljubila, da bo tvoja?" "Je." "Tega ti ne verjamem. Lažeš!" Geoffrey se zdaj ni mogel več premagovati. Sprva ni hotel vsega tega verjeti, zdaj pa, ko se je v bratovih besedah vse bolj jasno kazala resnica, je nezavedno skušal samega sebe slepiti, da vse to ni res, da ne verjame Perryjevim besedam, da vidi v njem zapeljivca, ki je vsega kriv, ker mu je zmešal zaročenko. Izgubil je brata! Toda neveste ni hotel izgubiti! Ne, pravica je na njegovi strani! Elizabeta je samo njegova! On je ne bo zapustil takole kar na lepem, da se bosta potem bil pogledal. Ko je Geoffrey ostal sam v svoji sobi, je še enkrat prpmis-lil vse, kar je te zadnje ure doživel. Po razgovoru z bratom se je čisto spremenil. Ni bil več slabič, ni več pustil, da bi ga zmagovale kake slutnje, posrečilo se mu je, da je samega sebe prepričal o tem, da ga ima Elizabeta rada in da je samo mimogrede izgubila pamet, pa se bo že spet zavedela. Ni precenjeval sebe in premalo cenil Perrya, toda moški ponos mu zdaj ni pustil, da bi se udal. Boril se bo za svojo srečo in ne bo zaročenke pustil nikomur, niti svojemu bratu. To so bile ženske muhe, trenutno razpoloženje, le mehkost, domišljija, prazne, sanje, ki so Elizabeto premagale. Saj ni mogla pozabiti na njegovo ljubezen ! Tega ni in ni mogel ver- jeti! ' i f. f O tem razgovoru sploh ne bo nič c da se bo med nie nostjo morala ču do njega! Ko pa bo ona do tedaj spremenila sv0Je Morda pa je vse t le izmišljotina, v Perryjevi razgr«1 Perry se je zal j1 beto, kakor bi se b vsako drugo dekle, bil nekaj časa sku dlje je "trajalo to tem bolj se je ?el'] svoja čustva, P0'"1 je pa posrečilo, še njo. Na njo se ni n10' da tem večji srd je ta, ki se je tako Kaj ta fantič res čuta za dolžnost ' nje? (Dalje pr'*01 ljubezni ni resnično. Verjel je sicer, da se je Perry zaljubil v Elizabeto, ni pa mogel verjeti, da bi tudi Elizabeta njega ljubila. Ne, to ni bilo res, in Perry se je lagal . . . Mlajši brat tega ni pričakoval. Vedel je, da bo njegovo priznanje Geoffreyu prizadelo veliko bolesti, toda prepričan je bil, da ga bo Geoffrey razii-mel. Zdaj je pred .njim stal docela tuj človek, hladen, okruten, užaljen, ki ga ni hotel niti poslušati, ki mu ni hotel verjeti, ki mu ni hotel verjeti, ki ga je žalil! To nista bila zdaj več brata, marveč tekmeca, moška, ki imata rada isto dekle in sta pripravljena, da se zanj spopadeta. prvega jutra. Geoffrey se je obvladal in dejal docela mirno, kakor da bi s svojim mirom hotel preprečiti, j da ne bi vzplamtela iz njega vsa grenkoba, ki je ta čas zastrupljala njegovo dušo: "Kaj je Perry? Hotel si mi nekaj povedati?" Perry je v tem usodnem času odpovedal. Ni mogel bratu povedati naravnost vsega in mu razložiti, kako je do tega prišlo. Hotel je vsa'j še nekaj minut, zdajle ob slovesu, uživati jnjegovo zaupanje in čutiti, da je med njima vse tako, kakor je bilo nekdaj. Njegov glas je bil zdaj čisto miren. Prekrenil je I pogovor nekam drugam. "Slišal sem, da si tudi ti s Campbellom prestavljen v Chukoti, toda . "Da, toda najprej moram na pot, kupovat konje . . . Tja do arabske meje . . . Dva meseca me ne bo . . ." i "Zdi se mi, da se na Balkanu nekaj pripravlja . . ." i "Da, zdi se tako . . . Toda od starega Macefielda nismo mogli izvedeti nič drugega, kakor tisto, kar slutimo že sami . . . Vojna bo ... Pa tudi tu, v Indiji, se pripravljajo razburjeni dnevi . . . Macefield mi je rekel, naj se podvizam in se čim prej vrnem sem ... V Chukoti i Geoffrey se je poskusil nasmehniti, ko je nadaljeval: j "Saj me boš razumel, da ga 'skušam ubogati, saj je tudi 'meni na tem, da se čim prej vrnem . . . zaradi Elizabete." Zdaj je ta beseda padla! Zdaj je prišel odločilni čas, ko bo izvedel vso resnico! j Perry je nekaj časa molčal, I kakor da išče prehoda na kak I drug razgovor, potem pa je junaško dejal: "Geoffrey, nikdar se ti ni- ;sem zahvaljeval za vse tisto, 'kar si zame dobrega naredil. . . . Vedno si mi bil dober brat! t} I "Neumnosti! Nikar ne govori tako solzavo! Sam si na-1 redil karijero, nihče