★
URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA JDBORA	
LETO VI.	KOPER 14. maja 1952	ŠTEV. 8
I N A:
SKLEP Ш ZAPISNIKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA.
42.	Sklep o potrditvi predpilsov, ki jiih je Izvršilni odbor izdal na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947.
ZAPISNIK V. REDNEGA ZASEDANJA IOLO Z DNE 7 12 1951
ZAPISNIK VI. REDNEGA ZASEDANJA IOLO Z DNE
12.	4. 1952.	M
ODLOČBA UPRAVNIKA PTT SLUŽBE:
43.	Odločba o izdaji rednilh frankavnih športnih znamk. OGLASI IN OBJAVE.
V S E B
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA.
37.	Odredba o davčnih istapnjah in olajšavah davka na dohodek.
38.	Začasna tarifa prometnega davka.
39.	Odredba o posebni taksi za gostinske sobe.
40.	Odredba o taksi za bivanje (turistični taftesi) v turističnih krajih.
41.	Odločba o preimenovanju »Gluhonemnice v Portorožu« v »Zavod za gluho mladino«.
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
37						53.000	5,7	3.021.—	91.000	7,9	7.189.—
Na	podlagi	6. in 7.	člena odloka o davkih izdaja			54.000	5Д	3.078.—	92.000	8,0	7.360.—
Izvršilni	odbor	Istrskega	okrožnega	ljudskega odbora		55.000	5,7	3.135.—	93.000	8,1	7.533.—
						56.000	5,8	3.248.—	94.000	8,2	7.708.—
		ODREDBO				57.000	5,8	3.306,—	95.000	8,3	7.885,—
0	DAVČNIH STOPNJAH IN			OLAJŠAVAH		58.000	5,8	3.364.—	96.000	8,4	8.064.—
	DAVKA NA DOHODEK					59.000	5,9	3.481.—	97.000	8,5	8.245.—
						60.000	5,9	3.540.—	98.000	8,6	8.428.—
			T			61.000	5,9	3.599.—	99.000	8,7	8.613.—
Za	obračunavanje dohodnine kmetijski:				m gospodar-	62.000 63.000	6.0 6.0	3.720.— 3.780.—	100.000 105 000	8,8 8 9	8.800.— 9.345.	,
stvom se predpisuje tale			davčna lestvica :			64.000	6,0	3.840.—	1UÜ .UUU 110.000	°)7 9,0	9.900.—
1.000	4,2	42,—	27.000	4,9	1.323,—	71.000	6,4	4.544,—	115.000	9,1	10.465.—
2.000	4.2	84.—	28.000	4,9	1.372.—	72.000	6,4	4.608.—	120.000	9,2	11.040.—
3.000	4,2	126.—	29.000	4,9	1.421,—	73.000	6,5	4.745.—	125.000	9,3	11.625.—
4.000	4,3	172.—	30.000	5,0	1.500.—	74.000	6,5	4.810,—	130.000	9,4	12.220,—
5.000	4,3	215,—	31.000	5,0	1.550.—	65.000	6,1	3.965.—	135.000	9,5	12.825.—
6.000	4,3	258,—	32.000	5,0	1.600,—	66.000	6,1	4.026,—	140.000	9,6	13.440.—
7.000	4,3	301.—	33.000	5,1	1.683.—	67.000	6,2	4.154,—	145.000	9,7	14.065.—
8.000	4,4	352,—	34.000	5,1	1.734.—	68.000	6,2	4.216.—	150.000	9,8	14.700.—
9.000	4,4	396.—	35.000	5,1	1.785.—	69.000	6,3	4.347.—	155.000	9,9	15.345.—
10.000	4,4 -	440,—	36.000	5,2	1.872.—	70.000	6,3	4.410.—	160.000	10,0	16.000.—
11.000	4,5	495.—	37.000	5,2	1.924,—	75,000	6,6	4.950,-	165.000	10,1	16.665.—
12.000	4,5	540.—	38.000	5,2	1.976.—	76.000	6,6	5.016.-	170.000	10,2	17.340,—
13.000	4,5	585.—	39.000	5,2	2.028.—	77.000	6,7	5.159.-	175.000	10,3	18.025.—
14.000	4,6	644,—	40.000	5,2	2.080,—	78.000	6,8	5.304,-	180.000	10,4	18.720.—
15.000	4,6	690.—	41.000	5,3	2.173.—	79.000	6,9	5.451,—	185.000	10,5	19.425,—
16.000	4,6	736.—	42.000	5,3	2.226.—	80.000	7,0	5.600.-	190.000	10,6	20.140,—
17.000	4,6	782.—	43.000	5,3	1.849.—	81.000	7,0	5.670.—	195.000	10,7	15.600.—
18.000	4,7	846,—	44.000	5,3	2.332,—	82.000	7,1	5.822.—	200.000	10,8	21.600,—
19.000	4,7	893.—	45.000	5,4	2.430.—	83.000	7,2	5.976.—	205.000	10,9	22.345.—
20.000	4,7	940.—	46.000	5,4	2.484.—	84.000	7,3	6.132.—	210.000	11,0	23.100.—
21.000	4,7	987.—	47.000	5,5	2.585.—	85.000	7,4	6.290.—	215.000	11,1	23.865,—
22.000	4,7	1.034,—	48.000	5,5	2.640.—	86.000	7,5	6.450.—	220.000	11,2	24.640.—
23.000	4,8	1.104.—	49.000	5,6	2.744,—	87.000	7,6	6.612.—	225.000	11,3	25.425.—
24.000	4,8	1.152.—	50.000	5,6	2.800.—	88.000	7,7	6.776.—	230 000	11 4	26.220,-
25.000	4,8	1.200.—	51.000	5,6	2.856.—	89.000	7,8	6.942.—	235.000	11,5	27.025.—
26.000	4,8	1.248.—	52.000	5,6	2.412,—	90.000	7,9	7.110,—	240.000	11,6	27.840,—
245.000	11,7	28.665.—	575.000	30,2	173.650,—
250.000	11,8	29.500.—	580.000	30,4	176.320.—
255.000	11,9	30.345,—	585.000	30,6	179.010.—
260.000	12,0	31.200.—	590.000	30,8	181.720.—
265.000	12,1	32.065.—	595.000	31,0	184.450.—
270.000	12,2	32.940.—	600.000	31,2	187.200.—
275.000	12,3	33.825.—	605.000	31,4	189.970,—
280.000	12,4	34.720.—	610.000	31,6	192.760.—
285.000	12,5	35.625.—	615.000	31,8	195.570.—
290.000	12,7	37.120.—	620.000	32,0	198.400.—
295.000	12,9	38.055.—	625.000	32,2	201.250,—
300.000	13,1	39.300.—	630.000	32,4	204.120.—
305.000	13,3	40.565.—	635.000	32,6	207.010.—
310.000	13,5	41.850.—	640.000	32,8	209.920.—
315.000	13,7	43.155.—	645.000	33,0	212.850.—
320.000	13,9	44.480.—	650.000	33,3	216.450.—
325.000	14,1	45.825.—	655.000	33,6	220.080.—
330.000	14,3	47.190.—	660.000	33,9	223.740.—
335.000	14,5	48.575.—	665.000	34,2	227.430,—
340.000	14,7	49.980.—	670.000	34,5	231.150.—
345.000	14,9	51.405.—	675.000	34,8	234.900.—
350.000	15,1	52.850.—	680.000	35,1	238.680.—
355.000	15,3	54.315.—	685.000	35,4	242.490.—
360.000	15,5	55.800.—	690.000	35,7	246.330.—
365.000	15,7	57.305.—	695.000	36,0	250.200.—
370.000	15,9	58.830.—	700.000	36,4	254.800.—
375.000	16,1	60.375.—	705.000	36,8	259.440.—
380.000	16,3	61.940,—	710.000	37,2	264.120.—
385.000	16,5	63.525.—	715.000	37,6	268.840.—
390.000	16,7	65.130.—	720.000	38,0	273.600.—
395.000	17,0	67.150.—	725.000	38,4	278.400,—
400.000	17,3	69.200.—	730.000	38,8	283.240.—
405.000	17,6	71.280.—	735.000	39,2	288.120.—
410.000	17,9	73.390.—	740.000	39,6	293.040.—
415.000	18,2	75.530.—	745.000	40,0	298.000.—
420.000	18,5	76.440.—	750.000	40,4	303.000.—
425.000	18,8	79.900.—	755.000	40,8	308.040.—
430.000	19,1	82.130.—	760.000	41,2	313.120,—
435.000	19,5	84.825.—	765.000	41,6	318.240.—
440.000	19,9	87.560.—	770.000	42,0	323.400.—
445.000	20,3	90.335,—	775.000	42,4	328.600.—
450.000	20,7	93.150.—	780.000	42,8	333.840.—
455.000	21,1	96.005.—	785.000	43,2	339.120.—
460.000	21,5	98.900,—	790.000	43,6	342.260,—
465.000	21,9	101.835.—	795.000	44,0	349.800.—
470.000	22,3	104.810.—	800.000	44,4	355.200.—
475.000	22,7	107.825.—	805.000	44,8	360.640.—
480.000	23,1	110.880.—	810.000	45,2	366.120.—
485.000	23,5	113.975,—	815.000	45,6	371.640.—
490.000	24,1	118.090.—	820.000	46,0	377.200.—
495.000	24,7	122.265.—	825.000	46,4	382.800.—
500.000	25,3	126.500.—	830.000	46,8	388.440.—
505.000	25,4	130.795.—	835.000	47,1	393.285.—
510.000	26,5	135.150,—	840.000	47,4	398.160.—
515.000	27,1	139.565,—	845.000	47,7	403.065.—
520.000	27,7	144.040.—	850.000	48,0	408.000.—
525.000	28,3	148.575.—	855.000	48,3	412.965.—
530.000	28,7	152.110,—	860.000	48,6	417.960.—
535.000	29,1	155.685.—	865.000	48,9	422.985.—
540.000	29,2	157.680.—i	870.000	49,2	428.040.—
545.000	29,3	159.685.—	875.000	49,5	433.125.—
550.000	29,4	161.700.—	880.000	49,8	438.240.—
555.000	29,5	163.725.—	885.000	50,1	443.385.—
560.000	29,6	165.760,—	890.000	50,4	448.560.—
565.000	29,8	168.370.—	895.000	50,7	453.765.—
570.000	30,0	171.000.—	900.000	51,0	459.000.—
905.000	51,3	464.265.—	955.000	54,3	518.565.—
910.000	51,6	469.560.—	960.000	54,6	524.160.—
915.000	51,9	474.885.—	965.000	54,9	529.785.—
920.000	52,2	480.240.—	970.000	55,2	535.440.—
925.000	52,5	485.625.—	975.000	55,5	541.125.—
930.000	52,8	491.040.—	980.000	55,8	546.840.—
935.000	53,1	496.485.—	985.000	56,1	552,585.—
940.000	53,4	501.960.—	990.000	56,4	558.360.—
945.000	53,7	507.465.—	995.000	56,7	564.165.—
950.000	54.0	513.000.—	1,000.000	57,0	570.000,—
Pri davčnih osnovah preko 1,000.000.— dinarjev se zadnja stopnja iz te lestvice za vsakih 25.000.— dinarjev poviša za 0,75, vendar s tem, da stopnja ne more biti večja od 70 %.
1.	Vrednost tuje delovne sile uporabljene za sezonska dela, ki jih pretežni del gospodarstev opravlja s tujo delovno selo, se prizna pri obračunavanju davčne osnove kot režija.
Višino dnine za obračunavanje vrednosti tuje delovne sile in pa dela, pri katerih se vrednost uporabljene delovne sile prizna za režijo, določi Svet za finance IOLO v sporazumu s Svetom za gospodarstvo IOLO.
2.	Od dohodkov iz ohišnic in od drugega osebnega gospodarjenja plačajo kmetijska gospodarstva, ki so včlanjena v kmečke delovne zadruge, dohodnino kmetijskih gospodarstev, ki je za 30 % nižja od dohodnine drugih zavezancev te davčne oblike.
Pravico do plačevanja dohodnine po prejšnjem odstavku imajo le tista gospodarstva, ki so stopila v kmečke delovne zadruge pred pretekom prve polovice leta, za katero se odmerja dohodnina.
II.
Dohodnino zadrug in zadružnikov plačajo:
1.	kmetijske zadruge od dohodkov, ki jih delijo zadružnikom, po njihovem delu — po stopnji 2 %.
Kmetijske zadruge ne plačajo davka od tistega dela dohodka, ki gre v zadružne sklade ne glede na to, za kaj so ti skladi namenjeni;
2.	obrtniške in druge zadruge od dohodkov, ki jih vložijo v zadružne sklade — po stopnji 3 % razen od dohodkov, ki gredo v sklad za investicije, v sklad za kulturo in prosveto ter v sklad za socialno zdravstveno zaščito.
