ORMOŽ, 23. JULIJ 2007 TISKOVINA LETNIK: 11 ŠT. 12/1 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ VSEBINA 98. ODLOK o občinskih taksah v občini Ormož 99. ODLOK o avto-taksi prevozih v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) lOO.ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradno prečiščeno besedilo -UPB 1) 101.ODLOK o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 102.ODLOK o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo -UPB 1) 103.ODLOK o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradno prečiščeno besedilo -UPB 1) 104.ODLOK o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 105.ODLOK o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 106.ODLOK o ustanovitvi javne agencije (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 98. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo), in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) je občinski svet občine Ormož na 8. seji, dne 18.07.2007 sprejel ODLOK o občinskih taksah v občini Ormož I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določi obveznost plačevanja občinske takse v občini Ormož, vrsto in višino takse, zavezance za plačilo takse ter postopek odmere, obračuna in plačila takse. V občini Ormož se plačujejo občinske takse za: 1. za uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev, 2. za oglaševanje na javnih mestih, 3. za parkiranj e na j a vnih površinah, 4. uporabo javnega prostora za kampiranje. 5. druge oblike uporabe javne površine, ko tako določa zakon. Plačilo občinske takse za dejavnosti iz drugega odstavka tega člena se ne zahteva, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila. 2. člen Za javna mesta in javne prostore po tem odloku štejejo javne površine, površine ali objekti, ki spadajo v grajeno javno dobro ter površine v lasti občine Ormož, ki so namenjene splošni javni rabi. Javne površine po tem odloku so javne površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in so opredeljene kot takšne po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, površine ali objekti, ki spadajo v grajeno javno dobro ter površine v lasti občine Ormož, ki so namenjene splošni javni rabi. 3. člen Takse se določajo v točkah. Višina taks za posamezne taksne predmete je določena v posebnem delu - tarifi občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka. Za taksne tarife, ki imajo izračun takse po dnevih, se upoštevajo koledarski dnevi, za taksne tarife, ki imajo izračun takse na leto, pa se v primeru časovno krajše uporabe taksnih predmetov, taksa ustrezno preračuna na dneve. Vrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša 0,04 EUR. Vrednost točke se lahko s sklepom župana, do konca januarja tekočega leta, uskladi z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. II. TAKSNI ZAVEZANCI 4. člen Taksni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki uporablja predmete ali izvaja storitve, za katere so uvedene občinske takse. 5. člen Občinske takse ne plačujejo državni ter občinski organi in krajevne skupnosti v občini Ormož ter javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina Ormož. Glede na namen se občinska taksa ne plačuje za kulturne, športne in humanitarne prireditve, prireditve, ki jih organizirajo društva, ustanovljena v javnem interesu s sedežem v občini Ormož za tradicionalne letne sejme: sejem na cvetni petek, Jakobov sejem in Martinov sejem, ter za objave sponzorjev teh prireditev na prireditvenem prostoru. Občinska taksa se ne plačuje za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju. Župan občine Ormož lahko v izjemnih primerih, ko gre za širši družbeni interes in taksni zavezanec ali namen prireditve ni naveden v prejšnjih odstavkih, oprosti taksnega zavezanca plačila občinske takse, kadar gre za prireditev ali dejavnost, kije posebnega pomena za razvoj turizma, kulture ali športa v občini Ormož. III. ODMERA OBČINSKIH TAKS 6. člen Takse so določene v dnevnih in letnih zneskih za posamezne taksne predmete. Najnižja višina občinske takse, ki se odmeri zavezancu v odločbi, če je izračun takse po tarifnih številkah nižji, znaša 250 točk. Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetkom uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec pisno obvestil občinsko upravo občine Ormož o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe ali z dnem odstranitve taksnega predmeta, ter s potekom dneva zadnje uporabe taksnega predmeta, če je taksa določena v dnevih. Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Taksa za uporabo javnih površin za namen postavitve letnih vrtov se odmeri ne glede na število predvidenih dni slabega vremena. 7. člen Taksni zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti občinski upravi občine Ormož pred začetkom uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, prenehanje pa z dnem odstranitve oziroma uporabe le-tega. Prijava taksne obveznosti mora vsebovati: podatke o zavezancu, čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta in opis taksnega predmeta (površina, število ipd.). Za prijavo taksne obveznosti šteje tudi vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo javnih površin. Taksni zavezanec je dolžan občinski upravi občine Ormož prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun občinske takse. Če taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti in vsake spremembe o taksnih predmetih, se odmeri občinska taksa po evidencah taksnih predmetov v istem koledarskem letu za tekoče leto ali podatkih, ugotovljenih s strani službe komunalnega nadzora občine. 8. člen Takso odmerja pristojen organ Občine Ormož, izterjuje pa pristojni davčni organ po predpisih o davčni izvršbi. Za zapadle in neplačane občinske takse po dokončnosti odločb, se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Občinske takse plačujejo zavezanci vnaprej, če ni v tem odloku ali tarifi občinskih taks drugače določeno. Taksnemu zavezancu se plačilo odmeri z odločbo občinske uprave Občine Ormož. Osnova za odmero občinske takse so podatki, pridobljeni na podlagi prijav zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijave službe komunalnega nadzora. Taksni zavezanec je dolžan takso plačati v 15 dneh od dokončnosti odločbe. O plačilu občinske takse se taksnemu zavezancu na njegovo zahtevo izda ustrezno potrdilo. 9. člen Občinska taksa za uporabo javnih površin po tem odloku se odmeri hkrati z izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine, v skladu s predpisi o ureditvi cestnega prometa v občini Ormož. V primeru, kadar je predmet uporabe površina v lasti občine Ormož, ki je namenjena splošni javni rabi, se izda dovoljenje in odmeri občinska taksa, kadar so taksni predmeti začasne narave ali gre za postavitev letnega gostinskega vrta. 10. člen Taksni zavezanec, ki je opremil javno površino ali je imel stroške v zvezi z vzdrževanjem te površine in to izkazuje z ustrezno dokumentacijo, je oproščen plačila takse za vse taksne predmete, katere uporablja, vendar največ do višine 80% lastnih vlaganj, če so ta vlaganja utemeljena in nujna. Višino oprostitve določi občinska uprava. 11. člen Občinska taksa za letne vrtove se odmeri vnaprej za število dni, v katerih bo letni vrt postavljen. Taksni zavezanec ne more uveljavljati za preteklo obdobje morebitnih deževnih dni ali dni slabega vremena, v katerih javne površine ni uporabljal. Lahko pa taksni zavezanec določene dni v terminu postavitve letnega vrta vnaprej izvzame iz uporabe, ob pogoju, da se v teh dneh vsi elementi letnega vrta popolnoma odstranijo in se javna površina v teh dneh vzpostavi v prvotno stanje. 12. člen Občinske takse po tem odloku so prihodek proračuna Občine Ormož in se namensko uporabijo za vzdrževanje javnih površin. IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA 13. člen Pristojne inšpekcijske službe ugotavljajo, ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverjajo resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti. V primeru, ko taksna obveznost ni bila prijavljena ali so bili v prijavi taksne obveznosti navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti, ali občinska taksa ni bila plačana ali plačana v celoti v roku, navedenem v odločbi, lahko pristojni občinski organ za inšpekcijski nadzor odredi na stroške taksnega zavezanca odstranitev taksnega predmeta z javne površine ali prekinitev izvajanja storitev na javni površini za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za postavitev in uporabo taksnega predmeta ali za izvajanje storitve na javni površini določa ta odlok. V. GLOBE 14. člen Z globo 250,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če ne prijavi nastanka taksne obveznosti po tem odloku, če v prijavi taksne obveznosti navaja neresnične podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti, če uporablja javno površino brez pridobitve dovoljenja, če ne upošteva odredbe inšpekcijskega organa iz 2.odstavka 13.člena tega odloka. Z globo 830,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena s samostojnim opravljanjem dejavnosti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o komunalnih taksah v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/92, 21/93, 35/93, popr. 10/94, Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/97). 16. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. Šifra: 007-00029/07 4 17 V Ormožu, dne 18.07.2007 Alojz SOK l.i. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ POSEBNI DEL - TARIFE OBČINSKIH TAKS TARIFNA ŠTEVILKA 1 - uporaba javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev 1.1. cirkusi, zabavni parki in razstave, za vsak m2 dnevno 5 točk 1.2. javne prireditve s profitnim namenom, za vsak m2 dnevno 10 točk TARIFNA ŠTEVILKA 2 - oglaševanje na javnih mestih 2.1. reklamni objekti: 2.1.1. reklamne table - do 1 m", letno 2.000 točk - za vsak nadaljnji m", letno 1.000 točk 2.1.2. prenosni ulični panoji - do lm2, dnevno 10 točk - za vsak nadaljnji m", dnevno 8 točk 2.1.3. elektronske table, svetlobni panoji, pri kazovaln i ki, vi tri n e: - elektronske table do 2 m", letno 2.500 točk - elektronske table nad 2 m", letno 3.500 točk - reklamne stenske vitrine 2.000 točk - svetlobne vitrine 6.000 točk - svetlobni panoji in prikazovalniki do 6 m2, letno 10.000 točk - svetlobni panoji in prikazovalniki do 12 m", letno 20.000 točk 2.1.4. reklamni, plakatni in svetlobni stebri - reklamni in plakatni stebri 5.000 točk - svetlobni stebri 6.000 točk 2.1.5. transparenti in zastave - transparenti, do 10 m", dnevno 80 točk - zastave do 2 m", letno 1.400 točk - zastave nad 2 m", letno 1.500 točk 2.1.6. reklamni napisi in transparenti na fasadah objektov: - reklamni napisi, za vsak m" letno 200 točk - transparenti velikih dimenzij na fasadah objektov, letno, do 50 m2, 10.000 točk - za vsak nadaljnji m", dodatno 200 točk 2.1.7. jumbo panoji - dvostranski, kom, letno 10.000 točk - enostranski, kom, letno 5.000 točk 2.1.8. drugo oglaševanje na javnih površinah: - reklamni napisi na javnih prevoznih sredstvih, letno 2.000 točk - toplozračni in drugi baloni ter reklame, dnevno, kom 25 točk 2.2. zvočni objekti in naprave: 2.2.1..zvočni objekti in naprave 50 točk izven javnih lokalov, pavšal za vsakih 100 m2 talne površine, dnevno Pojasnila: a) Taksni zavezanci po tej tarifi so pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe, ki izvajajo oglaševanje oziroma so takšni zavezanci lastniki taksnih predmetov ali površin (panoji itd.), na katerih je taksni predmet nameščen. b) Za taksni predmet se ne štejejo usmerjevalne table, postavljene v okviru usmerjevalnega in obvestilnega sistema. c) Taksa se ne plača za državne, občinske in druge zastave, izobešene v skladu z občinskimi in drugimi predpisi d) Taksa po tarifni št. 2.2. se ne plačuje za javne prireditve v notranjosti zgradb. TARIFNA ŠTEVILKA 3 - parkiranje na javnih površinah 3.1. parkiranje na javnih površinah, za vsak m2dnevno - asfaltirane, tlakovane in podobne utrjene površine 2 točki - druge površine 1 točka Pojasnila: Taksni predmet po tej tar.št. je začasna uporaba javne površine za določen namen, ki ne predstavlja izvirne namembnosti tega prostora (parkiranje ob večjih prireditvah ipd.). TARIFNA ŠTEVILKA 4 - uporaba javnega prostora za kampiranje 4.1. uporaba javnega prostora za kampiranje, za vsak m2dnevno - asfaltirane, tlakovane in podobne utrjene površine 2 točki - druge površine 1 točka Pojasnila: Taksni predmet po tej tar. št. je začasna uporaba javnega prostora za določen namen (kot npr. šotorenje), ki ne predstavlja izvirne namembnosti tega prostora. TARIFNA ŠTEVILKA 5 - druge oblike uporabe javnih površin 5.1. gostinski vrtovi: 5.1.1. gostinski vrtovi, postavljeni v letni sezoni od l.maja do 30.septembra, za vsak m2 dnevno 3 točke 5.1.2. gostinski vrtovi, v ostalih 1,5 točke 5.2. kioski in stojnice: 5.3. gradbišča in drugi začasni nameni: 5.4. reklamne vitrine: mesecih, za vsak m" dnevno 5.4.1. vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, za vsak m2 letno 2500 točk 5.3.1. gradbišča, prekopi in drugi začasni nameni, za vsak m2 dnevno - če uporaba javne površine traja do 3 mesece - za uporabo javne površine nad 3 mesece 1 točka 2 točki 5.2.1. kioski in stojnice za gostinsko dejavnost, za vsak m" dnevno 5.2.1.1. kioski in stojnice za gostinsko dejavnost: 5.2.2. kioski in stojnice za drugo dejavnost, za vsak m" dnevno 5.2.2.2. kioski in stojnice za drugo dejavnost: - za vsak nadaljnji m" letno - za vsak nadaljnji m" letno 900 točk 400 točk 900 točk 400 točk 10 točk 8 točk Pojasnila: Taksni zavezanec po tej tarif.št. je vsakokratni uporabnik javne površine oziroma organizator prireditev. Taksa po tarif. Št. 5.2.2. se ne plačuje za tradicionalne letne sejme (sejmi na cvetni petek, Jakobov sejem, Martinov sejem). 99. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.7.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o avto-taksi prevozih v občini Ormož, ki obsega: Odlok o avto-taksi prevozih v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 6/03, z dne 28.5.2003) Odlok o spremembi odloka o avto-taksi prevozih v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07, z dne 29.3.2007) Šifra:007-00029/07 4 17 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o avto-taksi prevozih v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa način opravljanja avto - taksi prevozov, postopek pridobitve dovoljenja, zahtevane lastnosti vozil, dodatne pogoje za voznike in osnove za določitev avto - taksi postajališč na območju občine Ormož (v nadaljevanju: občina). 2. člen Območje, na katerem se opravljajo avto - taksi prevozi po določilih tega odloka, je območje občine Ormož. Pravica za opravljanje avto-taksi prevozov na območju občine se pridobi z dovoljenjem Oddelka za gospodarstvo Občinske uprave občine Ormož (v nadaljevanju: pristojni oddelek). II. DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE AVTO-TAKSI PREVOZOV 3. člen Dovoljenje za opravljanje avto - taksi prevozov na območju občine lahko pridobijo pravne in fizične osebe (v nadaljevanju: taksisti), če predložijo vsa dokazila predpisana z Zakonom o prevozih v cestnem prometu in tem odlokom. 