ti ni pomagal! In jaz sem zdaj pono-!sen nate!" J Perry mu je položil roko na ramo in glas mu*je drhtel, ko je spregovoril: "Geoff, nekaj se je dogodilo, :toda vem, da me boš razumel "Kaj se je zgodilo?" je rekel Geoffrey čisto mirno. "Zaljubil sem se v Elizabeto Tudi Perry ni zdaj čutil več drugega kakor samo grenkobo. "Tudi dobro! Toda nekaj ti bom še rekel: do zdaj sem te občudoval, kakor še nisem občudoval koga. No, zdaj vidim,, da sem se zmotil! Ti si poni-glav in bojazljiv! Preziram te!" ' Perry je odšel, ne da bi ga JVaznanilo in 2Zahi)ala Nepopisna žalost nas je zadela, ko smo dobili obvestilo, da je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino naš prisrčno ljubljeni sin in brat NAZNANILO IN ZAHVA^ Globoko potrtega srca naznanjal110 rodnikom, prijateljem in znancem Pr^( srr nest, da je ne izprosna smrt pobrala iz "^etfl našega dragega in nikdar pozabljenega Joseph Ivancicj ki je po dolgi in mučni bolezni, previden ^f zakramenti za umirajoče mirno v ^# ' f' večno spanje dne 30. marca 1945 v stal° ^ Doma je bil iz Družinske vasi, fara "e ^{i( naJDolenjskem. Po opravljeni pogrebni ši v cerkvi svete Krstine je bil položen frof" počitku dne 3. aprila 1945 na Kalvarii0 p šče. JiH nO O Tem potom se želimo prav Pnsrc , .eto'' ^ Rev. Bombaču za opravljeno pogrebno ^ir in druge cerkvene obrede, kakor tudi za v njegovi bolezni in za podelitev svetih 2 tov. sP „. vSefli .j- Našo prisrčno hvalo želimo izrec ^ol vilnim prijateljem, ki so v blag spo"l'naViio .j mu okrasili krsto s krasnimi venci. j^oi'^J tudi prisrčna hvala vsem onim, ki so po svete maše, da se bodo brale za tnir njegove duše. ^I*1 Prisrčna hvala članom in Uanica"L sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ki so se v tolllC"en^ udeležili pogreba in ga tako častno *r groba, še posebno hvala pa nosilcem * ^ Iskrena hvala vsem prijateljem> ji^ šli kropit na mrtvaškem, odru. Se P0,' ffA moramo izreči Mrs. Intihar, Mr. in ^ ^ jip lic in Mr. Klun, za tako veliko pom°c bolezni, kakor tudi ob času smrti. ^ Lepa hvala tudi vsem, ki so dali mobile pri pogrebu brezplačno. ^ i« / naj sprejme Zakrajšek pogrebni zaV°r.jaifl° lepo urejeni pogreb in vsestransko P Ti pa, predragi oče, s tem se je » tor.J je zemljsko trpljenje in moral si jp' V globoki žalosti nad Tvojo izg"b° prošnje k Bogu, da Ti podeli večni m'' jfl f/ nem počitku v svobodni ameriški zem čemo nasvidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: vf• MM 3/C JOSEPH, SGT. FRANK, t ^ WARD, PVT. RUDOLPH, in STANLEY, sinovi; ^ FRANK, brat; MARY KLUN C ZUPANČIČ, sestri. Cleveland, O. 8. maja 1945. ki se je nahajal v vojaški službi dve leti in pol. Služil je pri marinih v peti diviziji. Preko morja je bil poslan v avgustu 1944 in je padel zadet od sovražne krogle 22. februarja 1945 na otoku lwo Jima. Star je bil šele 24 let. Rojenje bil v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici. V Ameriko je prišel leta 1930. Najprvo se želimo zahvaliti častiti duhovščini Rt. Rev. J. J. Omanu, Rev. Julius Slapšaku in Rev. Prazniku za ganljive cerkvene obrede. Prisrčna hvala tudi vojnemu kuratu Rev. A. Bazniku za tolažilno pismo, darovane molitve in svete maše. Hvala g. Ivan Zormanu za tako ganljivo petje v cerkvi. Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj njegove duše. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, kateri so nas tolažili ob času nesreče. Hvala tudi vsem onim, ki so nam izrazili svoje so-žalje s poslanimi sožalnimi pismi, karticami ali potom telefona. Ti pa, ljubi sin in brat, si prelil svojo srčno kri za svobodo domovine. Padel si na polju slave in domovina Ti je hvaležna za Tvojo največjo žrtev. Težko nam je pri srcu, ker Tebe, ki smo Te tako ljubili ni več med nami. Zelo Te pogrešamo, ker ostali so nam samo Tvoji dragi spomini. Počivaj mirno v daljni tuji zemlji in uživaj večno veselje v večnosti. Žalujoči ostali: MARY CEKADA, mati; PFC. DOMINIC, brat in JENNIE SEGULIN, sestra. V stari domovini zapušča brata Josipa in Johna ter sestro