Od dohodkov, ki jih delijo med zadružnike po njihovem delu — pa po stopnji 4 % ;
3.	če delijo zadruge članom dohodek tudi po njihovih deležih oziroma po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo, plačajo od tako razdeljenega dohodka za 30 % nižji davek od davka, izračunanega po stopnji davka od dohodka za kmetijska gospodarstva.
V tem primeru se davek izračuna po dohodku, ki povprečno odpade na posamezno gospodarstvo.
J	—т' ,Г51®Г;,7:  '
III.
Za obračunavanje davka od tistega dela dohodka, ki ga imajo obrtniška gospodarstva od pridobitnega dela, se predpiše tale davčna lestvica:
1.000	2,50	25,—	4.000	2,50	100.—
2.000	2,50	50.—	5.000	2,50	125.—
3.000	2,50	75.—	6.000	2,50	150.—
7.000	2,56	179.—	- 73.000	8,26	6.030.—	139.000	14,90	20.711,—	195.000	20,50	39.975.—
8.000	2,62	210.—	74.000	8,36	6.186.—	140.000	15.—	21.000.—	196.000	20,60	40.376.—
9.000	2,68	241.—	75.000	8,46	6.345.—	180.000	19,—	34.200.—	197.000	20,70	40.779.—
10.000	2,74	274,—	• 76.000	8,56	6.506.—	181.000	19,10	34.571.—	198.000	20,80	41.136.—
11.000	2,80	308.—	77.000	8,66	6.668.—	182.000	19,20	34.944.—	199.000	20,90	41.591.—
12.000	2,86	343.—	- 78.000	8,76	6.833.—	183.000	19,30	35.319.—	200.000	21,—	42.000.—
13.000	2,92	.380.—	■ 79.000	8,86	6.999.—	184.000	19,40	35.696.—	210.000	21,50	45.150.—
14.000	2,98	417.—	80.000	8,96	7.168,—	185.000	19,50	36.075.—	220.000	22,—	48.400.—
15.000	3,04	456.—	81.000	9,06	7.339.—	186.000	19,60	36.456.—	230.000	22,50	51.750,—
16.000	3,10	496.—	82.000	9,16	7.511.—	187.000	19,70	36.639.—	240.000	23,—	55.200.—
17.000	3,16	537.—	83.000	9,26	7.686.—	188.000	19,80	37.224,—	250.000	23,50	58.750.—
18.000	3,22	580.—	84.000	9,36	7.862.—	141.000	15,10	21.291.—	260.000	24.—	62.400.—
19.000	3,28	623.—	85.000	9,46	8.041.—	142.000	15,20	21,584.—	270.000	24,50	66.150.—
20.000	3,34	668.—	86.000	9,56	8.222.—	169.000	17,90	30.251.—	280.000	25,—	70.000.—
21.000	3,40	714.—	87.000	9,66	8.404.—	170.000	18,—	30.600.—	290.000	25,50	73.950,—
22.000	3,46	761.—	88.000	9,76	8.589.—	171.000	18,10	30.951.—	300.000	26,—	78.000.—
23.000	3,52	810,—	89.000	9,86	8.775.—	172.000	18,20	31.304.—	310.000	26,50	82.150,—
24.000	3.58	859.—	90.000	9,96	8.964.—	173.000	18,30	31.659.—	320.000	27,—	86.400,—
25.000	3,64	910.—	91.000	10.06	9.155,—	174.000	18,40	32,016.—	330.000	27,50	90.750,—
26.000	3,70	962.—	92.000	10,16	9.347.—	175.000	18,50	32.375.—	340.000	28 y—*	95.200,—
27.000	3,76	1.015.—	93.000	10,26	9.542.—	176.000	18,60	32.736.—	350.000	28,50	97.750,—
28.000	3,82	1.070.—	94.000	10,36	9.738.—	177.000	18,70	33.099.—	360.000	29,—	104.400.—.
29.000	3,88	1.125,—	95.000	10,46	9.937.—	178.000	18,80	33.464.—	370.000	29,50	109.150.—
30.000	3,96	1.188.—	• 96.000	10,56	10.138.—	179.000	18,90	33.831.—	380.000	30,—	114.000,—
31.000	4,06	1.258.—	■ 97.000	10,66	10.340.—	143.000	15,30	21.879.—	390.000	30,50	118.950.—
32.000	4,16	1.331.—	■ 98.000	10,76	10.545.—	144.000	15,40	22.176.—	400.000	31,—	124.000.—
33.000	4,26	1.406.—	- 99.000	10,86	10.751.—	145.000	15,50	22.475.-	410.000	31,50	129.150,—
34.000	4,36	1.482.—	■ 100.000	10,96	10.960,—	146.000	15,60	22.776.-	420.000	32,—	134.400.—
35.000	4,46	1.561.—	- 101.000	11,06	11.171.—	147.000	15,70	23.079.—	430.000	32,50	139.750.—
36.000	4,56	1.642.—	■ 102.000	11,16	11.383.—	148.000	15,80	23.384.—	440.000	33,—	145.200.—
37.000	4,66	1.724.—	■ 103.000	11,26	11.598.—	149.000	15,90	23.691.—	450.000	33,50	150.750.—
38.000	4,76	1.809,—	■ 104.000	11,36	11.814.—	150.000	16,—	24.000.—	460.000	34,—	156.400.—
39.000	4,86	1.895.—	105.000	11.46	12.033,—	151.000	16,10	24.331.—	470.000	34,50	162.150.—
40.000	4,96	1.984,—	106.000	11,56	12.254.—	152.000	16,20	24.624.—	480.000	35,—	168.000,—
41.000	5,06	2.075,—	107.000	11,66	12.476.—	153.000	16,30	24.939.—	490.000	35,50	173.950.—
42.000	5,16	2.167,—	108.000	11,76	12.701.—	154.000	16,40	25.256,—	500.000	36,—	180.000.—
43.000	5,26	2.262.—	109.000	11,86	12.927.—	155.000	16,50	25.575.—	510.000	36,50	186.150,—
44.000	5-36	2.358,—	- 110.000	11,96	13.156,—	156.000	16,60	25.896.—	520.000	37,—	192.400.—
45.000	5,46	2.457.—	111.000	12,06	13.387.—	157.000	16,70	26.219.—	530.000	37,50	198.750.—
46.000	5,56	2.558.—	- 112.000	12,16	13.619.—	158.000	16,80	26.544.—	540.000	38,—	205.200,—
47.000	5.66	2.660.—	113.000	12,26	13.854.—	159.000	16,90	26.871.—	550.000	38,50	211.750.—
48.000	5,76	2.765.—	114.000	12,36	14.090.—	160.000	17.—	27.200.—	560.000	39,—	218.400.—
49.000	5,86	2.871.—	115.000	12,46	14.329.—	161.000	17,10	27.531.—	570.000	39,50	225.150,—
50.000	5,96	2.980.—	116.000	12,56	14.570.—	162.000	17,20	27.864.—	580.000	40.—	232.000.—
51.000	6,06	3.091.—	117.000	12,66	14.812.—	163.000	17,30	28.199.—	590.000	40,50	238.950.—
52.000	6,16	3.203.—	118.000	12,76	15.057.—	164.000	17,40	28.536.—	600.000	41,—	246.000.—
53.000	6,26	3.318.—	119.000	12,86	15.303.—	165.000	17,50	28.875.—	610.000	41,50	253.150.—
54.000	6,36	3.434.—	120.000	13,-	15.600.—	166.000	17,60	29.216.—	620.000	42,—	260.400.—
55.000	6,46	3.553.—	121.000	13,10	15.851.—	167.000	17,70	29.559.—	630.000	42,50	267.750.—
56.000	6,56	3.674.—	122.000	13,20	16.104.—	168.000	17,80	29.904.—	640.000	43,—	275.200.—
57.000	6,66	3.796.—	123.000	13,30	16.359.—	189.000	19,90	37.611,—	650.000	43,50	282.750,—
58.000	6,76	3.921.—	124.000	13,40	16.616,—	190.000	20,—	38.000.—	660.000	44,—	290.400.—
59.000	6,86	4.047.—	125.000	13.50	16.875.—	191.000	20,10	38.391.—	670.000	44,50	298.150.—
60.000	6,96	4.176.—	126.000	13,60	17.136.—	192.000	20,20	38.584.—	680.000	45,—	306.000.—
61.000	7,06	4.307.—	127.000	13,70	17.399.—	193.000	20,30	39.179.—	690.000	45,50	313.950.—
62.000	7,16	4.439.—	128.000	13,80	17.664.—	194.000	20,40	39.576.—	700.000	46,—	322.000,—
63.000	7,26	4.574.—	129.000	13,90	17.931.—					75%	osnove nad
64.000	7,36	4.710.—	130.000	14,—	18.200.—	od 700.000.		— dalje 246.000.— +			
65.000	7,46	4.849.—	131.000	14,10	18.471.—	600.000.-	—•				
66.000	7,56	4.990.—	132.000	14,20	18.744.—						
67.000	7,66	5.132.—	133.000	14,30	19.019.—	1. Obračunani davek na dohodek				se zmanjša:	
68.000	7,76	5.277.—	134.000	14,40	19.296.—	a)	za 5 %	na vsakega	vajenca, ki se še		ne uči dve
69.000	7,86	5.423.—	135.000	14,50	19.575.—	leti v sledečih		strokah: kovaštvo (orodno,			vozovno in
70.000	7,96	5.572.—	136.000	14,60	19.856.—	umetno), podkovsko kovaštvo, kotlarstvo					in bakrar-
71.000	8,06	5.723.—	137.000	14,70	20.139.—	stvo, livarstvo,		zlatarstvo,	urarstvo,	optika	, nožarstvo
72.000	8,16	5.879.—	138.000	14,80	20.424.—	in izdelovanje medicinskih			instrumentov, pasarstvo (ci-		
zelerstvo in kovinostiskarstvo), barvarstvo in kemično čiščenje oblek, vulkanizacija, izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz betona in umetnega kamna, kamnoseštvo, zidarstvo, štukaterstvo (sadrarstvo in fa-sadarstvo), krovstvo, tesarstvo, pečarstvo (izdelava peonie in postavljanje peči), dimnikarstvo, sodarstvo, lesno strugarstvo, modelno mizarstvo ;
b)	do 50 % obrtniškim gospodarstvom, ki se ukvarjajo z umetniško ali specialno obrtjo.
Za umetniške obrti se štejejo zlasti umetni kovači, ki se izključno bavi jo z umetnim kovaštvom (kovano železo), lesostrugarji, pasarji in štukaterji.
Za specialne obrti se štejejo zlasti izdelovalci modelov (kalupov) iz lesa in kovin, izdelovalci tehtnic, umetniških instrumentov, precizni mehaniki, optiki, galvanizerji, izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov in aparatov, izdelovalci mozaičnih del, izdelovalci obvez in ortopedskih predmetov, orodjarji, orožarji ter brusilci in graverji stekla.
Okrajna davčna komisija določi v sporazumu s Svetom za finance IOLO in Svetom za gospodarstvo IOLO, katerim obrtniškim gospodarstvom se priznajo olajšave po točki 1. b) in za koliko odstotkov se jim zniža davek;
c)	do 30 % nad 65 let starim obrtnikom, ki pri svojem delu ne uporabljajo plačane delovne sile.
2.	Obračunani davek se poveča:
a)	za 5 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo eno plačano delovno silo;
b)	za 10 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo dve plačani delovni sili ;
c)	za 15 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo tri plačane delovne sile ;
d)	za 20 % tistim obrtniškim gospodarstvom, ki zaposlujejo štiri ali več plačanih delovnih sil.
Vajenci se ne štejejo za plačano delovno silo.
Obrtniki, ki zaradi svoje bolezni uporabljajo pri svojem delu eno plačano delovno silo, se oproste povečanja davka po prejšnjem odstavku. Kolikor uporabljajo več plačanih delovnih sil, se njihov davek poveča sorazmerno s številom uporabljenih plačanih delovnih sil zmanjšanim za enega.
Obrtniška gospodarstva, ki imajo poleg dohodka od pridobitnega dela tudi dohodke od premoženja, plačajo dohodnino od premoženja pa lestvici dohodnine od premoženja in sicer po stopnji, ki ustreza vsoti dohodka od pridobitnega dela in premoženja. Za dohodek od pridobitnega dela se uporablja iz ustrezajoče lestvice stopnjo, ki ustreza višini dohodka.