4. člen Dovoljenje se izda za dobo veljavnosti licence za opravljanje avto-taksi prevozov. Taksist mora najmanj tri mesece pred iztekom veljavnosti dovoljenja vložiti pri pristojnem oddelku vlogo za izdajo novega dovoljenja. Taksist ne sme opravljati avto - taksi prevozov na območju občine z vozili ali vozniki, ki niso navedeni v dovoljenju občine. 5. člen K vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti: - veljavno licenco za avto-taksi prevoze - kopijo prometnega dovoljenja za avto-taksi vozilo - vozniško dovoljenje voznika avto-taksi vozila - polico nezgodnega zavarovanja za potnike. III. NAČIN IN ORGANIZACIJA OPRAVLJANJA AVTO-TAKSI PREVOZOV 6. člen Avto-taksi prevozi se opravljajo: z avto-taksi postajališč na javnih prometnih površinah z mesta, ki ga določi naročnik z ustavitvijo prostega avto-taksi vozila s parkirnega mesta avto-taksi vozila na zasebni površini. 7. člen Avto-taksi prevoznik, ki ima dovoljenje iz 2. člena tega odloka, lahko parkira in ustavlja vozilo na vsakem prostem avto-taksi postajališču. Izven postajališč avto-taksi prevoznik ne sme parkirati. Vozilo, parkirano ali ustavljeno na postajališču, ne sme imeti prižganega motorja, razen v času nizkih temperatur. 8. člen Avto-taksi postajališča in njihovo opremljenost določi oddelek Občinske uprave pristojen za področje prometa. Avto-taksi postajališča morajo biti urejena ob železniški postaji, avtobusni postaji in zdravstvenem domu. Po potrebi se na pobudo Območne obrtne zbornice Ormož ali Gospodarske zbornice Slovenije Območne zbornice Maribor uredijo postajališča tudi na drugih lokacijah, kjer se ugotovi večje povpraševanje po avto-taksi prevozih. 9. člen Avto-taksi prevoznikom se dovoli uporaba postajališč na občinski cesti pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Vozila za opravljanje avto-taksi prevozov morajo, ob zakonskih pogojih, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - imeti mora polico nezgodnega zavarovanja za potnike, - imeti mora mobilni telefon. 10. člen Avto-taksi prevoznik mora za najem avto-taksi postajališča skleniti letno najemno pogodbo na pristojnem oddelku. Letna najemnina za parkirno mesto za eno avto-taksi vozilo znaša 150 EUR, ki se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. 11. člen Avto-taksi vozila morajo imeti: - svetlobni napis »TAXI«, - taksimeter z vgrajenim tiskalnikom za izpis računa, - cenik avto-taksi prevozov na vidnem mestu v vozilu, - ime in priimek ter fotografijo voznika, - oznako »TAXI«, podatke o firmi, njenem sedežu ter telefonsko številko avto-taksi prevoznika na zunanji strani levih in desnih sprednjih vrat vozila s črkami višine najmanj 30 mm, - oznako, na vidnem delu na sprednji notranji strani v vozilu, izpisano s črkami višine najmanj 20 mm, ki vsebuje podatke o firmi in njenem sedežu ter številko telefona, - licenco za vozilo, - najmanj štiri vrata ter brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje. 12. člen Voznik mora: - naročeno vožnjo do cilja, ki ga določi naročnik, opraviti po najkrajši možni poti ali po poti, ki jo določi naročnik, - imeti ves čas vožnje vključen taksimeter, ki ga vključi ob odhodu in izključi ob prihodu na določeno mesto, - izdati račun za opravljeno vožnjo po ceniku iz prejšnjega člena. 13. člena Voznik na vožnji mora ustaviti vozilo in sprejeti potnika kadar je prost in z ustavitvijo ne krši predpisov o varnosti cestnega prometa. 14. člen Voznik ne sme med delovnim časom brez opravičenega razloga odkloniti naročila za prevoz potnika ali potnikove prtljage, če njena velikost ne presega prtljažnega prostora. 15. člen Voznik ni dolžan voziti oseb, ki bi lahko poškodovale vozila zaradi zaužitega alkohola ali mamil, napadalnih oseb ter oseb, ki bi same ali s svojimi stvarmi, obleko ali na kakšen drug načina lahko poškodovale ali onesnažile vozilo, razen v primerih, ko je treba nuditi pomoč osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače. 16. člen Kadar voznik, zaradi okvare ali drugih okoliščin, ne more dokončati začete vožnje, mora v najkrajšem možnem času zagotoviti potnikom nadomestno avto-taksi vozilo. 17. člen V avto-taksi vozilu je prepovedano kajenje. IV. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen Voznik avto-taksija, ki parkira vozilo v nasprotju z 7. členom tega odloka se kaznuje v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa. 20. člen Z globo 208 EUR se kaznuje avto-taksi prevoznik, če: - ne opremi avto-taksi vozila kot to določa 11. člen. - opravlja avto-taksi prevoze z vozili ali vozniki, ki niso navedeni v dovoljenju občine (3. odstavek 4. člen) VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Taksisti, ki ob uveljavitvi tega odloka že opravljajo avto-taksi prevoze in izpolnjujejo zakonske pogoje ter pogoje iz tega odloka in želijo to dejavnost opravljati še naprej, morajo pridobiti dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na območju občine v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. 22. člen Avto-taksi prevozniki morajo svoja vozila prilagoditi določbam tega odloka v roku enega leta. 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. 100. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki obsega: Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/02, z dne 3.7.2002) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07, z dne 29.3.2007) Šifra: 007-00022/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) I. Namen odloka 1. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občine Ormož. 2. člen S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, 2. vrsta in obseg storitev javne službe, 3. obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, 4. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 5. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 6. viri financiranja javne službe, način oblikovanja tarife in obračun storitev javne službe, 7. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in 8. nadzor nad izvajanjem javne službe ter 9. kazenske in prehodne določbe. 3. člen Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: 1. izboljšati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe, 2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij, komunalnih odpadkov, 3. zagotoviti obdelavo in predelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov, 4. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, 5. zagotoviti v največji meri obdelavo, predelavo in ponovno uporabo kosovnih odpadkov, 6. zagotoviti v največji meri odstranjevanje nevarnih frakcij, 7. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”, 8. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. II. Pojmi 4. člen Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen : 1. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec občine Ormož in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine Ormož ter povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe. 2. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi ter sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju občine Ormož. 3. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije.« Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov. 5. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti. 6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke. 7. Nevarni odpadki (nevarne frakcije) so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemičnih ali kužnih lastnosti lahko prispevajo ali imajo za posledico ogrožanje zdravja, če niso izolirani iz okolja, ki neposredno ali posredno učinkujejo na organizme zaradi njihove izpostavljenosti ali nalaganja v njih preko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali drugače. Odpadki se štejejo za nevarne, dokler ni dokazano nasprotno. 8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okolje varstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. 9. Zbiranje komunalnih odpadkov je pobiranje teh odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem komunalnih odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. 10. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo. 11. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. 12. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično - fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. 13. Zbirno mesto ostankov komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščeni zabojniki ali vrečke, v katere povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov neovirano odlagajo te odpadke. Zbirno mesto ostankov komunalnih odpadkov je običajno na zasebni površini. 14. Prevzemno mesto ostankov komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe ostanke komunalnih odpadkov v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto ostankov komunalnih odpadkov se za posamezno stavbo določi ob začetku uporabe storitev javne službe. 15. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in za prevzemanje in hranjenje posameznih ločenih frakcij opremljen prostor. 16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji kosovnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem ostankov komunalnih odpadkov. Povzročitelj kosovnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku. 17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit in za sprejemanje ter začasno skladiščenje posameznih nevarnih frakcij ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji nevarnih frakcij izvajalcu javne službe te odpadke. 18. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, ki po vnaprej dogovorjenem urniku kroži po naseljenih območjih, in je urejeno za prevzemanje nevarnih frakcij. Premična zbiralnica je tudi ustrezno opremljen prostor v naseljenem območju, ki se ga za krajši čas po vnaprej dogovorjenem urniku uredi v začasno zbiralnico nevarnih frakcij. 19. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij. III. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 5. člen Občina Ormož zagotavlja javno službo z dajanjem koncesije za: - zbiranje komunalnih odpadkov - ločeno zbiranje frakcij - zbiranje kosovnih odpadkov - zbiranje nevarnih frakcij - izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov s sortirci. 6. člen Javna služba se izvaja na celotnem območju občine Ormož IV. Vrste in obseg storitev javne službe 7. člen Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: 1. zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu: - prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za komunalne odpadke, oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v sortirnico, nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo komunalne odpadke, nabava in prodaja tipiziranih vrečk za prepuščanje komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo komunalne odpadke, - posredovanje registra uporabnikov javne službe za pretekli mesec izvajalcu obračuna storitev, zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki. 2. izločevanje papirja, kartona in stekla in drugih ločenih frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu: - prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih, - prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem, - prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru, - prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, - prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov, in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža, oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo, urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki. 3. zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu: občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo večje kose ločenih frakcij, redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij prevzel v zbirnem centru, obdelava kosovnih odpadkov, zagotavljanje predelave in odstranjevanja obdelanih kosovnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov, nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki. 4. zbiranje nevarnih frakcij v naslednje obsegu: - prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru, začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij, zagotavljanje odstranjevanja in predelave prevzetih nevarnih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil premičnih zbiralnic nevarnih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov za začasno hranjenje in vozil za prevoz nevarnih frakcij in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcij po predpisih na področju ravnanja z odpadki. 5. izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici v naslednjem obsegu: razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, oddajanje neonesnažene odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža, oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij, oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem, zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki, nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz z razvrščanjem komunalnih odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo, urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice, in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki. V. Obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev 8. člen Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine Ormož in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. Komunalne odpadke prevzema izvajalec javne službe tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. 9. člen Zbiranje komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji v zabojnikih velikosti 120, 240 in 1100 litrov ter po potrebi zabojniki večjega volumna (5 m3-8 m3). Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo te odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v zabojnikih ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri ti odpadki nastajajo ali na željo uporabnika storitve javne službe, če je v gospodinjstvu le en član. 10. člen Najmanjše število odvozov je 14 - dnevno, z zabojnikom volumna 120 1 ali tipizirano vrečko, če je pobiranje redno, ki ga je odobril izvajalec javne službe zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe ali na željo uporabnika storitve javne službe, če je v gospodinjstvu le en član. Največje število odvozov je enkrat tedensko. Velikost in število zabojnikov lahko uporabniki storitev javne službe menjajo vsak mesec, na svoje stroške. Informacijo o številu odvozov in datumu odvozov v vsakem naselju prejmejo občani v obliki koledarja odvoza v mesecu decembru za naslednje leto. Če imajo občani občasno več komunalnih odpadkov, morajo le - te odložiti v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe in to na dan odvoza ob zabojnik za prevzemanje komunalnih odpadkov. 11. člen Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na odvoz komunalnih odpadkov, dobi v uporabo zabojnik za komunalne odpadke, ki ga želi, izvajalec javne službe pa mu je ob predaji dolžan svetovati. V mestu lahko uporabniki stavb dobijo tudi zabojnik za biološke odpadke. Število in volumen zabojnikov v stavbah z več gospodinjstvi določi izvajalec. Pristojni organ občine Ormož lahko določi, da imajo posamezniki ali deli naselja oziroma mesta možnost prepuščanja komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah. Gre predvsem za individualne hiše z enim stanovalcem ali teren z težjo dostopnostjo odvoza odpadkov. 12. člen V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice : - papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke, - odpadne embalaže iz stekla, - drobne odpadne embalaže iz plastike ter - drobne odpadne embalaže iz kovine. Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v stavbi, v kateri se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu javne službe v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki ali upravljavci teh stavb sami. Več izvajalcev proizvodne ali storitvene dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredi skupno zbiranje ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih enega od njih. 13. člen Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji ločenih frakcij prepuščajo le - te mora biti na posameznem območju občine Ormož sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju. 14. člen Prevzemanje in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij se zagotavlja v enem zbirnem centru v območju občine Ormož. 15. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije : - papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke, - stekla vseh velikosti in oblik, vključno s prodajno embalažo iz stekla, - drobno plastiko, - odpadke iz plastike, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, - drobne odpadke iz kovin, - druge odpadke iz kovin vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, - les, vključno s transportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lesa, - oblačila, - tekstil, - doze za razpršila (aerosoli), - jedilna olja in maščobe, - barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki, in - električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi, - kosovne odpadke. Zbirni center je opremljen tudi za prepuščanje odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni odrez in manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih v zbirnem centru prepuščajo lastnikih teh prostorov. 16. člen V okviru zbiranja ločenih frakcij v zbirnem centru se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno oddajanje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij. V zbirnem centru se izvaja prevzemanje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij nadzorovano z osebjem, kije usposobljeno za tak prevzem. Odpremo kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddali v zbirnem centru ter njihovo obdelavo, predelavo in odstranjevanje zagotovi izvajalec javne službe. 17. člen Občasno zbiranje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih, ki so določena za prevzem teh odpadkov, izvaja izvajalec javne službe vsaj enkrat letno na vsem območju občine Ormož. 18. člen Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe občasno v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se njihovim povzročiteljem zagotavlja na 1000 prebivalcev. Občasno prevzemanje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat letno na vsakem od mest iz prejšnjega odstavka in vsaj enkrat letno ob začasnem skladišču nevarnih odpadkov. VI. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 19. člen Zbiranje in prevzemanje komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnem centru ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov. 1. Zbiranje komunalnih odpadkov 20. člen Izvajalec javne službe prazni zabojnike in nalaga tipizirane vrečke tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje zabojnikov. Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin. 21. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti : - redno praznjenje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, - redno pobiranje tipiziranih vrečk z zbranimi komunalnih odpadkov, - oddajo prevzetih komunalnih odpadkov za obdelavo, predelavo in odstranjevanje, - pranje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov z novimi, - nabavo novih zabojnikov za nove uporabnike storitev prevzemanja komunalnih odpadkov, - zamenjavo zabojnikov z zabojniki drugih velikosti na željo lastnika ali upravitelja objekta in ob spremenjenih količinah nastajanja komunalnih odpadkov v objektu, - nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe, - nabavo in vzdrževanje vozil za prevzemanje komunalnih odpadkov, - nabavo in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod. - vzdrževanje in nabava opreme v sortirnici za izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov. Tipsko obliko, velikost, barvo, material in označenost vrečke za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov določi pristojni organ občine Ormož v sodelovanju z izvajalcem javne službe. 22. člen Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta za ostanke komunalnih odpadkov mora biti 3 m. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalnih odpadkov, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno z najmanjšim zunanjim radijem 12m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega stavka. Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalnih odpadkov mora biti 4m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3m. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalnih odpadkov v križišču ali krivini mora biti 6,5m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3m in je zagotovljena preglednost križišča. 23. člen Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov. Prevzemno mesto za komunalnih odpadkov mora biti dostopno vozilom za odvoz teh odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnika v vozilo oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ lOm. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. 24. člen Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalnih odpadkov, način prepuščanja teh odpadkov (v zabojniku ali v vrečkah), velikost in število zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov se vodi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo ti odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest. 25. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov. Sprememba se lahko nanaša na ime in naslov uporabnika ter velikost in število zabojnikov. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje komunalnih odpadkov ter uskladi podatke za obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest. 26. člen Lastnik ali upravitelj stavbe mora zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja komunalnih odpadkov določen za prevzem teh odpadkov. Če prevzemno mesto ni hkrati zbirno mesto, so lahko zabojniki za prepuščanje komunalnih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja teh odpadkov določen za njihov prevzem. 27. člen Za čas do prevzema komunalnih odpadkov mora lastnik ali upravitelj objekta zagotoviti, da so zabojniki za prepuščanje teh odpadkov nameščeni na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo komunalnih odpadkov. Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina prostora primerne velikosti ter utrjena. 28. člen Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki so v lasti lastnika ali uporabnika stavbe, lahko pristojni organ občine Ormož določi namestitev zabojnikov na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev zabojnikov v stavbi ni možna. 29. člen Tipizirane vrečke za prepuščanje komunalnih odpadkov morajo povzročitelji teh odpadkov hraniti v času do prevzema komunalnih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer ti odpadki nastajajo ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. 30. člen Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja komunalnih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine Ormož, s tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe. 31. člen Zbiranje komunalnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine Ormož. Letni program zbiranja komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka vsebuje : - podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, katerim se zagotavlja zbiranje komunalnih odpadkov, - podatke o številu in razmestitvi prevzemnih mest ter velikosti zabojnikov in pogostosti zbiranja komunalnih odpadkov, - podatke o načrtovani letni količini zbranih komunalnih odpadkov po posameznih naseljih oziroma območjih poselitve, - časovna razporeditev zbiranja komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v zabojnikih na prevzemnih mestih, - časovna razporeditev zbiranja komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji teh odpadkov prepuščajo v vrečkah, - območja poselitve, kjer se komunalni odpadki prepuščajo samo v vrečkah, - način prodaje vrečk uporabnikom storitev javne službe, - število zabojnikov in vrečk, ki jih bo nabavil izvajalec v letu programa, - časovni razpored pranja zabojnikov, - podatke o izločanju ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici - opis zabojnikov in vozil za zbiranje komunalnih odpadkov, kijih bo nabavil v letu programa in - način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. 32. člen Pri izdelavi programa zbiranja komunalnih odpadkov je treba upoštevati, da se komunalne odpadke prevzema: - enkrat tedensko v mestu - najmanj enkrat na štirinajst dni na ostalih območjih občine. V primeru izpada zbiranja komunalnih odpadkov, po programu, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem teh odpadkov pa opraviti takoj, ko je to možno. 33. člen Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo ter količino prevzetih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti inšpekcijskim službam občine Ormož. 2. Ločeno zbiranje frakcij 34. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki sejo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstojijo. Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojni organ občine Ormož, ob sodelovanju z izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in pogoji za prepuščanje, če obstojijo. 35. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti: - redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnem centru, - redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, pri kateri nastajajo ločene frakcije, - oddajanje prevzetih ločenih frakcij za predelavo, - snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij, tako glede njihovega izgleda kot namena, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov, - opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno, - opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki, - vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo. 36. člen Zbiranje in prevzem ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine Ormož. Letni program zbiranja ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka vsebuje : - podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, katerim se zagotavlja zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij, - podatke o številu in razmestitvi zbiralnic ločenih frakcij ter njihovi opremljenosti glede na vrste ločenih frakcij, - podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij, ločeno po posameznih naseljih po posameznih ločenih frakcijah, - podatke o opremljenosti zbirnega centra ter o načrtovanih količinah prevzetih odpadkov, ločeno po posameznih ločenih frakcijah, - podatke o ureditvi zbirnega centra, iz katerih so razvidni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, - časovni razpored zbiranja in prevzemanja ločenih frakcij, ki so jih povzročitelji ločenih frakcij prepustili v zabojnikih za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru, - časovni razpored zbiranja ločenih frakcij, ki nastajajo v objektih s proizvodno in storitveno dejavnostjo, - opis predelave in način oddajanja ločenih frakcij v predelavo, za katere predelavo zagotavlja sam, - način oddajanja ločenih frakcij, ki jih kot odpadno embalažo oddaja po predpisu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, - število in vrsto zabojnikov, ki jih bo nabavil izvajalec po letnem programu, - časovni razpored pranja in drugih vzdrževalnih del na zabojnikih v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru, - opis opreme zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra, ki jih bo nabavil v letu programa in - način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojni organ in izvajalec zbiranja ločenih frakcij v koncesijski pogodbi. 3, Zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij 37. člen Zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni organ občine Ormož. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz prejšnjega odstavka vsebuje: - podatke o številu in razmestitvi prevzemnih mest kosovnih odpadkov ter lokacij za zbiralnice in premične zbiralnice nevarnih frakcij, - časovni razpored in način zbiranja in prevzemanja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, - opis in način obdelave kosovnih odpadkov pred oddajo v obdelavo ali odstranjevanje - časovni razpored in način odpreme kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki so jih povzročitelji teh odpadkov oddali osebju v zbirnem centru za predelavo in odstranjevanje, - opis predelave in odstranjevanja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, za katere predelavo in odstranjevanje zagotavlja sam, - opis opreme za zbiranje in prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, ki jih bo nabavil po letnem programu in - način obveščanja uporabnikov storitev javne službe. VII. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 38. člen Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna. Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo : - prepuščati zabojnike ali vrečke z komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja teh odpadkov, - prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v posebnih zabojnikih, kijih zagotovijo sami, - prepuščati vse kosovne odpadke na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov in zbirnem centru, - oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah in zbirnem centru. 39. člen Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki v zabojnike za ločene frakcije ali zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike za ločene frakcije ali zabojnike, ki so namenjeni za prepuščanje komunalnih odpadkov. 40. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da: - hranijo ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje, - pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov, - hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: - mešati ločenih frakcij med komunalne odpadke tako, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, - prepuščati odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov, - prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, - mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, - prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način, - prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v zabojnikih in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. 41. člen V zabojnike in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti : - nevarne frakcije, - odpadni gradbeni material in kamenje, - bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, - tople ogorke in pepel, - kosovne odpadke, - odpadke iz vrtov in - odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. 42. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan zbiranja teh odpadkov zagotoviti, da so zabojniki in vrečke, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo nazaj na zbirno mesto. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati komunalnih odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih. Če izpade redni prevzem komunalnih odpadkov, v času praznikov ali, če so zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje komunalnih odpadkov polni, mora povzročitelj teh odpadkov prepuščati te odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. V času zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju teh odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob zabojnikih. 43 člen Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. Če zbiranja biološko razgradljivih odpadkov povzročitelji ostankov komunalnih odpadkov ne uredijo s posebno pogodbo z izvajalcem javne službe, morajo zagotoviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami. 44. člen Lastniki ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu zabojnikov in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za pričetek izvajanja storitev javne službe. Lastniki ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta. Lastnikom ali upravljavcu iz prejšnjih odstavkov tega člena mora pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta komunalnih odpadkov v register prevzemnih mest. 45. člen Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj teh odpadkov na prevzemno mesto za kosovne odpadke do 6,00 ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. Odpadke, ki niso kosovni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne odpadke. Če odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. 46. člen Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. Povzročitelj odpadkov, ki odpadke, navedene v prejšnjem odstavku kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, kije namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če povzročitelj odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve navedenih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcijskih služb. Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške občine Ormož in na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb. 47. člen Sežiganje suhih odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi. Pri sežiganju suhih odpadkov iz vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja. 48. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij. Najkasneje 12 ur po končani prireditvi pa morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame zbrane odpadke. VIII. Viri financiranja javne službe 49. člen Izvajanje javne službe se financira : - iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, - od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij, - iz proračuna občine .Ormož, - iz drugih virov. Obseg stroškov, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, se podrobneje določi s cenikom storitev, na podlagi potrjenega programa dela. 50. člen Stroški, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja javne službe : 1. stroške poslovanja, ki so: - stroški najema osnovnih sredstev, - stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja, - stroški zavarovalnih premij, - stroški amortizacije, - stroški goriv in maziv, - stroški potrošnega materiala in nadomestnih delov, - stroški nabave novih osnovnih sredstev in - drugi stroški, kot so potni stroški, takse, kazni in podobno. 2. stroške dela; 3. splošne stroške; 4. zunanje stroške predelave zbranih kosovnih odpadkov, obdelave pred odstranjevanjem in odstranjevanja nevarnih frakcij in ostankov komunalnih odpadkov, kot to določajo predpisi na področju ravnanja z odpadki. IX. Oblikovanje cen storitev javne službe 51. člen Osnove za oblikovanje cen storitev javne službe so : - stroški zbiranja in prevzemanja komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij, - stroškov oddaje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij za predelavo in odstranjevanje, - stroškov obdelave komunalnih odpadkov in njihovo odstranjevanje. Prostornina nameščenih zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov in ločenih frakcij se uporablja tudi kot merilo za razdelitev vseh stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanjskimi ali poslovnimi enotami v stavbi ali delu stavbe, v katerem povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo te odpadke v skupni zabojnik. 52. člen Cena storitev javne službe se definira s tarifnim sistemom. Tarifni sistem in cenik za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na predlog izvajalca javne službe potrdi Občinski svet občine Ormož. X. Obračun storitev javne službe 53. člen Obračun storitev javne službe velja za uporabnika storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu vselitve v stavbo ali po dnevu začetka uporabe stavbe za izvajanje proizvodne ali storitvene dejavnosti. Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom storitev javne službe izvajalec javne službe na podlagi registra uporabnikov storitev javne službe za pretekli mesec. 54. člen Prostornino dejansko prevzetih komunalnih odpadkov se izračuna na podlagi: - prostornine zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje komunalnih odpadkov in - števila prevzemov komunalnih odpadkov. V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi s ceno vrečke. Prostornina dejansko prevzetih ločenih frakcij se pri prevzemu ločenih frakcij iz stavb, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, izračuna na podlagi: - prostornine zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij in - števila prevzemov ločenih frakcij. 55. člen Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je uporabnik ali lastnik stanovanja oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec javne službe potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stanovanja, ki so prazna najmanj 3 mesece. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec javne službe potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so prazni najmanj 3 mesece. XI. Vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 56. člen Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe, ki so v lasti ali v najemu občine Ormož so: - objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in opreme za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij - objekti zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe so : - zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov, - zabojniki za prevzemanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnem centru, - oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov, - oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij, - vozila za prevoz ločenih frakcij v predelavo, - oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - oprema in vozila za pranje in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov, - vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov v sortirnico za izločanje ločenih frakcij in - vozila za prevoz ločenih frakcij in komunalnih odpadkov iz sortirnice Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti uporabnikov storitev javne službe, so: - zabojniki za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov in ločenih frakcij v objektih in stavbah, v katerih se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost. XII. Nadzor nad izvajanjem javne službe 57. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. XIII. Kazenske določbe 58. člen Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: 1. ne zagotovi pogojev za prevzem komunalnih odpadkov, 2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru, 3. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij, na prevzemnih mestih, v stavbah, v katerih se izvaja proizvodna in storitvena dejavnost in pri kateri nastajajo ločene frakcije, 4. ne zagotovi pogojev za prevzem kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih in zbirnem centru, 5. ne zagotovi pogojev za prevzem nevarnih frakcij v zbiralnici nevarnih frakcij, premični zbiralnici nevarnih frakcij in zbirnem centru, 6. ne prevzema komunalnih odpadkov, in ne izloča ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnice skladno z letnim programom, 7. ne prevzema ločenih frakcij, skladno z letnim programom, 8. ne prevzema kosovnih odpadkov, skladno z letnim programom, 9. ne prevzema nevarnih frakcij, skladno z letnim programom, 10. ne vzdržuje zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi, 11. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov onesnažil, 12. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra, 13. ne zagotavlja pranja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, 14. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, 15. ne zagotovi predelave zbranih ločenih frakcij, 16. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo, skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo, 17. ne pripravi letnih programov zbiranja odpadkov v predpisanem roku, 18. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile, 19. ne prevzema in prevaža komunalne odpadkov s posebnimi vozili, skladno predpisom, 20. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe, 21. ne izdela registra prevzemnih mest, 22. ne izvaja pravilno in pravočasno obračuna storitve, 23. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena. 59. člen Z globo 125 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni pravna oseba: 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v zabojnikih ali v vrečkah, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami od 39. do 49. člena, 4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času, 5. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, 6. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, 7. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na prevzemnih mestih za kosovne odpadke in 8. piše in lepi plakate na zabojniki za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij. 60. člen Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in: 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v zabojnikih ali v vrečkah, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami od 39. do 49. člena, 4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času, 5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti v zabojnikih ali vrečkah za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov, 6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, 7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, 8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ravna v nasprotju z določbami 49. člena 9. piše in lepi plakate na zabojnike za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom iz prvega odstavka tega člena. 61. člen XIV. Prehodne in končne določbe Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe. 62. člen Izvajalec pripravi poročilo o zbiranju komunalnih odpadkov prvič za leto 2002 in sicer do 1.3.2003. V poročilu o zbiranju komunalnih odpadkov se prikažejo ločeno zbrane količine odpadkov po krajih ter dinamiki zbiranja. 63. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92, Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/97). 64. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 101. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož, ki obsega: Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/94, z dne 29.12.1994) Odlok o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/96, z dne 28.3.1996) Odlok o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/98, z dne 17.2.1998) Odlok o spremembi odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/98, z dne 21.7.1998) Odlok o spremembi odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/99, z dne 15.9.1999) Odlok o spremembi odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, z dne 16.11.1999) Odlok o spremembi odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/03, z dne 7.4.2003) Odlok o spremembi odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 5/06, z dne 15.3.2006) Odlok o spremembah odloka gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/07, z dne 7.5.2007) Šifra: 007-00025/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo načini in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb, strokovno-tehnične in pospeševalne naloge, varstvo uporabnikov javnih dobrin in viri financiranja ter druga vprašanja, ki so povezana z izvajanjem javnih služb. II. NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB 2. člen Občina z enim ali več odloki podrobneje uredi načine opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Kadar standardi in normativi iz 1. odstavka tega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z odloki iz prejšnjega odstavka. III. JAVNE SLUŽBE 3. člen Obvezne javne službe so: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, 3. ravnanje s komunalnimi odpadki, 4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, 5. javna snaga in čiščenje javnih površin, 6. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, 7. vzdrževanje občinskih javnih cest, 8. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. 4. člen Izbirne javne službe so: 1. pogrebne in pokopališke storitve ter urejanje pokopališč, 2. urejanje ulic in trgov s pripadajočimi objekti, 3. urej anj e in vzdrževanj e j avnih tržnic, 4. urejanje javnih parkirišč, 5. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, 6. dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, 7. dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, 8. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, 9. postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije na ulicah in trgih, 10. prevoz oseb po obstoječih žičniških napravah. Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 2. člena tega odloka za posamezno javno službo ni določeno drugače. 5. člen Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi pristojni organ lokalne skupnosti. 6. člen Infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje javnih služb v občini Ormož so: objekti in naprave za oskrbo z vodo; objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda; objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov; objekti in naprave, ki služijo za oskrbo naselij s plinom iz lokalnega omrežja; tržnica; - javni parki, nasadi, drevoredi in otroška igrišča; omrežje in naprave javne razsvetljave; objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda; - hudourniki, peš poti, dovozne poti, ulice, trgi, druge javne površine v naseljih in občinske javne ceste; - pokopališki objekti in naprave. Z odloki iz 2. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami. IV. NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 7. člen Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno ali z dajanjem koncesij. 8. člen Občina zagotavlja neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb z ustanavljanjem režijskih obratov ali javnih podjetij. Režijski obrat se ustanovi, kadar ni pogojev za ustanovitev javnega podjetja, ker bi bilo to neekonomično ali neracionalno zaradi majhnega obsega dejavnosti gospodarske javne službe, pa tudi ni pogojev za podelitev koncesije, ali ta ne bi bila smotrna. Vprašanja povezana z delovnim področjem režijskega obrata, pooblastili in odgovornostjo vodje režijskega obrata ter druga vprašanja se uredijo z aktom o ustanovitvi režijskega obrata. 