Mary, če so še živi. Cleveland, Ohio, 8. maja, 1945. "Oh, Perry, tako mi je žal . . ." je dejal Geoffrey spet docela mirno. "Toda . . . Geoff . . . tudi . . . Elizabeta . . . ima mene rada Geoffrey ga je pogledal mirno kakor tujec. Sam pri sebi se je zgrozil, kam je izginila ljubezen, katero je vse dosedaj čutil do svojega brata. Čutil je v sebi samo nekako zamolklo jezo, ne proti bratu, marveč proti usodi, ki se je tako okrutno igrala z njim; ki mu je rodnega brata postavila za tekmeca. Pred njim je zdaj stal mla-idi častnik, skoraj še otrok, ki mu je govoril, da ima rad njegovo nevesto in da ima tudi ona njega rada. "Vse se mi tako zdi, Perry, da si preveč pil, pa ne veš, kaj govoriš." "Geoffrey, na žalost sem čisto trezen in vem, kaj govoi-im! Povedati ti moram vso resnico in vem, da naju boš razumel!" Brat ga je hladno ustavil: "Govori samo v svojem imenu . . ." V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Antona Nagel ki je mirno v Bogu zaspal dne 7. maja 1937. Osem let je že minulo, ker Tebe več med nami ni, le v srcih nam živi blag spomin, počivaj mimo soprog' in oče, in plačilo večno uživaj. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. n1a«>Alnn/] /**l O ma la 1G4R ooa Kesaia žaram svoje nepremišljenosti in trenutne slabosti! Ne, preprečil bo,to! Geoffrey se je nasmejal. To je bil smeh človeka,, ki mu je nekaj težko zadelo ponos, ki pa ve, da je pravica na njegovi strani in da se mu ne more nič zgoditi, da mu nihče ne more ugrabiti tistega, kar je samo njegovo! . . . "To je krasno! . . . Najprej mi prideš in nekaj blebetaš, kako si mi hvaležen, da mi trenutek za tem poveš, da si se zaljubil v mojo nevesto. Zelo si nagel in moram reči, da si dobro izkoristil mojo odsotnost!" "Geoffrey!" "A to ti še ni dovolj! Vrh vsega tega se mi še . . . lažeš!" "Geoffrey! <5na . . ." "Lažeš! Laže tudi, da te ima ona rada!" "Geoffrey, saj ne vešf kaj feovoriš! Saj sam ne verjameš temu, kar si mi rekel zdajle!" "Verjamem in vem, da laže!" Geoffrey je zdaj tudi sam verjel, da Perry res laže in da vse njegovo govorjenje o tej M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN "Kar govori!" mu je dejal pogumno Geoffrey, ki je bil pripravljen, da bo slišal kako zaljubljeno zadevščino. Toda ko je pogledal brata, je ta stal pred njim bled in kakor da stoji pred višjim častnikom na ra-portu, s kapo v desnici po predpisu. Geoffrey si je prižgal pipo, pa ni kadil. Gledal je v daljavo, kakor da se je nečesa domislil . . . Brata sta molčala . . . Geoffrey je nekaj časa gledal brata, nekaj časa zrl v okno, skozi katero je že silila prva dnevna svetloba. Še nikdar v življenju se n: znašel v takem dvomu kakor to j jutro. Kaj naj vse to pomeni? Njegov brat in Elizabeta?— Ne, ne! Perry tega ni mogel storiti! Kaj je že rekla Lady War-rentonova . . . ? Naj bolje pazi na brata? . . ., Da ju je gledala med plesom ... in da je zapazila ... Elizabeta je bila tako v zadregi, ko sta bila skupaj . . . Elizabeta je jokala . . . In na plesu? Ne! .. . Ne! . . . Vse, samo tega ne! . . . Ne Elizabeta, ne njegov brat ni bil sposoben, da bi ga bil prevaril! Ne, onadva ne! . . . Onadva ne! . . . Za teh nekaj težkih minut je Geoffrey še enkrat doživel j vse tiste temne slutnje in muke' 'v neizvestnosti, ki so ga že toli-! kokrat, v urah samote po puščavah, križale in tlačile. Še enkrat je začutil v sebi vso nemoč človeka, ki ima nekoga rad, a dvomi o ljubezni tistega člove-; ka. Spet se mu je duša trgala, pri misli, da ga je Elizabeta I imela rada samo kakor brata, j da pa to ni bila tista ljubezen, po kateri je toliko hrepenel. In potem . . . Perry! Ali je Perry, njegov mali brat Perry mogel prevarati njega, starega Geoff a? Geoffrey mu je pogledal naravnost v oči, kakor da hoče z, enim samim pogledom prebrati vse njegove misli in izvedeti za vso resnico. Perry je še vedno stal nepremično pred svojim starejšim bratom, kakor da pričakuje njegove obsodbe. Lice mu je bilo bledo^ še bolj bledo v svitu 1887 ssl 1945 1921 MMftfrurwi .nr* j