Celotni znesek davka ne sme biti v nobenem primeru nižji od davka, obračunanega po lestvici za davek od pridobitvenega dela, če bi se ta uporabila za ves dohodek obrtniškega gospodarstva.
IV.
Za obračunavanje dohodnine od drugih poklicev se predpisuje tale davčna lestvica:
1.000	3,—	30—	67.000	7,95	5.326—
2.000	3,—	60—	68.000	8,04	5.467 —
3.000	3,—	90 —	69.000	8,13	5.610—
4.000	3,—	120 —	70.000	8,22	5.754—
5.000	3,—	150 —	71.000	8,31	5.900—
6.000	3,—	180 —	72.000	8,40	6.048—
7.000	3,—	210—	73.000	8,49	6.198—
8.000	3,—	240 —	74.000	8,58	6.349.—
9.000	3,—	270 —	75.000	8,67	6.502.—
10.000	3,—	300—	76.000	8,76	6.658.—
11.000	3,—	330—	77.000	8,85	6.814.—
12.000	3,—	360 —	78.000	8,94	6.973.—
13.000	3,09	402—	79.000	9,03	7.134.—
14.000	3.18	445—	80.000	9,12	7.296.—
15.000	3,27	490 —	81.000	9,22	7.468.—
16.000	3,36	5.38—	82.000	9,32	7.642.—
17.000	3,45	586—	83.000	9,42	7.819.—
18.000	3,54	637 —	84.000	9,52	7.997.—
19.000	3,63	690 —	85.000	9,62	8.177.—
20.000	3,72	744—	86.000	9,72	8.329.—
21.000	3,81	800—	87.000	9,82	8.543.—
22.000	3,90	858—	88.000	9,92	8.730.—
23.000	3,99	918—	89.000	10,02	8.918.—
24.000	4,08	979—	90.000	10,12	9.108.—
25.000	4,17	1.042—	91.000	10,22	9.300.—
26.000	4.26	1.108—	92.000	10,32	9.494.—
27.000	4,35	1.174—	93.000	10,42	9.691.—
28.000	4,44	1.243—	94.000	10,52	9.889.—
29.000	4,53	1.314—	95.000	10,62	10.089.—
30.000	4,62	1.386—	96.000	10,72	10.291.—
31.000	4,71	1.460 —	97.000	10,82	10.495.—
32.000	4,80	1.536.—	98.000	10,92	10.702.—
33.000	4,89	1.614.—	99.000	11,02	10.910.—
34.000	4,98	] .693.—	100.000	11,12	11.120.—
35.000	5,07	1.774—	101.000	11,22	11.332.—
36.000	5,16	1.858—	102.000	11,32	11.546.—
37.000	5.25	1.942.—	103.000	11,42	11.763.—
38.000	5,34	2.029.—-	104.000	11,52	11.981.—
39.000	5,43	2.118—	105.000	11,62	12.201,—
40.000	5.52	2.208—	106.000	11,72	12.423,—
41.000	5.61	2.300—	107.000	11,82	12.647.—
42.000	5,70	2.394—	108.000	11,92	12.874.—
43.000	5,79	2.490—	109.000	12,02	13.102.—
44.000	5,88	2.587—	110.000	12.12	13.332,—
45.000	5,97	2.686 —	111.000	12,22	13.564,—
46.000	6,06	2.788—	112.000	12,32	13.798.—
47.000	6,15	2.890 —	113.000	12,42	14.035.—
48.000	6.24	2.995—	114.000	12,52	14.273,—
49.000	6,33	3.102—	115.000	12,62	14.513.—
50.000	6,42	3.210 —	116.000	12,72	14.755.—
51.000	6,51	3.320—	117.000	12.82	14.999.—
52.000	6,60	3.432—	118.000	12,92	25.246,—
53.000	6,69	3.546—	119.000	13,02	15.494,—
54.000	6,78	3.651 —	120.000	13,12	15.744.—
55.000	6,87	3.778—	121.000	13,29	16.081.—
56.000	6,96	3.898—	122.000	13,46	16.421 —
57.000	7,05	4.018 —	123.000	13,63	16.765,—
58.000	7,14	4.141 —	124.000	13,80	17.112 —
59.000	7,23	4.266—	125.000	13,97	17.462.—
60.000	7,32	4.392—	126.000	14,14	17.816 —
61.000	7,41	4.520—	127.000	14,31	18.174—
62.000	7,50	4.650—	128.000	14,48	18.534—
63.000	7,59	4.782—	129.000	14,65	18.898—
64.000	7,68	4.915—	130.000	14,82	19.266—
65.000	7,77	5.050—	131.000	14,99	19.637—
66.000	7,86	5.188.—	132.000	15,16	20.011 —
133.000	15,33	20.389 —	167.000	21,11	35.254—	9.000	5,96	536—	75.000	15,08	11.310.—
134.000	15,50	20.770 —	168.000	21,28	35.750—	10.000	6,08	608—	76.000	15,28	11.613.—
135.000	15,67	21.154—	169.000	21,45	36.250—	11.000	6,20	682—	77.000	15,48	11.920.—
136.000	15,84	21.542—	170.000	21,62	36.754—	12.000	6,32	758—	78.000	15,68	12.230 —
137.000	16,01	21.934—	171.000	21,79	37.261 —	13.000	6,44	837 —	79.000	15,88	12.545—
138.000	16,18	22.328 —	172.000	21,96	37.771 —	14.000	6,56	918,—	80.000	16,08	12.864—
139.000	16,35	22.526—	173.000	22,13	38.285—	15.000	6,68	1.002.—	81.000	16,28	13.187 —
140.000	16,52	23.128—	174.000	22,30	38.802—	16.000	6,80	1.088.—	82.000	16,48	13.514—
141.000	16,69	23.533—	175.000	22,47	39.322—	17.000	6,92	1.176.—	83.000	16,68	13.678—
142.000	16,86	23.941.—	176.000	22,64	39.846—	18.000	7,04	1.267,—	84.000	16,88	14.179—
143.000	17,03	24.353.—	177.000	22,81	40.374—	19.000	7,16	1.360.—	85.000	17,08	14.518 —
144.000	17,20	24.768.—	178.000	22,98	40.904—	20.000	7,28	1.456.—	86.000	17,28	14.861 —
145.000	17,37	25.186—	179.000	23,15	41.438 —	21.000	7,40	1.554.—	87.000	17.48	15.208—
146.000	17,54	25.608—	180.000	23,32	41.976—	22.000	7,52	1.654,—	88.000	17,68	15.558 —
147.000	17,71	26.034—	181.000	23,49	42.517 —	23.000	7,64	1.757.—	89.000	17,88	15.913 —
148.000	17,88	26.462—	182.000	23,66	43.061 —	24.000	7,76	1.862.—	90.000	18.08	16.272—
149.000	18,05	26.994—	183.000	23,83	43.609—	25.000	7,88	1.970.—	91.000	18.28	16.635 —
150.000	18,22	27.330—	184.000	24,—	44.160 —	26.000	8,—	2.080—	92.000	18,48	17.002 —
151.000	18,39	27.769—	185.000	24,17	44.714,—	27.000	8,12	2.192,—	93.000	18.68	17.372—
152.000	18,56	28.211 —	186.000	24,34	45.272 —	28.000	8,24	2.307—	94.000	18,88	17.747 —
153.000	18,73	28.657 —	187.000	24,51	45.834—	29.000	8,36	2.424—	95.000	19,08	18.126—
154.000	18,90	29.106 —	188.000	24.68	46.398 —	30.000	8,48	2.544—	96.000	19,28	18.509—
155.000	19,07	29.558—	189.000	24,85	46.966 —	31.000	8,60	2.666—	97.000	19,48	18.896—
156.000	19,24	30.014—	190.000	25,02	47.538 —	32.000	8,72	2.790 —	98.000	19,68	19.286 —
157.000	19,41	30.474—	191.000	25,19	48.113—	33.000	8,84	2.917 —	99.000	19,88	19.681 —
158.000	19,58	30.936—	192.000	25,36	48.691 —	34.000	8,96	3.046 —	100.000	20,08	20.070—
159.000	19,75	31.402—	193.000	25.53	49.273—	35.000	9,08	3.178—	101.000	20.33	20.533—
160.000	19,92	31.872—	194.000	25,70	49.858—	36.000	9,20	3.312—	102.000	20.58	20.992—
161.000	20,09	32.345 —	195.000	25,87	50.446 —	37.000	9.32	3.448—	103.000	20,83	21.455—
162.000	20,26	32.821 —	196.000	26.04	51.038 —	38.000	9,44	3.587—	104.000	21,08	21.923—
163.000	20,43	33.097—	197.000	26,21	51.634—	39.000	9,56	3.727—	105.000	21.33	22.396—
164.000	20,60	33.784—	198.000	26,38	52.232 —	40.000	9,68	3.872—	106.000	21,58	22.875—
165.000	20,77	34.270—	199.000	26,55	52.834—	41.000	9,80	4.018—	107.000	21,83	23.358—
166.000	21,94	34.760,—	200.000	07		54.000.—	42.000	9,92	4.166—	108.000	22,08	23.846—
						43.000	10,04	4.317—	109.000	22,33	24.340 —
Do	600.000.	— dinarjev	osnove	se davčna stopnja		44.000	10,16	4.470 —	110.000	22,58	24.838 —
zviša za	vsakih začetih dinarjev 10.000.— za				pol %. Od	45.000	10,28	4.626—	111.000	22,83	25.341 —
600.000.-	— dinarjev osnove		dalje se	za vsakih začetih		46.000	10,40	4.784—	112.000	23,08	25.850—
dinarjev	100.000.— zviša davčna stopnja za				1,5 %, ven-	47.000	10,52	4.944.—	113.000	23,33	26.363—
dar največ do 80 %.						48.000	10.64	5.097 —	114.000	23,58	26.881 —
						49.000	10,76	5.272—	115.000	23,83	27.404—
Davčnemu zavezancu, ki			ima mešane dohodke (od			50.000	10,88	5.440—	116.000	24,08	27.933 —
poklica	in od premoženja)}		se obračuna davek na na-			51.000	11,— '	5.610 —	117.000	24,33	28.466—
čin, ki	je predpisan za obdavčitev			mešanih dohodkov		52.000	11,12	5.782 —	118.000	24,58	29.044—
za obrtniška gospodarstva.						53.000	11,24	5.957—	119.000	24,83	29.548—
1. Postreščki, žagarji na			i roko, ulični prodajalci ča-			54.000	11,36	6.134—	120.000	25,08	30.096—
sopisov,	snažilci	obutve in	podobni	ročni 1	delavci pla-	55.000	11,48	6.314.—	121.000	25,33	3Ó.649.—
čajo dohodnino		v sledečih zneskih :				56.000	11,60	6.496.—	122.000	25,58	31.208.—
a) v mestih do 5.000 prebivalcev 200.—					din na leto,	57.000 58.000	11,72 11,84	6.680— 6.867 —	123.000 124.000	25,83 26,08	31.771.— 32.339—
b) ■	v mestih nad 5.000 prebivalcev 300.—				- din na leto	59.000	11,96	7.056—	125.000	26,33	32.912—
2. dobitniki		stav na dirkah, športnih in			drugih pri-	60.000	12,08	7.248—	126.000	26,58	33.491 —
reditvah	i po stopnji 10 %,					61.000	12,28	7.491 —	127.000	26,83	34.074—
3. potujoča		zabavišča 3 % od prometa			in	62.000	12,48	7.738—	128.000	27,08	34.662—
4. vsi drugi sku din 400.—.		potujoči obrati v stalnem			letnem zne-	63.000 64.000 65.000	12,68 12,88 13,08	7.987.— 8.243 — 8.502 —	129.000 130.000 131.000	27,33 27,58 27,83	35.256 — 35.854— 36.457 —
						66.000	13,28	8.765 —	132.000	28,08	37.066 —
		V.				67.000	13,48	9.032 —	133.000	28,33	37.679—
Za	obračunavanje dohodnine			od premoženja se		68.000 69.000	13,68 13,88	9.302 — 9.577 —	134.000 135.000	28.58 28,83	38.297— 38.920—
predpisuje tale		davčna lestvica :				70.000	14,08	9.856 —	136.000	29,08	39.549 —
1.000	5,—	50—	5.000	5,48	274—	71.000	14,28	10.139—	137.000	29,33	40.182—
2.000	5,12	102—	6.000	5,60	336—	72.000	14,48	10.426—	138.000	29,58	40.820 —
3.000	5,24	157—	7.000	5,72	400 —	73.000	14.68	10.716—	139.000	29,83	41.464—
4.000	5,36	214.—	8.000	5,84	467.—	74.000	14,88	11.011 —	140.000	30,08	42.112—
141.000	30,33	42.765—	181.000	40,33	72.997—
L42.000	30,58	43.424—	182.000	40,58	73.856—
143.000	30.83	44.087—	183.000	40,83	74.719—
144.000	31,08	44.755 —	184.000	41,08	75.587—
145.000	31,33	45.428—	185.000	41,33	76.460—
146.000	31,58	46.107—	186.000	41,58	77.339—
147.000	31,83	46.790—	187.000	41,83	78.222—
148.000	32,08	47.478—	188.000	42,08	79.110—
149.000	32,33	48.172—	189.000	42,33	80.004—
150.000	32,58	48.870—	190.000	42,58	80.902—
151.000	32,83	49.573—	191.000	42,83	81.805—
152.000	33,08	50.282—	192.000	43,08	82.714—
153.000	33,33	50.995—	193.000	43,33	83.627—
154.000	33,58	51.713—	194.000	43,58	84.545—
155.000	33,83	52.436—	195.000	43,83	85.468—
156.000	34,08	53.165—	196.000	44,08	86.397 —
157.000	34,33	53.898 —	197.000	44,33	87.330—
158.000	34,58	54.636—	198.000	44,58	88.278—
159.000	34,83	55.380 —	199.000	44,83	89.212—
160.000	35,08	56.128—	200.000	45,—	90.000—
161.000	35,33	56.881 —	210.000	45,75	96.075—
162.000	35,58	57.640 —	220.000	46,50	102.300—
163.000	35,83	58.403—	230.000	47,25	108.675 —
164.000	36,08	59.171 —	240.000	48—	115.200—
165.000	36,33	59.944 —	250.000	48,75	121.875—
166.000	36,58	60.723—	260.000	49,50	128.700—
167.000	36,83	61.506 —	270.000	50,25	135.675—
168.000	37,08	62.294—	280.000	51,—	152.800—
169.000	37,33	63.088—	290.000	51,75	150.075—
170.000	37,58	63.886—	300.000	52,50	157.500—
171.000	37,83	64.689—	310.000	53,25	165.075—
172.000	38,08	65.498—	320.000	54,-	172.800—
173.000	38,33	66.311 —	330.000	54,75	180.675—
174.000	38,58	67.129—	340.000	55,50	188.700 —
175.000	38.83	67.952—	350.000	56,25	196.875—
176.000	39,08	68.781 —	360.000	57,—	205.200—
177.000	39,33	69.614—	370.000	57,75	213.675—
178.000	39,58	70.452—	380.000	58,50	222.300 —
179.000	39,83	71.296 —	390.000	59,25	231.075—
180.000	40,08	72.144.—	400.000	60,—	240.000—
Nad	400.000.— 240.000		.— plus	90%	osnove nad
400.000—
VI.