10. člen Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lastnini občine ali kot podjetje z vložki zasebnega kapitala v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico ali javnim podjetjem se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja. Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje pristojni organ lokalne skupnosti. 11. člen Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. 12. člen Koncesionarje pridobiva koncendent na podlagi javnega razpisa ali vloge o zainteresiranosti. Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi pristojni organ lokalne skupnosti s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. 13. člen O izbiri koncesionarja odloči koncendent z upravno odločbo. Ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka javnega razpisa ali izbora ali daje izbor neutemeljen, lahko zahteva varstvo v skladu z zakonom. 14. člen Koncendent sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom. 15. člen Na podlagi odločitve Občinskega sveta se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti iz okvira gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebnopravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki idr.). Vlaganje sredstev se opravi z zbiranjem ponudb na podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge o zainteresiranosti. Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi Občinski svet v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. O izbiri koncesionarja osebe zasebnega prava na podlagi javnega razpisa ter o izbiri na podlagi vloge o zainteresiranosti po predhodnem soglasju občinskega sveta odloči vlagatelj z upravno odločbo. Ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka javnega razpisa ali izbora ali da je izbor neutemeljen, lahko zahteva varstvo v skladu z zakonom. 16. člen Z izbrano osebo sklene vlagatelj pogodbo o vlaganju javnega kapitala v skladu z zakonom. 17. člen Koncesijska pogodba ali pogodba o vlaganju se lahko, skladno z zakonom, sklene tudi s tujo pravno ali fizično osebo. V. ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 18. člen Z dajanjem koncesij se zagotavlja opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb iz 3. člena odloka od 1. do 6. točke, ter izvajanje izbirnih gospodarskih javnih služb iz 4. člena tega odloka od 2. do 10. točke. 18. a člen Izvajanje obvezne gospodarske javne službe, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, se izvaja v režijskem obratu. 18. b člen Izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest, razen vzdrževanja javnih poti se izvaja s koncesijo, vzdrževanje javnih poti pa se izvaja v skladu s 35. členom Zakona o gospodarskih javnih službah ali s koncesijo. 18. c člen Izvajanje izbirne gospodarske javne službe pogrebne in pokopališke storitve ter urejanje pokopališč se izvaja s koncesijo ali v skladu s 35. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. 19. člen Črtan. 20. člen Črtan. VI. UPRAVNE, STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE 21. člen Upravne naloge: normativne, procesne in nadzorne ter strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb opravlja pristojni občinski organ, v skladu s pristojnostmi, ki so določene s predpisom o organizaciji in delu občinske uprave v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Kadar to narekujejo razlogi racionalnosti in ekonomičnosti ali če so potrebna posebna strokovna znanja ali oprema, lahko upravni organ s soglasjem občinskega sveta s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku. VII. VARSTVO UPORABNIKOV 22. člen Naloge sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin opravlja sosvet krajevnih skupnosti. 23. člen Svet uporabnikov: usklajuje interese prebivalcev krajevnih skupnosti in gospodarstva ter predlaga skupne predloge pristojnemu organu lokalne skupnosti; zastopa interese krajanov in gospodarstva v zvezi z načrtovanjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do pristojnega organa lokalne skupnosti; zastopa interese krajanov in gospodarstva v razmerju do izvajalcev storitev in opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave; opravlja druge naloge v skladu s svojimi pravili ali drugimi akti o delu in poslovanju. Občinski svet zagotovi materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov. 24. člen Pristojni organ lokalne skupnosti je dolžan obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov. Občinski svet je dolžan obvestiti svet uporabnikov o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, pristojni organ lokalne skupnosti pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel pripombo ali predlog sveta. VIII. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 25. člen Gospodarske javne službe se financirajo s: ceno storitev in proizvodov, - proračunskimi sredstvi, lokalnim davkom, - prihodki izvajalcev, - posojili, tujimi vlaganji, voucherji. 26. člen Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/86, 2/87, 37/89, 21/90, 11/92, 37/92 in 21/93). 27. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 102. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož, ki obsega: Odlok o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/96, z dne 30.5.1996) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/03, z dne 02.12.2003) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/07, z dne 7.5.2007) Šifra: 007-00024/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o koncesiji za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se opredeljuje dejavnost, ki je predmet gospodarske javne službe, območje izvajanja javne službe, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, javna pooblastila koncesionarja, splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, začetek in čas trajanja koncesije, vire financiranja gospodarske javne službe, način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oz. varščine, nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, prenehanje koncesijskega razmerja, organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ pooblaščeni za sklenitev koncesijske pogodbe ter druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe. 2. člen (predmet in območje koncesije) Predmet koncesije je: a) oskrba s pitno vodo, katera zajema: - črpanje pitne vode; vzdrževanje čistilne naprave, filtrov, ozonatorja, klorinatorja, črpalk v črpališču; nadzor nad varstvenimi pasovi; - prečrpavanje pitne vode; nadzor nad distribucijo vode v omrežje in priključevanjem novih porabnikov; vzdrževanje omrežja, črpalnic, prečrpalnic, raztežilnikov, vodohramov, hidrantov; nadzor nad črpalnicami in prečrpalnicami, ter vodohrami; nadzor nad raztežilniki in UKW omrežjem; nadzor nad kakovostjo pitne vode in skrb o neoporečnosti pitne vode; dežurna služba za intervencijska popravila in ukrepanje ob izlitjih nevarnih snovi; - priprava strokovnih podlag za izdajo soglasij k prostorskim izvedbenim aktom, k dovoljenjem za posege v prostor in k priključitvi na javni vodovod ter vodenje evidenc le-teh; izvajanje kontrole in zamenjave nad merilnimi vodomeri v skladu z Odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo etaloni in merila (Uradni list RS, št. 2/1996). b) odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, katero zajema: nadzor nad kanalskim sistemom; vzdrževanje kanalskega sistema; vzdrževanje revizijskih jaškov, razbremenilnikov, zapornih zasunov; izvedba priključkov novih porabnikov na kanalski sistem; nadzor nad čistilnimi napravami in meritvami potrebnih veličin; - priprava strokovnih podlag za izdajo soglasij k prostorsko izvedbenim aktom, k dovoljenjem za posege v prostor in k priključitvi na javno kanalizacijo ter evidenco le-teh; doseganje čistosti vode za izpust v vodotok, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode na območju celotne občine Ormož. 3. člen (pogoji za opravljanje koncesije) Koncesionar mora za opravljanje koncesije iz 2. člena tega odloka izpolnjevati naslednje pogoje: da je kot pravna oseba registriran v Republiki Sloveniji; da je registriran za izvajanje navedenih dejavnosti, in da ima za to vsa potrebna dovoljenja pristojnih organov; da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe; da mu ni bila v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, kije povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, kije predmet koncesije; da ima poravnane davke in druge obvezne dajatve; da je finančno usposobljen za izvajanje koncesionirane dejavnosti; da ima ustrezna dokazila in reference ipd., ki potrjujejo, da ima potrebna znanja in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe; da razpolaga z zadostnim strokovnim kadrom za racionalno izvajanje koncesionirane dejavnosti in sicer z: * pod a) delavcem z VIL stopnjo izobrazbe gradbene ali tehnične usmeritve, VIL stopnje izobrazbe kemijske ali biološke usmeritve in ustreznim številom delavcev V. stopnje izobrazbe strojne usmeritve, VKV delavcev strojne usmeritve in KV delavcev * pod b) delavcem z VIL stopnjo izobrazbe gradbene ali tehnične usmeritve, VIL stopnjo izobrazbe kemijske ali biološke usmeritve in ustreznim številom VKV delavcev elektro usmeritve in delavcev V. stopnje izobrazbe strojne ali kemijske usmeritve da ima v lasti ali posesti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti in sicer: * prevozna sredstva (osebno terensko vozilo, poltovorno vozilo) * delovne stroje (rovokopač, motorni agregat, rezalka, vrtalni stroj, črpalke, ustrezno število delovnega orodja in zaščitne opreme za delavce) * sredstva za opravljanje dezinfekcije omrežja in naprav da je ustrezno organiziran in usposobljen za delo pri odpravi elementarnih in drugih nepredvidenih dogodkov na infrastrukturnih objektih in napravah, ki so predmet koncesije; da razpolaga z ustreznimi tehničnimi sredstvi za telefonsko povezavo (paging) in za evidenco in obračun porabnikov, količine pitne vode in količine odpadne vode; da predloži ustrezne oblike zavarovanja (varščino) za kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti; da pripravi in predloži program delovanja dejavnosti. 4. člen (javna pooblastila) Koncesionarju bo koncendent podelil naslednja javna pooblastila: izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti za čas trajanja koncesijske pogodbe; izključno pravico prodaje vode na območju opredeljenem v koncesijski pogodbi; - pravico upravljanja z objekti in napravami za oskrbo z vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda; - pravico sklepati pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadnih voda; - pravico pripravljati strokovne podlage za izdajo soglasij k prostorsko ureditvenim aktom, k dovoljenjem za posege v prostor, k priključitvi na javni vodovod in javno kanalizacijo. 5. člen (pogoji za opravljanje koncesije) Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji: da zagotavlja za uporabnike kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti; da spoštuje strokovno tehnične organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz razvojnega programa občine; da pri opravljanju koncesionirane dejavnosti dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative in da upošteva cene, ki jih oblikuje oz. določa občina v skladu s postopkom, ki ga določa zakon oz. akt lokalne skupnosti; da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to pristojni. 6. člen (trajanje koncesije) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas. Koncesija prične veljati z dnem podpisane koncesijske pogodbe. Doba trajanja koncesije se določi v koncesijski pogodbi. Koncesijska pogodba se po njenem preteku lahko podaljša oz. ima koncesionar pri sklepanju pogodbe o koncesiji prednost. 7. člen (viri financiranja) Gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar se financira iz: - cene pitne vode; cene čiščenja in odvajanja odpadnih voda; - proračunskih sredstev. 8. člen (nadomestilo koncendentu) Koncesionar za pridobljeno koncesijo plačuje koncendentu letno nadomestilo za pridobitev koncesije, katerega višina se določi na podlagi razpisne ponudbe izbranega koncesionarja s koncesijsko pogodbo. 9. člen (nadzor nad izvajanjem koncesije) Strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojni upravni organ občine Ormož. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 10. člen (način prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe; - z odkupom koncesije; z odvzemom koncesije; s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo. 11. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) Koncesijska pogodba preneha: - po preteku, če je sklenjena za nedoločen čas z razdrtjem. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe, se določi v koncesijski pogodbi. 12. člen (odkup koncesije) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, kije predmet koncesije, koncendent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe. Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijski pogodbi, s katero se določi tudi način, obseg in pogoji odkupa. Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncendent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. 13. člen (odvzem koncesije) Koncendent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku; če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba. Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 14. člen (prevzem koncesije) Koncendent lahko prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo. Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 15. člen (javni razpis) Koncesionarja pridobiva koncendent na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O javnem razpisu za podelitev koncesije odloča občinski svet s sklepom, s katerim tudi določi natančne razpisne pogoje. 16. člen (izbor koncesionarja) O izbiri koncesionarja odloči koncendent z upravno odločbo. 17. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) Koncendent sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom. Pogodbo podpiše župan. 18. člen (odgovornost za škodo) Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi. 19. člen (splošna določila) Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega odloka in koncesijske pogodbe. 20. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 103. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki obsega: Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/02, z dne 23.9.2002) Odlok o spremembah odloka o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/04, z dne 9.11.2004) Odlok o spremembah odloka o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/07, z dne 7.5.2007) Šifra: 007-00027/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določi predmet in pogoji koncesije za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 2. člen (predmet in območje koncesije) Predmet koncesije so naslednje vrste del: I. zbiranje komunalnih odpadkov, ki obsega: - prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih mestih za komunalne odpadke, oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v sortirnico, nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo komunalne odpadke, nabava in prodaja tipiziranih vrečk za prepuščanje komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo komunalne odpadke, - posredovanje registra uporabnikov javne službe za pretekli mesec izvajalcu obračuna storitev zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki. II. ločeno zbiranje frakcij, ki obsega: - prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih, - prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na prostem, - prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru, - prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, - prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov, in jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža, oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih centrih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij, oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih odpadkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo, urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov, in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki. III. zbiranje kosovnih odpadkov, ki obsega: občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogovorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo večje kose ločenih frakcij, redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij prevzel v zbirnem centru, obdelava kosovnih odpadkov, zagotavljanje predelave in odstranjevanja obdelanih kosovnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov, nabava in vzdrževanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki. IV. zbiranje nevarnih frakcij, ki obsega: - prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec ločenega zbiranja frakcij prevzel v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru, začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih nevarnih frakcij, zagotavljanje odstranjevanja in predelave prevzetih nevarnih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil premičnih zbiralnic nevarnih frakcij, nabava in vzdrževanje zabojnikov za začasno hranjenje in vozil za prevoz nevarnih frakcij in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcij po predpisih na področju ravnanja z odpadki. V. izločanje ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici, ki obsega: razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje, oddajanje neonesnažene odpadne embalaže, ki je izločena v okviru razvrščanja komunalnih odpadkov v sortirnici, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici in niso odpadna embalaža, oddajanje nevarnih frakcij, ki so izločene v okviru izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici, izvajalcu zbiranja nevarnih ločeno zbranih frakcij, oddajanje ostankov komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici, v odlaganje oziroma v obdelavo pred njihovim odlaganjem, zagotavljanje odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki, nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici za razvrščanje komunalnih odpadkov, nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz z razvrščanjem komunalnih odpadkov izločenih ločenih frakcij v predelavo, urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema sortirnice, in zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o izločenih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki. Koncesija se izvaja na območju celotne občine Ormož. 3. člen (p°g°ji za opravljanje koncesije) Koncesionar mora za opravljanje koncesije iz 2. člena tega odloka izpolnjevati naslednje pogoje: da je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik registriran za opravljanje dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki; da je ustrezno tehnično opremljen za izvajanje koncesionirane dejavnosti in razpolaga z vozili, katerih osna obremenitev ne presega predpisane osne obremenitve na občinskih cestah; da razpolaga z zadostnim strokovnim kadrom za izvajanje koncesionirane dejavnosti; da pripravi in predloži program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami v skladu z 2. odstavkom 23. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s kumunalnimi odpadki (Ur. l.RS št. 21/01); da pripravi in predloži program zbiranja komunalnih odpadkov s cenikom; da pripravi in predloži program zbiranja ločenih frakcij s cenikom; da pripravi in predloži program zbiranja kosovnih odpadkov s cenikom; da pripravi in predloži program zbiranja nevarnih frakcij s cenikom; da ima poravnane davke in druge obvezne dajatve; da je finančno usposobljen za izvajanje dejavnosti. 4. člen (javna pooblastila) Koncesionarju bo koncendent podelil naslednja javna pooblastila: izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti za čas trajanja koncesijske pogodbe; izključno pravico upravljanja z infrastrukturnimi objekti in napravami, potrebnimi za opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe. 5. člen (pogoji za opravljanje koncesije) Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji: da zagotavlja za uporabnike kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti; da upošteva strokovna-tehnične organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz državnega, regionalnega in občinskega razvojnega programa; da pri opravljanju koncesionirane dejavnosti dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje dejavnosti, ki jih določajo predpisi; da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to pristojni. 6. člen (trajanje koncesije) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas. Koncesijska pogodba se sklene za 10 let. Koncesija prične veljati z dnem podpisane koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se po njenem preteku lahko podaljša oz. ima koncesionar pri sklepanju pogodbe o koncesiji prednost. 7. člen (viri financiranja) Gospodarska javna služba, ki jo opravlja koncesionar se financira iz: - plačil uporabnikov za storitve javne službe, od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij, iz proračuna občine Ormož, iz drugi virov. 8. člen (nadomestilo koncendentu) Koncesionar za pridobljeno koncesijo plačuje koncendentu letno nadomestilo za pridobitev koncesije, katerega višina se določi na podlagi razpisne ponudbe izbranega koncesionarja s koncesijsko pogodbo. 9. člen (nadzor nad izvajanjem koncesije) Strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojni upravni organ občine Ormož. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti gospodarske javne službe opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 10. člen (način prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncendentom in koncesionarjem preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe; s prenehanjem koncesionarja ali stečaja koncesionarja; - z odkupom koncesije; z odvzemom koncesije; s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo do dneva, ko to prevzame drug izvajalec. 11. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) Koncesijska pogodba preneha: - po preteku časa, za katerega je bila sklenjena; - z odpovedjo koncesije; z razdrtjem. Vsaka stranka lahko odpove koncesijsko pogodbo. Odpovedni rok se določi v koncesijski pogodbi in ne sme biti krajši od 6 mesecev. Koncendent lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncesionar krši bistvene določbe koncesijske pogodbe, če povzroča škodo uporabnikom storitev javne službe ali drugim osebam ali če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti. Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju koncesijske pogodbe določijo v koncesijski pogodbi. 12. člen (prenehanje koncesionarja ali stečaj koncesionarja) Koncesijsko razmerje preneha z dnem prenehanja koncesionarja ali z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka nad koncesionarjem. Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti v primeru prenehanja koncesionarja ali stečaja koncesionarja določijo v koncesijski pogodbi. 13. člen (odkup koncesije) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, kije predmet koncesije, koncendent pa v določnem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe. Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijski pogodbi, s katero se določi tudi način, obseg in pogoji odkupa. Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncendent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. 14. člen (odvzem koncesije) Koncendent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: če ne začne opravljati koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku, če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba. Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. V primeru odvzema koncesije se smiselno uporabijo določbe Zakona o prisilnem odkupu koncesije. 15. člen (prevzem koncesije) Koncendent lahko začasno prevzame za koncesionarjev račun izvrševanje gospodarske javne službe v režijo, če: koncesionar zaradi ravnanja pri njem zaposlenih ljudi ne zagotovi opravljanja te gospodarske javne službe ali če koncesionar pri prenehanju koncesijskega razmerja ne zagotovi nepretrganega opravljanja službe do dneva, ko njeno opravljanje prevzame drug izvajalec. 16. člen (razpis koncesije) Koncesija za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se odda po javnem razpisu, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V objavi javnega razpisa se zlasti določi: - predmet koncesije; - postopek izbire koncesionarja; kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije; rok za predložitev vlog; naslov, prostor, datum in ura javnega odpiranja vlog in rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa. 17. člen (izbor koncesionarja) Postopek v zvezi z izbiro koncesionarja vodi posebna tri članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Izmed pravočasno prispelih in popolnih vlog izbere koncesionarja koncendent z upravno odločbo. V odločbi o izbiri se določi rok , v katerem mora koncesionar podpisati pogodbo, sicer odločba preneha veljati. Odločba preneha veljati tudi, če izbrani koncesionar ne izpolni pogojev določenih z odločbo. 18. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) Koncendent sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom. Pogodbo podpiše župan. 19. člen (odgovornost za škodo) Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi. 20. člen (splošna določila) Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega odloka in koncesijske pogodbe. Koncesionar ne more prenesti izvajanja javne službe ali katerekoli njene sestavine na drugo osebo. 21. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 104. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, ki obsega: Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/02, z dne 22.7.2002) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07, z dne 29.3.2007) Šifra: 007-00023/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok ureja način izvajanja obvezne lokalna gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Ormož. 2. člen S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, 2. vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. viri financiranja javne službe in obračun storitev javne službe, 6. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe ter 8. kazenske in prehodne določbe. 3. člen Cilji odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po tem odloku so: zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov v skladu z zakonodajo in predpisi, - preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov, uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, sanacija obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava - Ormož. II. Organizacijska in prostorska zasnova javne službe 4. člen Občina Ormož zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov s koncesijo. 5. člen Javna služba se izvaja na celotnem območju občine Ormož. III. Vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev 6. člen Javna služba po tem odloku obsega: zagotavljanje storitev javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, vzdrževanje, upravljanje in sanacijo obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava - Ormož ter njegovih objektov in naprav skladno s predpisanimi pogoji, zapiranje odlagališča ter okolje varstvene ukrepe po zaključku delovanja odlagališča in upravljanje odlagališča po zaprtju. 7. člen Izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in drugi imetniki odpadkov smejo odlagati ostanke komunalnih odpadkov na obstoječem odlagališču nenevarnih komunalnih odpadkov Dobrava - Ormož. 8. člen Na obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov Dobrava - Ormož se odlagajo ostanki komunalnih odpadkov v času sanacije odlagališča, vendar najdlje do leta 2008. Po zaprtju odlagališča mora občina priskrbeti nadomestno odlagališče za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 9. člen Na odlagališču odpadkov je dovoljeno odlagati odpadke takšne vrste in količine, kot je to določeno z veljavnimi predpisi in v skladu s sanacijskim programom odlagališča. 10. člen Odlagališče nenevarnih odpadkov upravlja izvajalec javne službe odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. Upravljavec iz 1. odstavka tega člena mora za upravljanje odlagališča: - pridobiti predpisano dovoljenje za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, imeti poslovnik za obratovanje odlagališča izdelan v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov, voditi obratovalni dnevnik, zagotavljati vse ukrepe za delovanje odlagališča v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov, varovati odlagališče pred odlaganjem drugih odpadkov, ki ne sodijo nanj, letno meriti zapolnjenost odlagališča, zagotavljati varno obratovanje odlagališča, obveščati občane o obratovanju odlagališča. 11. člen Obratovalni čas na odlagališču določi upravljavec v soglasju z Občino Ormož. Izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in drugi imetniki odpadkov so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na način, ki ga določi upravljavec odlagališča. 12. člen Upravljavec odlagališča mora o delovanju odlagališča poročati občini najmanj enkrat letno in sicer o: količinah in vrstah odpadkov, ki so bili odloženi, sredstvih zbranih z odlaganjem, vseh aktivnostih, ki jih izvaja v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov. Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljalec odlagališča oddati najkasneje do 31. marca za preteklo leto. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 13. člen Imetnik odpadkov, ki oddaja odpadke v odlaganje na odlagališče nenevarnih odpadkov mora izdelati oceno odpadkov v skladu z 11. členom Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00). 14. člen Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov. Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori jih odstranijo na njegove stroške izvajalci javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki na zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinskega komunalnega nadzora. Če storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinskega komunalnega nadzora na stroške proračuna občine. VI. Viri financiranja javne službe 15. člen Izvajanje javne službe se financira iz: iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, iz proračuna občine Ormož, iz drugih virov. 16. člen Stroški odlaganja odpadkov se obračunajo po kg odloženih odpadkov. Obseg stroškov, ki oblikuje ceno storitev izvajanja javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, se podrobneje določi s cenikom za obračun storitve. Cenik pripravi izvajalec javne službe. Cena storitve se določi v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi. 17. člen K ceniku za obračun storitve javne službe da soglasje Občinski svet Ormož. V kolikor občinski svet ne soglaša s predloženim cenikom, izpad dohodka v zvezi z izvajanjem dejavnosti pokrije občina iz občinskega proračuna. 