1.	Osnove za obračunavanje dohodnine po prvem poglavju do 100.000.— dinarjev se zaokrožijo na celih tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500.— dinarjev zakrožijo navzdol, zneski nad 500.— dinarjev pa navzgor.
Osnove nad 100.000.— dinarjev se zaokrožijo na celih 5.000.— dinarjev, in sicer se zneski do 2.500.— dinarjev zaokrožijo navzdol, nad 2.500.— dinarjev pa navzgor.
2.	Osnove za obračunavanje dohodnine po III., IV. in V. poglavju do 200.000.— dinarjev se zaokrožijo na celih tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500.— dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 500.— dinarjev pa navzgor. Osnove nad 200.000.— dinarjev pa se zaokrožijo na celih desettisoč dinarjev, in sicer se zneski do 5.000.— dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad
5.000.— dinarjev pa navzgor.
VIL
Davek po višji stopnji ne sme biti večji kakor davek po najbližji nižji davčni stopnji, povečan za raz-
liko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja.
VIII.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Davek po teh stopnjah se odmeri za leto 1951.
Koper, dne 25. aprila 1952
1'ajmk :	Predsednik :
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
38
ZAČASNA TARIFA PROMETNEGA DAVKA
Splošna pripomba: Stopnja prometnega davka po tej začasni tarifi je vsebovana že v stopnji akumulacije.
DEL A — PRODUKTI
Tar. št.	Pr e d m, et	Stopnja
Panoga 116 — Produkcija, oplemenjevanje in predelava nekovinskih rud
1 Sol morska
a) — jedilna pri prodaji v FLRJ	650.—
b) — jedilna pri prodaji v STO	20.300.—
c)	— industrijska, pri prodaji v FLRJ 3.350.—
d) — za živino, pri prodaji v FLRJ	5.600.—
Pripomba :
1.	Davčna osnova je 1 tona
2.	Davčni zavezanec je produkcijsko podjetje
Panoga 120 -— Kemična industrija
2 a) milo za pranje	23.40
b)	milo toaletno	226.70
c)	milo brivsko	125.40
d)	kristalna soda	20.60
Pripomba :
1.	Davčna osnova je 1 kilogram
2.	Davčni zavezanec je produkcijsko podjetje
Panoga 127 — Prehranbena industrija
3	izdelovanje likerjev	125.—
Pripomba :
1.	Davčna osnova je 1 hi stopnja alkohola
2.	Davčni zavezanec je produkcijsko podjetje
4	Navadna naravna vina iz grozdja, prošek in muškat:
a)	navadna konzumna vina v sodih
in steklenicah	30.—
b)	sortna vina v steklenicah	35.—
c)	prošek in muškat	40.—
Pripomba :
1.	Davčna osnova je 1 liter
2.	Veljajo pripombe pod 2. in naslednje k tar. št. 6
5	Fina vina, umetna vina in šampanjec
a) naravna fina vina, razen prošeka
in muškata	35.—
b)	umetna vina	35.—
c)	medicinska	vina	15.—
d)	šampanjec	120.—
Pripomba :
L Davčna osnova je 1 liter
2.	Od materijala iz katerega se izdelujejo umetna vina (sladkor, špirit, vina in dr.), mora biti plačan davek po zadevnih tarifnih številkah poleg davka po tej tarifni številki. Izjemoma lahko Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora za vino, namenjeno za predelavo, davek zniža.
6	Naravno žganje	80.
Pripomba :
1.	Davčna osnova je 1 hektolitrska stopnja alkohola. Če se moč žganja ne da ugotoviti z alkoholometrom, se šteje, da ima slabo žganje 25 %, močno žganje pa 40 % alkohola.
2.	Za davčnega zavezanca se šteje producent vina in žganja, ne glede na to, ali pridobiva vino oziroma žganje iz surovin, ki jih je sam pridelal, ali pa iz kupljenih ali na kakršenkoli drug način nabavljenih surovin, in ne glede na to, komu in na kakšni podlagi dobavlja vino oziroma žganje.
Izjemoma plačajo javna odkupna podjetja oziroma specializirana javna podjetja za promet z alkoholnimi pijačami samo davek od tistega vina in žganja, ki ga odkupijo od producentov.
3.	Za neobdavčeno domačo porabo se dovoli producentu letno 200 1 vina na vsakega družinskega člana, ki je star nad 16 let, oziroma do 5 1 žganja na vsakega družinskega člana, ki je star nad
16.	let.
Člani kmečkih delovnih zadrug, ki pridelajo vino ali žganje od plodov z ohišja, vendar pa ga ne pridelajo toliko, kot jim ga je po prejšnjem odstavku dovoljenega za domačo porabo, ne plačajo davka od tistega dela vina in žganja, ki ga dobijo od kmečke delovne zadruge, ki pomeni razliko med količino, ki so jo pridelali z ohišja in količino, do katere imajo pravico glede na število družinskih članov. Če je količina vina oziroma žganja z ohišja enaka ali večja od količine, do katere imajo pravico po prejšnjem odstavku, plačajo davek od vsega vina in žganja, ki ga dobijo od zadruge.
Kmečke delovne zadruge smejo obdržati brez plačila davka določeno količino vina in žganja za potrebe svojih članov pri obdelovanju zadružnega zemljišča ter za prireditve in proslave.
Ta količina znaša 5 % celotne količine vina in žganja, ki se razdeli zadružnikom za domačo porabo. Če porabijo zadruge te količine v druge namene ali pa jih dajo v promet, morajo plačati davek.
Člani vinogradniških produkcijskih zadrug lahko dobijo vino in žganje za domačo porabo samo od zadruge, in
sicer v količinah, ki so določene v 3. točki te pripombe.
Lastnik žganjarskega kotla, ki kuha žganje za druge proti plačilu v naravi (merica), ima pravico obdržati od žganja, ki ga dobi kot merico, in od žganja, ki ga skuha sam iz lastnih surovin, za neobdavčeno domačo porabo tisto količino žganja, do katerega bi imel pravico, če bi vse to žganje skuhal iz lastnih surovin.
Od vina in žganja, ki sta dovoljena za neobdavčeno domačo porabo, se ne plača davek niti tedaj, če se to vino ali žganje da v promet.
Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše v sporazumu s Svetom za blagovni promet vsako leto z odredbo količine vina in žganja, ki se smejo porabiti doma brez plačila davka, in sicer v mejah zgoraj navedenih količin, upoštevajoč pri tem posebne pogoje in domače navade v posameznih krajih.
4.	Producenti vina in žganja, ki pridobivajo vino in žganje deloma iz lastnih surovin, deloma pa iz surovin, ki jih nabavijo, se štejejo za producente vina in žganja iz lastnih surovin, tisti, ki pridobivajo vino in žganje samo iz nabavljenih surovin, pa morajo plačati davek od celotne pridobljene količine.
5.	Od vina, ki po svojih lastnostih in sestavinah ne ustreza predpisom o vinu in ni primerno za potrošnjo (hibridno, industrijsko, bolno), se ne plača da-davek, če se dejansko ne porabi v ta namen.
6.	Če se vino, od katerega je bil plačan prometni davek, pokvari v prometu, tako da ni več primerno za potrošnjo in se zato porabi za destilacijo, se plačani davek od vina prizna in obračuna pri plačilu davka od destilata (žganja), ki se dobi iz takega vina.
7	Sadna vina Pripomba :
Davčna osnova je 1 liter
8	Produkti od klanja živine Pripomba :
1.	Davčna osnova je vrednost žive živine na dan zakola.
2.	Davčni zavezanec je lastnik živine, ki se zakolje, izvzemši fizične osebe in kmečke delovne zadruge, kadar koljejo živino zase oziroma za svoje člane.
3.	Po tej tarifni številki se plača davek tudi ob zakolu perutnine.
4.	Davek po tej tarifni številki se plača ob zakolu.
6.—
ZASEBNA OBRT
9	Vsi obrtni izdelki, razen zgoraj omenjenih 10 % Izjemoma : likerji, brandy (Cognac), rum, arak, mastika, gin, votka, whisky in druga	umetna žganja	15	%
Pripomba :
1.	Davčna osnova je producentova prodajna cena.
Del B — STORITVE
Tar. št. 1 — Za vse kinematografske predstave, ne glede na to, kdo jih prireja, in za vsa fizkulturna tekmovanja, na katera je dovoljen pristop proti plačilu vstopnine, se plača :
1.	za kinematografske prireditve:
a)	davek	17	%
b)	prispevek za Rdeči	križ	3	%
2.	za	fizkulturne priredbe	— davek	10	%
Pripomba:
1.	Davčna osnova je celotna vstopnina, to je cena vstopnice, v kateri je vsebovan davek po tej tarifni številki.
Prepovedano je pobirati vstopnino na kakršen koli drug način, razen na način, ki je predpisan v prejšnjem odstavku te pripombe.
. 2. Davek plača prireditelj tako, da uporabi vstopnice uradne izdaje.
Vstopnice uradne izdaje se morajo naročiti pri finančnem organu okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, v katerega območju je prireditev.
Če finančni organ nima zahtevanih vstopnic in tudi ne vstopnic različne cene (vstopnine), ki se dajo kombinirati tako, da lahko nadomestijo zahtevane vstopnice, mora izdati prireditelju potrdilo, na podlagi katerega si lahko ta preskrbi vstopnice pri drugem finančnem organu izven kraja, v katerem je prireditev; finančni organ, ki izdaja vstopnice, mora obdržati potrdilo in obvestiti organ, ki je izdal to potrdilo, o prodaji vstopnic.
Kinematografska podjetja smejo naročati vstopnice samo na podlagi svoje naročilne knjige, ki jo mora potrditi finančni organ pristojnega okrajnega ljudskega odbora. To knjigo mora imeti podjetje vselej pri sebi in jo na zahtevo dati pooblaščenemu finančnemu uslužbencu na vpogled.
3.	Samo v primeru, če za določeno ceno (vstopnino) ni ustrezajočih vstopnic uradne izdaje in se tudi ne da uporabiti namesto ene več vstopnic, dovoli pristojni finančni organ prireditelju uporabo drugih vstopnic.
Izjemoma lahko dovoli finančni organ Istrskega okrožnega ljudskega odbora uporabo drugih vstopnic, čeprav obstojajo vstopnice uradne izdaje. Od teh vstopnic pa se mora najprej plačati davek po tej tarifni številki pri pristojnem finančnem organu, ki take vstopnice žigosa.
4.	Nabava vstopnic na kak drug način, mimo načinov, ki so pojasnjeni v prejšnjih pripombah, ni dovoljena.
5.	Stalni prireditelj mora finančnemu organu pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora v kraju prireditve vsaj pet dni pred začetkom svojega dela
priglasiti prireditve in njih čas, prav tako pa tudi vsako spremembo časa prireditev.
6.	Prireditelj mora na vstopnicah označiti datum prireditve, če pa daje dnevno več predstav, pa tudi zaporedno številko prireditve tega dne.
7.	Z vsake vstopnice mora prireditelj odtrgati kupon pred vstopom obiskovalca na mesto, kjer je prireditev; oziroma, če je prireditev na odprtem prostoru, takoj ob izdaji vstopnice. Če vstopnica nima kupona, se odtrga njen del (ogel).
8.	Obiskovalci morajo hraniti vstopnico do konca predstave in jo na zahtevo kontrolnega uslužbenca pokazati.
9.	Prireditelj in obiskovalci morajo pooblaščenim finančnim uslužbencem omogočiti opravljanje službe, kadar ti kontrolirajo plačilo davka in uporabo predpisov te tarifne številke. Finančni uslužbenec mora imeli za vsak posamezen primer kontrole pooblastilo pristojnega finančnega organa. Kontrolni Uslužbenec mora po opravljeni kontroli zapisati v kontrolno knjigo ugotovljeno stanje, poleg tega pa o rezultatu kontrole obvestiti tisti finančni organ, po čigar odredbi je opravil kontrolo.
10.	Noben obiskovalec, razen oseb, ki so naštete v prejšnji pripombi, in razen uslužbencev notranjih zadev, ki so posebej določeni za to, da vzdržujejo red na prireditvi, ne sme brez predpisane vstopnice prisostvovati prireditvi, na katero je pristop dovoljen samo proti vstopnini.
Izjemoma smejo prisostvovati prireditvam brez predpisane vstopnice uradne izdaje borci JLA, kadar pod vodstvom svojih voditeljev pridejo na kinematografsko predstavo ali fizkulturno prireditev.
Za obisk omenjenih prireditev morajo imeti pismeno dovoljenje, ki jim ga po poprejšnjem sporazumu s prireditelji da bataljonsko ali višje poveljstvo JLA. Tako potrdilo se izroči prireditelju kot dokaz, da so borci JLA prišli na prireditev brez vstopnic.
11.	Stalni prireditelji morajo voditi o kupljenih in prodanih vstopnicah uradne izdaje evidenco, iz katere je razvidno tole :
a)	nabavljene vstopnice, b) dnevna prodaja in c) zaloga.
Ti podatki morajo biti izkazani za vsako vrsto storitev pospbej.
12.	Prireditelj, ki je kupil vstopnice uradne izdaje ali plačal davek ob žigosanju Vstopnice zasebne izdaje, ima pravico do povrnitve plačanega davka za tiste vstopnice, ki jih ni razprodal. Davek se ne more vrniti za vstopnice, s katerih so odtrgani kuponi ali so vstopnice iztrgane iz bloka.
Odločbo o povrnitvi davka izda tisti organ, pri katerem so bile vstopnice kupljene oziroma žigosane, in jo, če gre za vstopnice uradne izdaje, takoj izvrši. Odločbe o povrnitvi davka za nerazprodane vstopnice zasebne izdaje pa finančni organ ne izvrši, dokler je ne potrdi višji finančni organ. Višji finančni organ ugotovi najprej, ali je odločba o povrnitvi davka pravilna; ko postane ta odločba izvršna, uniči vse vstopnice zasebne izdaje, za katere se vrača davek.
Spise, po katerih je bil vrnjen davek za načete bloke vstopnic uradne izdaje, pošlje pristojni organ, ki je davek vrnil, skupaj z načetimi bloki vstopnic finančnemu organu pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru, in sicer v petih dneh po preteku vsakega meseca. Finan-
čni organ Istrskega okrožnega ljudskega odbora se najprej prepriča, ali je bil davek pravilno vrnjen; če nima svojih pripomb, uniči nato komisijsko vse bloke vstopnic, za katere je bil vrnjen davek. V tem primeru se prireditelju ne vrne znesek, ki ga je plačal za sam natisk vstopnic.
13.	Davka po tej tarifni številki so oproščene:
a)	kinematografske predstave, na katerih se predvajajo dijakom znanstveni in vzgojni filmi, in kinematografske predstave, na katerih se predvajajo znanstveni filmi s predavanjem ;
b)	centralna kinoteka glede svojih kinematografskih predstav in predavanj ;
c)	fizkulturne prireditve, ki jih prirejajo med seboj sindikalne podružnice posameznih delovnih kolektivov proti vstopnini, ki je namenjena za kritje stroškov prireditve ali v korist takih sindikalnih podružnic.
14.	Izvršni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ima pravico, da lahko odstopi prometni davek od fizkulturnih prireditev po odbitku manipulativnih stroškov fizkulturnim organizacijam.
Prometni dávek od fizkulturnih prireditev se bo pobiral od 1. junija 1952.
Tar. št. 2 —• Od zavarovalnih in pozavarovalnih premij se plača davek, ki znaša od skupnega zneska inkasiranih premij	4 %
Pripomba :
Davek po tej tarifni številki se ne plača od premij življenjskega zavarovanja in ne od pozavarovalnih premij, prejetih iz tujine.
Tar. št. 3 — Pri najemu (zakupu) nepremičnin in pravic, na nepremičninah se plača davek od najemnine (zakupnine), in sicer:
l.	pri najemu zgradb ali delov zgradb (stanovanj, lokalov itd.), če znaša najemnina:
		do	200	din	3	din
nad	200	a	400	11	6	11
11	400	ii	600	11	10	11
11	600	a	800	11	15	11
11	800	ii	1.000	11	20	11
11	1.000	a	1.500	11	30	11
11	1.500	a	2.000	11	40	11
11	2.000	a	3.000	11	60	11
11	3.000	a				3%
2.	Pri najemu drugih nepremičnin in pravic na nepremičninah od zneska ali vrednosti najemnine	2 %
Pripomba :
1.	Davčna osnova je tisti znesek najemnine, ki se dejansko prejme oziroma potrdi z eno priznanico, ne glede na to, za kateri čas se plača najemnina. V davčno osnovo se vračuna tudi vrednost vseh postranskih dajatev, storitev in bremen, ki jih najemnik prevzame nase, prav tako pa tudi davek po tej tarifni številki. Če se najemnina ne plača samo v gotovini, ampak opravlja najemnik še kakšne storitve, ali če obstoji najemnina samo iz takih storitev, se plača davek tudi od denarne vrednosti teh storitev na enak način in ob istem času, kakor da bi bila najemnina plačana v gotovini. Če se pri najemu sob pogodi posebej plačilo za opravljanje raznih drugih storitev (za pranje perila, snaženje
obutve, najem pohištva in podobno), tedaj se od najemnine za sobo plača davek po tej tarifni številki, od plačila za druge storitve pa po tarifni številki 8 tega tarifnega dela. V nasprotnem primeru, t. j. tedaj, če sta najemnina za nepremičnino (sobo) in plačilo za storitev dogovorjena v enem samem znesku, se plača davek po tej tarifni številki.
2.	Davčni zavezanec je najemodajalec.
3.	Davčna obveznost in dolžnost, plačati davek, nastane v trenutku prejema najemnine.
4.	Pri najemu zgradb se plača davek z uporabo davčnega papirja, t. j. predpisane ustrezne priznanice uradne izdaje. Če se priznanica glasi na vsoto, ki je večja od 3000 dinarjev, je treba od presežka najemnine nad 3000 dinarjev doplačati 3 % davek, v davčnih znamkah. Znamke se prilepijo na še ne uničeni obrazec priznanice uradne izdaje in uničijo tako, da se napiše taksa čez nalepljene znamke.
Pri najemu drugih nepremičnin in vseh pravic na nepremičninah se plača davek v davčnih znamkah. Znamke se prilepijo na navaden papir oziroma na najemno pogodbo, potem pa se uničijo s tem, da se napiše besedilo priznanice čez znamke, tako da je napisano »Priznanica« nad znamkami, besedilo priznanice pa se začne na čistem papirju in nadaljuje čez nalepljene znamke.
5.	Glede izdelave, prodaje in zamenjave davčnih znamk in davčnih vrednostnih papirjev iz te tarifne številke veljajo predpisi o izdelavi, prodaji in zamenjavi taksnih vrednotnic.
6.	Najemodajalec mora vsak prejem najemnine potrditi s pismeno priznanico takoj ko prejme najemnino, in najemniku izdati priznanico. Priznanica o prejeti najemnini mora vsebovati znesek najemnine, čas, na katerega se prejeta najemnina nanaša, najeto dobrino, datum izdaje in podpis tistega, ki je priznanico izdal.
Če najemodajalec oziroma oseba, ki jo je ta pooblastil, ne dobi najemnine neposredno iz rok najemnika, ampak mu jo ta pošilja po pošti, vplačuje na njegov tekoči račun ali pa polaga pri sodišču v depozit, mora najemodajalec (oziroma tisti, ki prejema najemnino po njegovem pooblastilu) izdati in poslati najemniku predpisano priznanico v petih dneh po prejemu najemnine.
7.	Najemodajalcem, ki so v najemnem razmerju z več kot 20 najemniki v istem kraju ali na območju istega okrajnega ljudskega odbora, in pa tistim, ki prejemajo najemnino na svoj tekoči račun pri Istrski banki, lahko finančni organ pristojnega 'okrajnega ljudskega odbora dovoli, da plačujejo ta davek po seznamu v gotovini. Seznam se predloži v dveh izvodih. Plačilo davka se potrdi na obeh izvodih, od katerih se eden vrne plačniku.
8.	Najemnik mora priznanice o plačani najemnini hraniti leto dni potem, ko so bile izdane, in jih na zahtevo javnega organa pokazati. Najemodajalec mora talone izdanih priznanic o najemu zgradb ali njihovih delov hraniti pet let.
9.	Če komunalna in gradbena podjetja gradijo delavska stanovanja, da bi preskrbela stanovanja delavcem, ki so zaposleni na njihovih deloviščih, ne plačajo davka po tej tarifni številki od najemnine, ki jo pobirajo od delavcev.
10.	Za podnajemnino ne veljajo predpisi te tarifne številke in se tudi ne plačuje davek od nje.
Tar. št. 4 — Za menična posojila se plača davek po menični vrednosti, in sicer :
		do	1.000 din	2	din
nad	1.000	99	2.000 „	4	99
99	2.000	99	3.000 „	6	99
99	3.000	9 9	5.000 „	10	9 9
99	5.000	99	7.500 „	15	99
9 9	7.500	99	10.000 „	20	99
99	10.000	9 9	15.000 „	30	9 9
99	15.000	99	20.000 „	40	9 9
9 9	20.000	99	30.000 „	50	99
99	30.000	9 9	50.000 „	75	99
99	50.000	99	75.000 ,,	110	99
9 9	75.000	99	100.000 „	150	99
99	100.000	,9’	150.000 „	200	99
9 9	150.000	99	200.000 „	300	99
99	200.000	99	300.000 ,,	400	99
99	300.000	9 9	500.000 „	600	99
99	500.000	9 9	750.000 „	1.000	99
99	750.000	9 9	1,000.000 „	1.500	99
99	1,000.000	99	1,500.000 „	2.000	99
9 9	1,500.000	99	2,000.000 „	3.000	99
od	vsakih nadaljnjih začetih 1.000 din			2	99
Pripomba :
1.	Davčna osnova je celoten znesek menične terjatve oziroma znesek, katerega terjatev je zavarovana z menico in v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki.
Pri menicah, ki se glase na tujo valuto, se plača davek od njihove menične vrednosti, izražene v dinarjih po uradnem tečaju v trenutku, ko nastane davčna obveznost.
2.	Davčni zavezanec je imetnik menice, t. j. tista oseba, ki ima menico v rokah.
3.	Davek po tej tarifni številki se plača od vseh menic, ki so bile izdane na ozemlju Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ne glede na to, ali bodo plačane na tem ozemlju ali v tuji državi, kakor tudi od menic, ki so bile izdane v tujini, če naj se plačajo na našem ozemlju.