18. člen Obračun storitve javne službe opravlja izvajalec javne gospodarske službe. VII. Vrsta in obseg objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe 19. člen Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe, ki so v lasti občine so: odlagališče komunalnih odpadkov, čistilna naprava s sistemom za namakanje v sklopu odlagališča, dovozna pot. Naprave, ki se jih potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe so: - prostori za osebje, zabojniki za začasno skladiščenje odpadkov, ki ne sodijo na odlagališče nenevarnih odpadkov, - protipožarna oprema, strojna oprema potrebna za razgrinjanje in teptanje odpadkov. VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. IX. Kazenske določbe 21. člen Z globo 835 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe če krši 9.,10., 11. in 12. člen tega odloka. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe izvajalca iz 1. odstavka tega člena. 22. člen Z globo 835 EUR se kaznujejo za prekršek izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in imetniki odpadkov če: - kršijo 9. člen tega odloka, odlagajo ostanke komunalnih odpadkov izven odlagališča, ne izdelajo ocene odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče, odlagajo odpadke izven obratovalnega časa odlagališča. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz 1. odstavka tega člena. Z globo 208 EUR se kaznuje za prekršek imetnik odpadkov iz 1. odstavka tega člena, ki ni pravna oseba. X. Prehodne in končne odločbe 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. 105. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o oskrbi z vodo v Občini Ormož, ki obsega: Odlok o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, z dne 15.5.1997) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 15/03, z dne 21.10.2003) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07, z dne 29.03.2007) Šifra: 007-00028/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari koncesionar (v nadaljevanju: upravljavec). 2. člen Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca. 3. člen Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo. 4. člen Upravljavec je v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka dolžan sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav, katere upravlja. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 5. člen Objekti in naprave uporabnikov so: 1. vodomerni jašek ali niša; 2. obračunski vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma; 3. interno vodovodno ali hidrantno omrežje; 4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje. 6. člen Objekti in naprave upravljavca so: a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave: - priključno omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni jašek ali niša; omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje); omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje); omrežje za vzdrževanje javnih površin; črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju; naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju. b) primarno vodovodno omrežje in naprave: omrežje in narave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; vodohrani; cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov; cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji); c) magistralno vodovodno omrežje in naprave: omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije; tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja; vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji. III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD 7. člen Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda pristojni organ občine Ormož v skladu z določili odloka na podlagi strokovnih podlag upravljavca. 8. člen Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna za vse novogradnje. Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. 9. člen Pristojen organ občine Ormož izdaja na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi upravljavec soglasje k: - prostorskim ureditvenim aktom, dovoljenjem za poseg v prostor v skladu z zakonodajo, začasnem priključku po postopku in v obliki, ki ga določa pravilnik iz 4. člena tega odloka - priključitvi. 10. člen Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: a) za soglasje k projektni dokumentaciji: - lokacijsko informacijo, - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod, - soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje. b) za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: - pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiško knjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967), - katastrski načrt (mapna kopija), - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - načrt strojne (vodovodne) napeljave, - soglasje za prekop cestišča, - soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje. c) soglasje za začasni priključek: - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - odločbo upravnega organa o začasnem objektu, - opis predvidene porabe vode. Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se predloži dokumentacija iz b) točke prvega odstavka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano. 11. člen Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE 12. člen Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira). 2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi. 3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom. 4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun. 5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav. 6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev). 7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca - prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca. 12. a člen Določbe 12. člena se smiselno uporabljajo v primeru prevzema objektov in naprav vaških vodovodov v upravljanje in priključitev na javni vodovod. V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA 13. člen Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. 14. člen Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. VI. VARČEVANJE Z VODO 15. člen V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno) ima upravljavec pravico brez povračilo škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Skrbeti pa mora predvsem za prednostno preskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. 16. člen Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost. VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE 17. člen Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali pa je vodomer začasno v okvari. 18. člen Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, na območju, ki ga oskrbujejo z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode. Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca -dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih porabnikih. 19. člen Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik se sme predstavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. 20. člen Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s števnino, ki se obračunava mesečno ob ceni za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode. 21. člen Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo. 22. člen Uporabnik je dolžan zgraditi vodomer praviloma v zunanjem jašku in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Uporabnik je dolžan upravljavcu, na njegovo pisno zahtevo, sporočiti stanje vodomera na določen dan. 23. člen Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik nemudoma prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, daje točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nositi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. VIII. OBRAČUN OSKRBE Z VODO 24. člen Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. 25. člen Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode opravi odčitavanje vodomerov upravljavec enkrat letno. Odčitavanje se lahko opravi večkrat zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika ali upravljavca. Večjim porabnikom vode (pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, zavodom in hišnim svetom), ki porabijo mesečno več kot 50 m3 vode, opravi odčitavanje vodomerov upravljavec mesečno. 26. člen Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe. Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe je osnova za obračun maksimalna možna poraba na priključek. IX. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV 27. člen Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov za obračunsko obdobje. Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode se obračun vrši mesečno za pretekli mesec na podlagi povprečne porabe vode v preteklem letu. Na osnovi odčitane dejanske porabe vode se obračun opravi najmanj enkrat letno. Uporabnik vode ima pravico v primeru spremembe porabe vode zahtevati od upravljavca spremembo podlage za obračun vode med letom. Gospodinjstva in manjši uporabniki lahko sami odčitavajo dejansko porabo vode in jo sporočijo upravljavcu do 30. v mesecu za tekoči mesec. Večjim porabnikom vode (pravne osebe, samostojni podjetniki, zavodi in hišni sveti), ki porabijo mesečno več kot 50 m3 vode, se vrši obračun mesečno za pretekli mesec na podlagi dejansko odčitane porabe vode. 28. člen V primerih, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, le - ti, z medsebojnim sporazumom določijo pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu in delitev stroškov med posameznimi uporabniki. Občina in upravljavec internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. 29. člen Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici ali računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, mora upravljavec brez predhodnega obvestila, prekiniti dobavo vode. X. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV 30. člen Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznost: 1. da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov; 2. da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda; 3. da vzdržuje priključke; 4. da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z veljavno zakonodajo ali na zahtevo uporabnika kot to določa 23. člen odloka; 5. da redno kontrolira in zagotavlja kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje; 6. da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvi dobave vode; 7. da vodi kataster vodovoda in ostale evidence; 8. da redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode; 9. da pripravlja strokovne podlage za izdajo soglasij in omogoča priključitev na javni vodovod kot to določa ta odlok; 10. da organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom; 11. da sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtorizacijo; 12. da skrbi za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov; 13. da kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod. 31. člen Uporabniki imajo naslednje obveznosti: 1. da redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do ob snegu, ledu in ostalih materialov; 2. da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode; 3. da kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi; 4. da takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov; 5. da pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti; 6. da redno plačujejo vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku; 7. da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov; 8. da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode; 9. da si pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije; 10. da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. 32. člen Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov morajo pri opravljanju del poskrbeti, da ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju. Dela morajo izvajati pod nadzorom upravljavca vodovoda. Vsi stroški zakoličb, nadzorov ali eventualnih prestavitev vodovodnega omrežja ali naprav bremenijo investitorja. Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija, inp.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV 33. člen Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenja požarov. Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, gasilske vaje, preizkušanje, izpiranje vodovodov in za polnjenje cistern za razvod vode, je dovoljen le s soglasjem upravljavce. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba. 34. člen Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. 35. člen Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil. XII. PREKINITEV DOBAVE VODE 36. člen Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih: 1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, 2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja pristojnega organa Občine Ormož, 3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja, 4. če je uporabnik brez soglasja pristojnega organa Občine Ormož dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširil svojo napeljavo 5. če je uporabnik onemogočil delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka, 6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi. Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez predhodnega obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih: 1. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo; 2. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu ali položnici po izteku plačilnega roka niti v 15 dneh po prejemu pismenega opomina; 3. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode. Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. 37. člen Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. Priključek upravljavec ukine tako da: fizično odstrani priključni ventil in cev, izbriše priključek iz katastra, - vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev, Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. 38. člen Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalni del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora pa o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. 39. člen V primeru nepredvidljivih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. XIII. KAZENSKE DOLOČBE 40. člen Z globo 835 € se kaznuje upravljavec javnega vodovoda: 1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda; 2. če neopravičeno prekine dobavo vode; 3. če ne dopusti priključitve, kot to določa 8. člen; 4. če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja; 5. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanje ob nastopu višje sile (15. člen); 6. če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 8., 10. in 12. tč. 30. člena tega odloka. Z globo 208 € se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca. 41. člen Z globo 125 € se kaznuje za prekršek uporabnikov fizična oseba, če: 1. se ne priključi na javni vodovod; 2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca; 3. ne izpolnjuje obveznosti iz L, 2., 4., 6., 7., 8. in 10. točke 31. člena; 4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi; 5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 33. členom. Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik - pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik z globo 835 €, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 208 €. 42. člen Z globo 417 € se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (32. člen); 2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane (10. tč. 31. člena) Z globo 125 € se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 2. točke 1. odstavka tega člena. Z globo 208 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 43. člen Pooblaščeni predlagatelj za prekrške iz 41. in 42. člena tega odloka je upravljavec javnega vodovoda. 44. člen V roku 1. leta po uveljavitvi tega odloka so vsi upravljavci javnih vodovodov iz 2. člena tega odloka dolžni poskrbeti za upravljanje le-teh v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. 45. člen V roku enega leta so vsi uporabniki iz 8. člena tega odloka dolžni urediti priklop. 46. člen Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske, službe pristojni organ občinske uprave pa opravlja strokovni nadzor. 47. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 23/88, 21/90, 11/92 in 21/93) 48. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Občine Ormož. 106. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18.07.2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javne agencije, ki obsega: Odlok o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/02, z dne 22.7.2002) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 1/03, z dne 4.2.2003) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/04, z dne 9.11.2004) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 14/06, z dne 20.7.2006) Šifra: 007-00009/2007 Ormož, dne 18.07.2007 ŽUPAN ALOJZ SOK ODLOK O USTANOVITVI JAVNE AGENCIJE (Uradno prečiščeno besedilo - UPB 1) 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (Ustanovitev) Občina Ormož na podlagi določb Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št.) in Zakona o skladnem regionalnem razvoju (Uradni list RS, št. 60/99) ter na njegovi podlagi izdanih predpisov ustanavlja javno agencijo. Javna agencija deluje skladno s predpisi iz prejšnjega odstavka in s tem ustanovitvenim aktom. 2. člen (Ustanovitelj) Ustanovitelj javne agencije je Občina Ormož. Pristojnosti ustanovitelja določata Zakon o javnih agencijah ter ta ustanovitveni akt. 2. IME IN SEDEŽ JAVNE AGENCIJE 3. člen (Ime in sedež) Ime javne agencije je Javna razvojna agencija občine Ormož, javna agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija). Sedež agencije je v Ormožu. Poslovni naslov agencije je Kerenčičev trg 4. Agencija ima žig okrogle oblike, ki vsebuje ime Javna razvojna agencija občine Ormož, javna agencija. 3. NAMEN JAVNE AGENCIJE 4. člen (Namen ustanovitve javne agencije) Agencija se ustanovi z namenom opravljanja razvojnih in strokovnih nalog, predvsem sodelovanja pri pripravi regionalnega in skupnih razvojnih programov ter drugih nalog s področja regionalne in občinske strukturne politike v občini Ormož, še zlasti nalog, ki se nanašajo na pospeševanje gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja ter izvajalskih nalog s področja strukturne politike. 4. NALOGE IN DEJAVNOSTI JAVNE AGENCIJE 5. člen (Naloge agencije) Agencija opravlja razvojne naloge, povezane z namenom njene ustanovitve, predvsem: - priprava in spremljanje občinskega razvojnega programa - sodelovanje pri pripravi regionalnih in skupnih razvojnih programov, - spremljanje, poročanje in nadzor izvajanja regionalnih in drugih razvojnih programov na območju ustanovitelja, - svetovanje in prijava projektov na razpise za dodeljevanje regionalnih in drugih razvojnih spodbud, - organiziranje in koordinacija drugih nalog s področja regionalne in občinske strukturne politike, - sodelovanje pri pripravi drugih občinskih dokumentov razvojnega načrtovanja, strategije občinskega in regionalnega razvoja in razvojnih programov, - svetovanje in opravljanje strokovnih nalog za ustanovitelja ter druge pravne in fizične osebe v okviru namena agencije, - razporejanje in dodeljevanje finančnih spodbud in drugih sredstev, - priprava programov medobčinskega in čezmejnega sodelovanja, - razvoj podjetniške infrastrukture, - sodelovanje pri oblikovanju regijskih skladov - spodbujanje razvoja turizma v skladu z 21. členom Zakona o spodbujanju razvoja turizma in - nadzorstvene naloge v skladu z zakonom. Javna agencija opravlja tudi druge naloge, ki so neločljivo povezane z dejavnostmi iz prejšnjega odstavka oziroma so nujni pogoj za opravljanje teh dejavnosti. Svoje naloge agencija opravlja neprofitno. 6. člen (Dejavnosti agencije) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena za doseganje namena svoje ustanovitve agencija opravlja predvsem naslednje dejavnosti, ki ustrezajo standardni klasifikaciji dejavnosti: - J /65.220 Drugo kreditiranje - J /65.230 Drugo finančno posredništvo, d.n., - K/73.102 Raziskovanje in ekskperimentalni razvoj na področju tehnologije, - K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja - K/74.120 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, - K/74.130 Raziskovanje trga injavnega mnenja - K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje - K/74.202 Prostorsko, urbanistično in krajinsko načrtovanje - K/74.203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje - K/74.400 Oglaševanje - K/74.851 Prevajanje - K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje - K/74.853 Druga splošna tajniška opravila - K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov - K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n. - L/75.110 Splošna dejavnost javne uprave - L/75.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulture in drugih socialnih storitev, razen obveznega socialnega zavarovanja - L/75.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje - M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n - DE/22.110 Izdajanje knjig - DE/22.120 Izdajanje časopisov - DE/22.130 Izdajanje revij in periodike - DE/22.150 Drugo založništvo - DE/22.220 Drugo tiskarstvo - G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami - G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki - G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n. - G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah - 1/63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, s turizmom povezane dejavnosti - K/74.810 Fotografska dejavnost - 0/91.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj - 0/92.120 Distribucija fdmov in videofdmov - 0/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje - 0/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve - 0/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti. 7. člen (Opravljanje dejavnosti agencije) Agencija opravlja razvojne ter strokovne in druge naloge za svojega ustanovitelja, v okviru namena ustanovitve pa tudi za druge pravne in fizične osebe na območju občine Ormož. Agencija opravlja v okviru svojih dejavnosti tudi naloge Turistično informacijskega centra (TIC). 5. SESTAVA ORGANOV JAVNE AGENCIJE TER ŠTEVILO IN MANDATNA DOBA ČLANOV TEH ORGANOV 8. člen (Organi agencije) Organa agencije sta svet javne agencije (v nadaljevanju: svet) in direktor. 9. člen (Sestava sveta) Svet ima predsednika in dva člana. Predsednika sveta izvoli svet izmed svojih članov. Za člana sveta je lahko imenovana oseba, ki: - ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, - je strokovnjak s področja dela javne agencije, - ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od treh mesecev, ki še ni izbrisana, - izpolnjuje druge z zakonom ali ustanovitvenim aktom določene pogoje. Člani sveta ne morejo biti: - osebe, ki so zaposlene v tej javni agenciji, - funkcionarji v izvršilni veji oblasti in - osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, kijih zasleduje javna agencija. Predsednika sveta v času njegove odsotnosti zamenjuje eden izmed članov, ki ga izmed članov iz prvega odstavka določi predsednik. 10. člen (Mandat članov sveta) Člane sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo pet let. Po preteku mandata so člani sveta lahko ponovno imenovani. 11. člen (Pogoji in kriteriji za imenovanje direktorja) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki: - je državljan Republike Slovenije, - ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, - ima najmanj deset let delovnih izkušenj, -je strokovnjak na področju dela javne agencije, - ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora daljšo od treh mesecev, ki še ni izbrisana, - aktivno obvlada angleški ali nemški jezik - je najmanj tri leta opravljal vodstvenih in organizacijske naloge v gospodarski družbi ali državnem organu oziroma organu občine in, - ni v kazenskem postopku za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri izbiri osebe v okviru javnega natečaja za direktorja se uporabljajo naslednji kriteriji: - strokovnost in usposobljenost osebe za področje dela agencije, - pretekli rezultati dela, - dolžina delovnih izkušenj in, - obseg izkušenj z opravljanjem vodstvenih in organizacijskih nalog. 12. člen Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog sveta javne agencije na podlagi javnega natečaja in v skladu s pogoji in kriteriji določenimi v prejšnjem členu. Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan. Če direktorju preneha funkcija, ustanovitelj na predlog sveta do imenovanja novega direktorja, vendar največ 6 mesecev brez javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti direktorja. 6. PRISTOJNOSTI ORGANOV JAVNE AGENCIJE 13. člen (Pristojnosti sveta) Svet ima na podlagi Zakona o javnih agencijah in tega ustanovitvenega akta naslednje pristojnosti: - skrbi za delovanje javne agencije v javnem interesu, - sprejema splošne akte javne agencije, - sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo in druga poročila javne agencije, - predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javne agencije, - daje direktorju javne agencije usmeritve in navodila za delo, - sprejema mnenja in predloge glede priprave regionalnega in skupnih razvojnih programov, - sprejema ukrepe za organiziranje in koordinacijo drugih nalog s področja regionalne in občinske strukturne politike, - sprejema mnenja in predloge potrebne za pripravo drugih občinskih dokumentov razvojnega načrtovanja, strategije občinskega in regionalnega razvoja in razvojnih programov, - v skladu s predpisi in določili razpisov sprejema pravila za dodeljevanje razvojnih spodbud, - na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki, - opravlja druge naloge, določene z zakonom. Svet oziroma osebe, ki jih svet pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javne agencije. Direktor mora svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o opravljanju nalog v zvezi z zadevami iz svoje pristojnosti. 14. člen (Pristojnosti in odgovornosti direktorja) Direktor ima pristojnosti v skladu z Zakonom o javnih agencijah in drugimi predpisi in sicer: - zastopa in predstavlja javno agencijo, - organizira in vodi delo ter poslovanje javne agencije, - izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javne agencije, če z zakonom ni drugače določeno in - sprejema akte za delo in poslovanje agencije. Direktor mora zagotoviti, da javna agencija posluje v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom. Pri svojem delu je dolžan varovati poslovne skrivnosti javne agencije. Direktor odgovarja javni agenciji za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem. 15. člen (Zaposlitev direktorja) Na podlagi sklepa o imenovanju sklene z direktorjem agencije pogodbo o zaposlitvi župan. 7. RAZMERJA JAVNE AGENCIJE DO USTANOVITELJA 16. člen (Pristojnosti ustanovitelja) Ustanovitelj ima skladno z Zakonom o javnih agencijah in tem ustanovitvenim aktom naslednje pristojnosti: - imenuje in razrešuje direktorja in člane sveta javne agencije, razen v primeru iz tretjega odstavka 13. člena Zakona o javnih agencijah, - imenuje vršilca dolžnosti direktorja javne agencije, ki opravlja naloge direktorja do imenovanja direktorja v skladu s tem zakonom, - daje soglasje k programu dela in finančnemu načrtu ter k letnemu poročilu in drugim poročilom javne agencije, - sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi, v kateri se določijo cilji in pričakovani rezultati dela direktorja, - skladno z zakonom odloča o predčasni razrešitvi članov sveta in direktorja, - lahko zadrži objavo splošnega akta javne agencije, če meni, da je v nasprotju z ustavo ali z zakonom in predlaga agenciji, da o njem ponovno odloči, - daje soglasje k izdaji ali spremembi tarife, - daje soglasje k odločitvi o uporabi presežkov prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki, - opravlja nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela javne agencije in - sprejema akt o prenehanju javne agencije oziroma o pripojitvi ali spojitvi z drugo pravno osebo ali razdelitvijo javne agencije v več pravnih oseb. 8. ZAČETEK DELA IN FINANCIRANJE JAVNE AGENCIJE 17. člen (Sredstva za delo) Ustanovitelj zagotovi opremo in poslovne prostore potrebne za delo agencije. Ustanovitelj tekoče zagotavlja sredstva za izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov v skladu z Zakonom o javnih agencijah in pogodbo sklenjeno med ustanoviteljem in agencijo. Prostori in oprema iz prvega odstavka ostanejo v lasti ustanovitelja ter se prenesejo v uporabo in upravljanje agenciji s posebno pogodbo. 18. člen (Zagotavljanje sredstev za delo) Sredstva za delo agencije se zagotavljajo: - v proračunu ustanovitelja; - iz prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu; - iz presežkov prihodka nad odhodki; - iz drugih prihodkov, kijih določi ustanovitelj. Prihodke iz druge alinee prejšnjega odstavka pridobiva agencija na podlagi tarife, izdane v skladu z Zakonom o javnih agencijah. 9. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI JAVNE AGENCIJE 19. člen (Odgovornost ustanovitelja za obveznosti javne agencije) Ustanovitelj javne agencije je odgovoren za obveznosti javne agencije, če agencija ne bi mogla poravnati obveznosti iz svojega premoženja ali če bi bilo s poravnavo obveznosti resno ogroženo opravljanje nalog javne agencije. 10. PRENEHANJE JAVNE AGENCIJE 20. člen Javna agencija preneha: - če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa javne agencije v sodni register, - če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju javne agencije, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje namena, za katerega je bila agencija ustanovljena, - če se agencija pripoji ali spoji z drugo pravno osebo ali razdeli v dve ali več pravnih oseb, - v drugih primerih določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi. 11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Člani sveta in vršilec dolžnosti direktorja morajo biti imenovani najkasneje v roku 30 dni po ustanovitvi agencije. 22. člen Ustanovitelj mora podati predlog za vpis agencije v sodni register najkasneje v roku 45 dni po ustanovitvi agencije. 23. člen Svet mora pričeti postopek za imenovanje direktorja najkasneje v roku 3 mesecev po imenovanju članov sveta. 24. člen Svet mora sprejeti akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest najkasneje v roku 3 mesecev po imenovanju članov sveta. 25. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.