Od meničnih kopij se ne plača davek.
4.	Od menic, ki so bile izdane na ozemlju Istrskega okrožja, se plača davek izključno le z uporabo predpisane menične golice javne izdaje, in sicer v trenutku, ko se izdajo. Če se že izdana menica zamenja, je treba plačati davek tako, da se uporabi nova menična golica.
Če se glasi menica na znesek nad 2,000.000 dinarjev, je treba na menično golico, ki je predpisana za 2,000.000 dinarjev, plačati poprej davek od presežka nad 2,000.000 dinarjev pri Istrski banki, ki potrdi doplačilo na menični golici in navede novo menično vrednost, za katero velja menična golica po doplačilu davka.
Če ni na razpolago menične golice za ustrezno menično vrednost, je treba uporabiti menično golico za nižjo menično vrednost, poprej pa plačati ustrezno razliko davka po predpisih iz prejšnjega odstavka.
5.	Če se izda za eno posojilo več menic, tedaj seštevek posameznih zneskov davka po tej tarifni številki, ki je bil plačan z uporabo meničnih golic, ne sme biti manjši od zneska davka, ki ustreza celotnemu znesku
posojila; če pa je bilo na ta način plačanega več davka, nima zavezanec pravice do povračila presežka.
6.	Če se podaljša rok posojila ali obnovi kredit, se ne sme uporabiti ista menica, ampak je treba plačati davek z uporabo nove meničiie golice.
7.	Če je za kritje kredita izdana blanko menica, mora menični posestnik na drugi strani menične golice navesti številko in datum odločbe o dovolitvi kredita in višino kredita, ki je krita s to blanko menico. Stara blanko menica se ne sme uporabiti za novo posojilo.
8.	Če je menica izdana in4 plačljiva v tujini, pa se spravi na ozemlje Istrskega okrožja in da v promet, se .plača od nje davek v znesku 10 dinarjev, ne glede na menično vrednost.
Če je menica izdana in plačljiva v tujini, pa se na njej pozneje navede, da je plačljiva v Istrskem okrožju, ali pa se za zavarovanje, ali plačilo menične terjatve zahteva intervencija naših javnih organov, se plača ustrezni davek po lestvici te tarifne številke, kakor da je bila menica izdana na našem ozemlju.
Davek v znesku 10 dinarjev za menice iz prvega odstavka te pripombe se plača v davčnih znamkah, davek za menice iz drugega odstavka te pripombe pa se plača pri Istrski banki.
Davek od menic iz prejšnjih odstavkov je treba plačati najpozneje v tridesetih dneh, ko se tuja menica spravi na ozemlje Istrskega okrožja. Če pa nastane okoliščina, zaradi katere je treba plačati davek pred tem rokom, je treba plačati davek takrat, ko nastane taka okoliščina (t. j. pri poznejši označbi, da je plačljiva na ozemlju Istrskega okrožja, ali če se zahteva intervencija naših javnih organov za zavarovanje ali plačilo menične terjatve).
9.	Glede izdelave, prodaje in zamenjave meničnih golic veljajo ustrezno predpisi o izdelavi, prodaji in zamenjavi takšnih vrednotnic.
10.	Davek po tej tarifni številki se ne plača za menična posojila javnih uradov in zavodov, gospodarskih- podjetij ljudskih odborov in zadrug in tudi ne za menična posojila ljudskih in družbenih organizacij, ki so oproščene dohodnine.
11.	Za posojila brez meničnega kritja se plača davek po tarifni številki 5 tega dela tarife.
Tar. št. 5 — Od vseh posojil, razen meničnih, se plača davek od celotnega zneska terjatve 0,25%
Pripomba :
1.	Davčna osnova je znesek terjatve, ki vsebuje tudi davek po tej tarifni številki.
2.	Davčni zavezanec je posojilodajalec.
3.	Davčna obveznost in dolžnost, plačati davek, nastaneta v trenutku, ko se sklene posojilna pogodba.
Ustno posojilno pogodbo mora posojilodajalec priglasiti v petnajstih dneh po sklenitvi tistemu okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru, v katerega območju ima svoj sedež.
4.	Vsako podaljšanje roka posojila ali obnovitev posojila je šteti za novo posojilo.
5.	Davek po tej tarifni številki se plača v davčnih znamkah, ki se nalepijo in uničijo na sami posojilni pogodbi (upoštevajoč predpise v pripombi k tar. št. 3 tega dela tarife).
6.	Davka po tej tarifni številki so oproščene obveznice javnih posojil, javni blagajniški zapisi in boni ter druge zadolžnice javnih uradov, javnih zavodov in gospodarskih podjetij ljudskih odborov, obveznice zadrug in pa obveznice družbenih organizacij, ki so oproščene dohodnine.
7.	Od posojil z meničnim kritjem se plača davek po tarifni številki 4 tega dela tarife.
Tar. št. 6 — Od plačil za oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, uradnih listih, knjigah in temu podobne in od oglasov po radiju ali s svetlobnimi projekcijami v kinematografih se plača davek	4 %
Pripomba :
1.	Za oglase v smislu te tarifne številke se štejejo vsi zapiski in sporočila z besedo ali sliko, ki imajo značaj zasebnega obvestila (naznanila zaroke, poroke, smrti, prireditve, priporočanje blaga, registracije in bilance podjetij, izgube listin in podobno).
2.	Davčna osnova za plačilo davka po tej tarifni številki je celotno kosmato plačilo, ki vsebuje tudi davek po tej tarifni številki.
3.	Davčni zavezanec je oseba, ki ji pripada plačilo za oglas.
Davčni zavezanec, ki ni sicer dolžan voditi knjig, mora voditi posebno evidenco o oglasih, v katero zapisuje objavljene oglase in prejeta plačila.
4.	Davčna obveznost nastane v trenutku prejema plačila za oglas.
5.	Davek po tej tarifni številki se plača v petih dneh po preteku vsakih desetih dni v mesecu.
Tar. št. 7 — Od plačil za vse druge storitve zasebnih obrtnikov in oseb, med katere se štejejo tudi gradbene in prevozne storitve, se plača davek	5 %
Pripomba :
1.	Davčna osnova je celotni znesek plačila, ki vsebuje tudi davek po tej tarifni številki. V fakturi je treba izkazati posebej plačilo za opravljeno storitev, posebej pa vrednost uporabljenega materiala, in obračunati davek samo od plačila za storitev. V nasprotnem primeru je treba obračunati davek od celotnega plačila.
2.	Davčni zavezanec je izvršilec storitve oziroma prejemnik plačila, davčna obveznost pa nastane v trenutku, ko se opravi storitev.
3.	Davek je treba plačati v petih dneh po preteku meseca za vse storitve, ki so bile opravljene v preteklem mesecu.
4.	Za storitve po tej tarifni številki se štejejo raznovrstne oblike delavnosti, ki jih izvrši kakšen obrtnik ali kakšna oseba drugemu podjetju, obrtniku ali osebi za plačilo.
5.	Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za uporabo premičnin, če se od takega plačila ne plača davek po kateri od prejšnjih tarifnih številk tega dela tarife.
6.	Davek po tej tarifni številki se ne plača:
a) od storitev, ki jih opravljajo gospodarska podjetja ljudskih odborov, javni zavodi, zadruge in zadružna podjetja in pa podjetja družbenih organizacij;
b) od plačil za zdravstvene storitve v kopališčih, letoviščih, domovih in okrevališčih.
Del C — Dobrine
Tar. št. 1 — Za prenos lastninske pravice na ne-
premičninah proti plačilu davčne osnove:
a)	do
b)	nad 100.000 do
c)	nad 200.000 do
d)	nad 500.000 do
e)	nad 1,000.000 do
f)	nad 2,000.000
se plača davek, in sicer od
100.000	din 10%
200.000	din 12%
500.000	din 15%
,000.000 din 20%
,000.000 din 25%
30 %
Pripomba :
1. Davčna osnova je kupoprodajna cena ali vrednost pogodbenega plačila oziroma prometna vrednost v trenutku, ko nastane davčna obvenost — glede na to, katera od njih je večja, davčni zavezanec pa je prodajalec oziroma tisti, ki nepremičnino odtujuje.
2.	Od prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so ob cestah z modernim cestiščem izven naselij, se plača davek po ustrezni stopnji te tarifne številke, povečani za 1 (eden).
3.	davek po višji stgpnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko davčne stopnje, zaradi katere naj bi se uporabila višja davčna stopnja.
4.	Če kdo večkrat v enem letu prenese proti plačilu na istega pridobitelja lastninsko pravico na več nepremičninah ali na več delih iste nepremičnine, plača davek od celotne vrednosti vseh stvari ali njihovih delov, prenesenih v teku enega leta in sicer po stopnji, ki ustreza celotni vrednosti.
5.	Od prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti plačilu se ne smejo pobirati nobene druge davščine.
6.	Davčna obveznost nastane v trenutku, ko se sklene kupna pogodba oziroma pogodba o prenosu lastninske pravice proti plačilu oziroma proti storitvi. Če novi pridobitelj nepremičnine lahko zahteva vknjižbo lastninske pravice na podlagi kakšnega drugega opravila, tedaj nastane davčna obveznost v trenutku, ko postane to pravno opravilo pravnomočno. Pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah med zasebniki nastane davčna obveznost v trenutku, ko se davčnemu zavezancu sporoči, da je pristojni javni organ dovolil prenos lastninske pravice na nepremičnini po sklenjeni pogodbi. Če se sklene pogodba potem,, ko se dobi dovoljenje, nastane davčna obveznost v trenutku sklenitve pogodbe.
7.	V davčno osnovo se vračuna tudi vrednost vseh obveznosti (dolgov storitev in pod.), ki jih prevzame kupec, in pa vrednost vseh bremen, ki mu omejujejo pravico popolnega uživanja (n. pr. pravica užitka v korist drugega in pod.). Izjemoma je treba pri prenosu nepremičnine z obveznostjo dosmrtnega vzdrževanja vzeti za davčno osnovo prometno vrednost zadevne nepremičnine, ne glede na vrednost vzdrževanja.
8.	Če je pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini po kupni pogodbi kupec javni urad, javni zavod, gospodarsko podjetje ljudskih odborov, zadruga ali množična ljudska organizacija, se šteje prijavljena kupna cena za nepremičnino za točno.
9.	Če se kakšna nepremičnina zamenja za drugo (zamenjava), se plača davek od prometne vrednosti vsake nepremičnine posebej.
10.	Davek po tej tarifni številki se plača pri Istrski banki za račun tistega finančnega organa okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, na katerega območju je nepremičnina, ki se prenaša.
11.	Vsako pogodbo ali drugo pravno opravilo, na podlagi katerega lahko zahteva pridobitelj vknjižbo latninske pravice, mora davčni zavezanec priglasiti pristojnemu finančnemu organu iz prejšnje pripombe v petnajstih dneh po sklenitvi oziroma po pravomoćnosti ali izvrsnosti zadevnega pravnega opravila. Če se vrši prenos po odločbi ali s sodelovanjem javnega organa (sestavitev pogodbe, potrditev in pod.), mora tudi ta podati to priglasitev.
12.	Davek po tej tarifni številki je treba plačati v roku, ki je določen za priglasitev v prejšnji pripombi.
Prenos lastninske pravice na nepremičnini na novega pridobitelja se ne sme vpisati v zemljiško knjigo brez dokaza, da je plačan davek po tej tarifni številki. Za dokaz se šteje uradno potrdilo pristojnega finančnega organa po 11. pripombi te tarifne številke.
13.	Kupec jamči solidarno s prodajalcem za plačilo davka po tej tarifni številki.
14.	Če se dokaže z javno listino, da pogodba oziroma drugo pravno opravilo o prenosu nepremičnine ni bilo izvršeno ali ni bilo izvršeno popolnoma zaradi kake ovire, ki je nastala neodvisno od volje strank, ima plačnik tega davka pravico do povračila ustreznega dela plačanega davka.
15.	Davek po tej tarifni številki se ne plača:
a)	če prenese javni organ pravico uprave nepremičnine ali prenese premoženje proti plačilu, dalje, če zadruga oziroma zadružna oraanizac:ja ali družbena organizacija, ki je oproščena dohodnine, prenese pravico uprave nepremičnine ali če prenese premoženje proti plačilu na Istrsko okrožje, zadrugo, zadružno organizacijo ali družbeno organizacijo, ki je prav tako oproščena dohodnine;
b)	če se izvrši zamenjava nepremičnin zaradi arondacije (zaradi sestavitve posameznih delov nepremičnega premoženja istega lastnika v celoto) po odredbi javnega organa za agrarno reformo, kolonizacijo in dr.;
c)	če se zaradi izvedbe javnih del ali zaradi drugih javnih potreb izvrši zamenjava nepremičnin med gospodarskimi podjetji ljudskih odborov in javnimi zavodi ali organi, na eni strani, in med drugimi osebami, na drugi strani, kakor tudi v primeru, če se izvrši zamenjava nepremičnin med zadrugami, na eni strani, in med drugimi osebami, na drugi strani. Če dobi v takih primerih ena stranka od druge stranke razliko vrednosti med zamenjanimi nepremičninami, mora od te razlike plačati davek po tej tarifni številki, razen v primeru, če je prejemnik razlike oseba, ki je po določbah točke a) te pripombe oproščena plačila davka pri odtujitvi svojih naepremičnin ;
d)	če se izvrši prenos lastninske pravice na nepremičnini na Istrsko okrožje zaradi poravnave obveznosti (zaradi plačila davka in pod.);
Tar. št. 2. — Od prenosa pravice patenta, licence, vzorci}, modela, znamke, stvarne služnosti, pravice prvenstva, užitka, pravice do rente in pa od prenosa deleža proti plačilu, se plača davek, in sicer:
1.	od prenosa pravice užitka	5 %
2.	od prenosa patentov in licenc delavcev-
nameščencev in uslužbencev na Istrsko okrožje	0,5 °/o
3.	od prenosa drugih pravic in deležev	2 %
Pripomba :
1.	Davčna osnova je prodajna cena ali vrednost pogodbenega plačila oziroma prometa vrednost v trenutku, ko nastane davčna obveznost -— glede na to, katera od njih je večja, davčni zavezanec pa je prodajalec oziroma tisti, ki odtujuje pravico.
2.	Pri prenosu pravice užitka in pravice prvenstva veljajo ustrezno predpisi pripomb k tarifni številki 1 tega dela tarife. Prometna vrednost užitka se ugotovi po predpisih odloka o davku na dediščine in darila.
3.	Pri prenosu drugih pravic in pri prenosu deležev je treba ravnati takole :
a)	če znaša prodajna cena predmeta, ki se odtujuje, nad 50.000 dinarjev, je treba odtujitev priglasili in davek plačati v petnajstih dneh po prodaji pri podružnici Istrske banke za račun finančnega organa tistega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, na katerega območju ima davčni zavezanec prebivališče;
b)	v drugih primerih se davek lahko plača na prejšnji način tudi v davčnih znamkah v petnajstih dneh po prodaji. Znamke je treba nalepiti na listino o odtujitvi ali navaden papir in jih uničiti tako, da se napiše besedilo o prenosu oziroma o prejemu plačila čez nalepljene znamke, vendar pa mora biti naslov (»pogodba«, »priznanica« in podobno) napisan nad znamkami, besedilo pa se mora začeti na čistem papirju in nadaljevati čez nalepljene znamke.
• 39
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O POSEBNI TAKSI ZA GOSTINSKE SOBE
1. člen
Gostišča, ki oddajajo sobe (hoteli in prenočišča), kakor tudi zasebniki, ki oddajajo sobe, zaračunavajo gostom poleg tržne prodajne cene za sobo še posebno takso.
Posebna taksa za sobe se obračuna tako, da se na tržno prodajno ceno za sobo doda določen odstotek. Višino tega odstotka določi Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s Svetom za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi v sporazumu s Svetom za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora, katere osebe so oproščene plačevanja posebne takse za sobe iz člena 1. te odredbe.
3.	člen
Zneski, ki se dobijo od posebne takse za sobe, se uporabijo za napredek turizma in gostinstva, predvsem pa za kritje vseh izdatkov v zvezi s tujim turističnim prometom (provizija tujim turističnim birojem in podobno).
4.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe, zlasti pa glede uporabe zneskov, ki se dobijo od posebne takse za gostinske sobe, izda Svet za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s Svetom za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Ta odredba stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1952 dalje.
Koper, dne 10. maja 1952.
Tajnik :	Predsednik :
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
40	"rT..
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O TAKSI ZA BIVANJE (TURISTIČNI TAKSI)
V TURISTIČNIH KRAJIH
1. člen
Gostišča (hoteli in prenočišča), kakor tudi zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni obiskovalcem turističnih krajev za uslugo prenočevanja zaračunati takso za bivanje (turistično takso).
Turistična taksa se plačuje pri vsakem nočevanju.
Turistična taksa se plačuje za vsak dan bivanja (nočevanja) v določenih zneskih in v višini, ki jo odredi za vsak turistični kraj pristojni okrajni ljudski odbor za svoje področje.
Sklep in zapisnika Istrskega
42
Na osnovi 2. člena odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva in financ z dne 3. avgusta 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor tale
SKLEP
Potrdijo se sledeče odredbe, ki jih je izdal Izvršilni odbor na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947 :
1. odredba o popisu živine, perutnine, čebelnih
2.	člen
Najvišji zneski turistične takse po posameznih kategorijah turističnih krajev so:
a)	v turističnih krajih prve kategorije do 20 din;
b)	v ostalih turističnih krajih do 15 dinarjev.
Okrajni ljudski odbor je pooblaščen, da odredi,
katera mesta in kraji spadajo v prvo kategorijo kot turistični kraji in katera mesta in kraji spadajo med ostale kraje.
3.	člen
Turistične takse ne plačujejo naslednje osebe:
a)	obiskovalci, ki se mudijo v kraju le prehodno, to je, ne prenočujejo;
b)	otroci obiskovalcev v starosti izpod 5 let;
c)	skupine obiskovalcev, ki jih okrajni ljudski odbori iz posebnih razlogov oproste plaćanja takse z odločbo.
4.	člen
Zneski, vplačani na račun turistične takse, se vplačujejo v sklad za pospeševanje turizma okrajnega ljudskega odbora odnosno kopališke komisije.
Sredstva iz tega sklada se lahko uporabljajo le za pospeševanje turizma in njegov razvoj.
5.	člen
Podrobnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi Svet za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave, uporablja pa se od 1. maja 1952 dalje.
Koper, dne 10. maja 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
41
Na podlagi 1. člena odloka o snovanju novih šol izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODLOČBO
da se »Gluhonemnica v Portorožu« preimenuje v »Zavod za gluho mladino«.
Koper, dne 20'. marca 1952.
Tajnik :	Predsednik :
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r
okrožnega ljudskega odbora
panjev, sadnega drevja in vinske trte v Istrskem okrožju ;
2.	odredba o popustih v avtobusnem in pomorskem prometu;
3.	pravilnik o knjigovodstvenih dokumentih ;
4.	odrc-dba o postopku pri likvidaciji v gospodarskih podjetjih.
Koper, dne 12. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
ZAPISNIK
V.	REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA, KI SE JE VRŠILO 7. DECEMBRA 1951 V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
Predsednik Ernest Vatovec ob 9. uri otvori zasedanje, pozdravi goste in ugotovi, da je od 184 odbornikov 172 navzočih in da je torej zasedanje sklepčno.
Za overovatelja zapisnika so predlagani in soglasno izvoljeni: Fonda Angelo, Fili Janko in Medica Erminij.
Nato odbornik Petretič poda poročilo overovateljev zapisnika prejšnjega zasedanja, pri čemer ugotavlja, da je zapisnik točno sestavljen in da so prevodi skladni. Nato predlaga predsednik sledeči dnevni red:
1.	odobritev dodatnega proračuna Istrskega okrožja za proračunsko leto 1951 ;
2.	predlogi novih odlokov;
3.	razrešitev in imenovanje sodnikov;
4.	razno.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet.
Ad 1.
Poverjenik za finance Jure Makovac prečita predlog finančnega odloka za splošni dodatni proračun Istrskega okrožja za proračunsko leto 1951, ki se glasi:
1.	člen
Splošni dodatni proračun Istrskega okrožja za leto 1951 znaša:
dohodkov...................... 454,780.000..—	din
izdatkov...................... 454,780.000.—	din
2.	člen
Splošni dodatni proračun Istrskega okrožja za leto 1951 obsega:
a) dodatni proračun Istrskega okrožnega ljudskega odbora z:
dohodki v znesku ....	231,493.000.—	din
izdatki v znesku.............. 146,573.000.—	din
in s presežkom dohodkov . .	84,921.000.— din
b) splošna dodatna proračuna okrajev, in sicer:
Okraj Koper : z dohodki v znesku z izdatki v znesku Okraj Buje: z dohodki v znesku z izdatki v znesku
175.674.000,	— din
175.674.000.	— din
47,613.000.— din 132,534.000.— din
in s presežkom izdatkov
84,921.000.— din
3.	člen
Presežek izdatkov splošnega dodatnega proračuna okraja Buje se krije iz presežka dohodkov dodatnega proračuna Istrskega okrožnega ljudskega odbora v znesku 84,921.000.— din.
Okraju Buje se daje dotacija samo, če so njegovi lastni dohodki po planu doseženi, lahko pa se uporabi samo za financiranje investicij.
4.	člen
Za pokritje svojih izdatkov participira okraj Koper na monopolnem dobičku z 21 odstotki ali v znesku
66,932.000	dinarjev.
5.	člen
Celotni dodatni plan investicij v znesku 322,310.000 dinarjev se financira iz proračunskih sredstev z zneskom 207,422.000 din, iz sredstev gospodarskega odseka Istrske banke 70,522.000 din in iz lastnih sredstev z zneskom 44,366.000 din.
6.	člen
V ostalem, kar ta odlok ne določa, veljajo predpisi finančnega odloka za splošni letni proračun Istrskega okrožja za proračunsko leto 1951.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Predlog dodatnega proračuna se da nato na glasovanje in soglasno sprejme.
Ad 2.
Odbornik Kolenc poroča v imenu komisije za odloke, da je komisija proučila vse predloge odlokov, katere predlaga Izvršilni odbor v sprejem na današnjem zasedanju ter je mnenja, naj se vsi odloki sprejmejo, obenem naj se izvršijo sledeči popravki:
1.	v odloku o prekrških:
a)	naslov odloka naj bo: »Odlok o prekrških«, namesto »Temeljni odlok o prekrških« ;
b)	senat za prekrške naj se ustanovi pri Poverjeništvu za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora ;
2.	v odloku o drugi dopolnitvi odloka o davkih naj odpade predpis, ki določa obdavčenje po novem sistemu za leto 1951.
Nato se preide k posameznim predlogom odlokov.
I.	Odbornik Kolenc prečita predlog odloka o prekrških z obrazložitvijo. V diskusiji odbornik Beltram predlaga, da se v 7. členu izpusti določba o carinskih prekrških, ker to ne spada v pristojnost okrožja. Nato je predlog odloka z izpreminjevalnimi predlogi komisije za odloke in odbornika Beltrama dan na glasovanje in soglasno sprejet.
II.	Odbornik Makovac prečita in obrazloži odlok o finančnih prekrških, ki se soglasno sprejme.
III.	Odbornik Biloslav prečita in obrazloži odlok o lovu, ki se soglasno sprejme.
IV.	Odbornik dr. Ferfoglia prečita in obrazloži odlok o obvezni prijavi nalezljivih bolezni, pri čemer sam predlaga, naj bi v 10. členu odpadla določba o obveznem cepljenju proti steklini, pač pa naj bi se predpisalo obvezno cepljenje proti pegastemu legarju. Nadalje predlaga, naj se doda predpis o obvezni prijavi tuberkuloze s pozitivnim izpljunkom. Natp je predlog odloka obenem z ipreminjevalnimi predlogi dr. Ferfoglie dan na glasovanje in soglasno sprejet.
V.	Odbornik Kolenc prečita in obrazloži predlog odloka o drugi dopolnitvi odloka o osnovanju in pristojnosti javnega tožilstva za Istrsko okrožje, ki se soglasno sprejme.
VI.	Odbornik Biloslav prečita in obrazloži odlok o izpremembi in dopolnitvi odloka o odpravi agrarnih komisij ter o prepovedi upostavljanje odpravljenih agrarnih odnosov kolonata in polovičarstva, ki se soglasno sprejme.
VII.	Odbornik Valentič Fabio prečita in obrazloži odlok o drugi dopolnitvi odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu. Odbornik Kolenc predlaga, naj bi se šesti odstavek 1. člena glasil: »Delavec oziroma uslužbenec izgubi pravico do plače po drugem odstavku tega člena, če brez ugotovljenega razloga ne sprejme ustrezajočega drugega dela oziroma delovnega mesta, ki mu ga dodeli podjetje oziroma pristojni organ za posredovanje dela.« Nato je odlok, z izpreminjevalnim predlogom odbornika Kolenca dan na glasovanje in soglasno sprejet.
VIII.	Odbornik Makovec prečita in obrazloži odlok o drugi dopolnitvi odloka o davkih, ki se sprejme z izpreminjevalnim predlogom komisije za odloke.
IX.	Odbornik Giassi prečita in obrazloži odlok o drugi dopolnitvi odloka o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, ki se soglasno sprejme.
X.	Odbornik Makovac prečita in obrazloži odlok o Spremembi odloka o sestavi in izvajanju proračuna, ki se soglasno sprejme.
XI.	Odbornik Valentič prečita in obrazloži odlok o dela prostih dnevih, ki se soglasno sprejme.
XII.	Odbornik Valentič prečita in obrazloži odlok o dopolnitvi odloka o proglasitvi gradnje hrvatske gimnazije v Bujah za občekoristno delo. Predlog se da na glasovanje in soglasno sprejme.
Ad 3.
Odbornik Valentič predlaga, naj se iz zdravstvenih razlogov razreši funkcije predsednik Višjega sodišča dr. Orel Vladimir, ki naj še vnaprej ostane sodnik tega sodišča, na mesto predsednika tega sodišča pa naj se izvoli Hribar Stanko, čigar življenjepis se prečita. Predlog je soglasno sprejet.
Ad 4.
Ker se k slučajnostim nihče ne javi, zaključi predsednik Vatovec ob 17. uri zasedanje.
Koper, dne 10. decembra 1951.
Tajnik :	Predsednik :
Petar Kraljević 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
Podpisani overovatelji smo pregledali zapisnik ter ugotovili, da je točno sestavljen in da so vsi trije teksti skladni.
Fonda Angelo 1. r.	Medica Erminio 1. r.
Fili Janko 1. r.
ZAPISNIK
VI.	REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA, KI SE JE VRŠILO V DNEH 11. in 12. APRILA 1952 V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
Dne 11. aprila ob 9. uri otvori predsednik Vatovec Ernest zasedanje ter pozdravi navzoče goste. Nato ugotovi, da je od 184 odbornikov 130 navzočih, 29 opravičeno odsotnih, 25 pa neopravičeno odsotnih, iz česar izhaja, da je zasedanje sklepčno.
Nato pozdravi zasedanje komandant Vojaške uprave JNA polkovnik Miloš Stamatovič.
V	imenu overovateljev zapisnika prejšnjega zasedanja poda poročilo odbornik Fili Janko.
Za overovatelje zapisnika zasedanja so predlagani in soglasno izvoljeni Jerman Ernest, Zakinja Avgust in Radivo Francesco.
Nato predsednik predlaga sledeči dnevni red:
1.	poročilo Izvršilnega odbora;
2.	predlogi novih odlokov;
3.	predlog resolucije k družbenemu planu za 1952 ;
4.	potrditev odredb, ki jih je izdal Izvršilni odbor na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947;
5.	slučajnosti.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet.
Pred prehodom na dnevni red se na predlog mandatne komisije odvzame odborniška imuniteta Umerju Ivanu, ki je sabotiral delo zadruge, nato pa pobegnil s tukajšnjega ozemlja.
Ad 1.
Poročilo Izvršilnega odbora poda njegov predsednik, odbornik Julij Beltram.
V	diskusiji k poročilu Izvršilnega odbora govorijo odborniki Gorjan Antonio, Lenarduzzi, Vehar Katarina, Tomasin Plinio, Benčič Franc, Delise in Elia Crollini, vsa »za«, nakar predlaga odbornik Medica, naj bi se z današnjega zasedanja poslala zunanjemu političnemu odboru ljudske skupščine FLRJ resolucija, ki bi izrazila naše stališče v nesramni gonji okoli tržaškega vprašanja. Predlog je soglasno sprejet, nakar se izvoli komisija za sestavo resolucije. Člani komisije so: Julij Beltram, Erminio Medica, Romano Bonetti, Viljem Turk, Crollini Elia, Črtomir Kolenc in Anton Vok.
Nato da predsednik poročilo Izvršilnega odbora na glasovanje. Poročilo se soglasno sprejme.
Ob 13. uri se zasedanje prekine za dve uri.
Ad 2.
V	imenu komisije za odloke poda poročilo odbornik Kolenc Črtomir, ki predlaga izpremembe k nekaterim odlokom. Nato dobi besedo odbornik dr. De Gres-sicch, ki poudari veliko pomembnost predlaganih odlokov.
Sledi čitanje posameznih odlokov.
I.	Odbornik Petrič prečita in obrazloži osnutek odloka o planskem vodstvu narodnega gospodarstva. Odbornik Kolenc predlaga, naj bi se prečitala še odlok o družbenem prispevku in o davkih ter odlok o proračunu, nato pa naj bi se vršila k vsem trem odlokom, ki tvorijo vsebinsko celoto, enotna diskusija. Predlog je soglasno sprejet.
II.	Odbornik Petretič obrazloži in prečita odlok o družbenem prispevku in o davkih.
III.	Odbornik Kozlovič pa prečita in obrazloži odlok o proračunih.
V	diskusiji k predlaganim trem odlokom govorijo Vanja Vranjican, Anton Vok in Cetin, nakar da predsednik vsak odlok posebej na glasovanje. Vsi trije odloki so soglasno sprejeti.
Odbornik Beltram nato prečita resolucijo, ki jo je pripravila komisija. Resolucija se soglasno sprejme.
Ob 19.45 uri se zasedanje prekine, nakar se nadaljuje 12. aprila ob 8. uri zjutraj.
IV.	Klun Karlo prečita in obrazloži:
a)	odlok o gradbenem projektiranju;
b)	odlok o gradnji;
c)	odlok o gradbeni inspekciji.
Vsi trije odloki so nato dani na glasovanje in soglasno sprejeti.
V.	Odbornik dr. De Gressicch prečita in obrazloži odlok o taksah. V diskusiji k odloku o taksah govorijo odborniki Beržan, Fili, Fonda in Kolenc, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme.
VI.	Odbornik Mario Abram prečita in obrazloži predlog odloka o tisku; v diskusiji k temu odloku govori odbornik dr. De Gressich, nakar se predlog da na glasovanje in soglasno sprejme.
VII.	Odbornik Biloslav Narcis prečita in obrazloži odlok o ureditvi katastrske službe, nakar se da odlok na glasovanje in soglasno sprejme.
VIII.	Poverjenik za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora Turčinovič obrazloži in prečita osnutek odloka o izvršitvi kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnih poboljševalnih ukrepov, ki se nato soglasno sprejme.
IX.	Odbornik Kolenc prečita in obrazloži osnutek odloka o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v odlokih Istrskega okrožnega ljudskega odbora z določbami odloka o prekrških. Osnutek je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
Ob 12. uri se zasedanje prekine za dve uri.
X.	Turčinovič prečita in obrazloži osnutek odloka o spremembi odredbe o osebnih izkaznicah. Osnutek je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
XI.	Odbornik dr. Ferfoglia Luciano prečita osnutek odloka o Rdečem križu Jugoslovanske cone Svobodnega Tržaškega ozemlja. Osnutek je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
XII.	Odbornik dr. Ferfoglia Luciano prečita in obrazloži osnutek odloka o spremembi odloka o socialnem zavarovanju. Osnutek je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
XIII.	Odbornik Pišot Rado - Sokol prečita in obrazloži :
a)	osnutek odloka o reorganizaciji ljudskih odborov;
b)	osnutek odloka o razdelitvi Istrskega okrožja na okraje in občine.
V diskusiji k obema odlokoma govorijo odborniki Kolenc, Turk Viljem, Biloslav, Peroša, Knez, Pribac, Grižon, Cetin in Jerman, vsi o preblematiki teritorialne razmejitve med posameznimi občinami. Nato se na predlog odbornika Beltrama izvoli komisija, ki ima
nalogo preveriti iznesene predloge ter pred objavo odloka v Uradnem listu vnesti vanj potrebne spremembe. V komisiji so odborniki Kolenc, Santin, Gorjan, Ma-kovač, Prijon, Diminié in Pečarič. Ista komisija je tudi pooblaščena, da pregleda krajevna imena in izvede potrebne popravke.
Nato sta oba odloka dana na glasovanje in soglasno sprejeta.
Ad 3.
Vranjican Vanja prečita in obrazloži osnutek resolucije ob predlogu družbenega plana Istrskega okrožja za leto 1952 in poda obrazložitev k svojemu predlogu. Resolucija je nato dana na glasovanje in soglasno sprejeta, obenem s popravki tiskovnih pomot, ki jih navede Vranjican.
Ad 4.
Odbornik Petrič prečita osnutek sklepa o potrditvi štirih predpisov, ki jih je izdal Izvršilni odbor v dobi od zadnjega zasedanja na podlagi pooblastila z dne 3. avgusta 1947. Sklep je soglasno sprejet.
Ad 5.
Odbornik Valentič nato predlaga naslednje spremembe pri okrožnem in višjem sodišču :
Kot sodnik višjega sodišča naj se razreši dr. Vovk Viktor, ki je predviden za predsednika okrožne javne arbitraže, zaradi preselitve naj se razreši sodnik okrožnega sodišča Vičič Oton, za sodnika okrožnega sodišča pa naj se izvolita dr. De Gressich Ernest in Kušar Mirko. Predlog je soglasno sprejet.
Odbornik Valentič nato da v diskusijo predlog MLO Izola, naj bi se proglasila za občekoristno delo gradnja barak v Izoli, kar se na predlog odbornika Beltrama zaradi proučitve odloži.
Odbornik Valentič nato predlaga, naj se razrešita članstva v okrožnem svetu za prosveto in kulturo dr, Lughi in Caster Ermanno, ki sta z nekaterimi drugimi šovinisti brez odpovedi zapustila službeno mesto. Na njuno mesto se soglasno imenujeta Prijon Slavko in Nerone Oliviero.
Zasedanje je zaključeno ob 18. uri.
Koper, dne 12. aprila 1952.
Tajnik :	Predsednik :
Petar Kraljević 1. r.	Ernest Vatovec L r.
Podpisani overovatelji smo pregledali zapisnik ter ugotovili, da je točno sestavljen in da so vsi trije teksti skladni.
Jerman Ernest L r.	Z akin j a Avgust 1. r.
Radivo Francesco L r.
Odločba upravnika PTT službe
43	ODLOČBA
O IZDAJI REDNIH FRANKOVNIH ŠPORTNIH ZNAMK
Uprava P. T. T. službe je z odobrenjem VUJNE v Kopru izdala 'redno serijo »Športnih znamk« z vrednostjo od din: 5.—, 10.—, 15.—•, 28.—, 50.— in 100.—. Znamka za din	5.— v rjavi barvi z motivom »kole-
sarji«.
Znamka za din Znamka za din Znamka za din Znamka za din
10.— v zeleno - modri barvi z motivom »nogomet«.
15.— v rdeči barvi z motivom »veslači« .
28.— v modri barvi z motivom »jadranje«.
50.— v ciklamno - rdeči barvi z motivom »odbojka«.
Znamka za din 100.— v črno - modro - sivi barvi z
motivom »skakač v vodo«.
Znamke je tiskala tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani v bakrotisku na polah po 50 komadov, gu-miranje in perforiranje pa je izvršil »Zavod za izradu novčanica« v Beogradu.
Perforiranje je linijasto 12 1/2.
Znamke pridejo v promet dne 26. marca 1952. Štev. 420/52 17. III. 1952.
Upravnik P. T. T. službe: Hribar Gregor 1. r.
Oglasi in objave
Družbeni register
Soc 45/7
Veletrgovina is sadjem, zelenjavo to sočivjem v Kopru, dovoli naslednji vpis:
Dan vpisa: 21. V. M52.
Na podlagi zapisnika četrte rodne skupščine delničarjev z dne 12. aprila 1951 se
I.	vpiše pollog bilance za leto 1950,
II. izbriše ravnatelj družbe Adamič Jože pok. Antona.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru,
,	dne 17. maja 1952.
Soc 45/8
V	družbenem registru tega sodišča se pri tt. »Frulctus« d. d., veletrgovina s sadjem, zelenjavo in sočivjem v Kopru, dovoli naslednji vpis:
Dan vpisa: 21. V. 1952.
Na podlagi zapisnika izredne skupščine delničarjev z dne
18.	januarja 1952 se vpiše:
I. družba je prešla v likvidacijo.
II.	Za likvidatorja .sta imenovana: dr. Nemec Anton pok. Valentina in Adamič Erna od Josipa, ki podpisujeta za družbo v likvidaciji kolektivno.
Okrožno ijuidsko sodišče v Kopru, dne 17. maja 1952.
Zadružni register
Cons III 192/2
V	tus. zadružnem registru se pri Čevljarski zadrugi z o. z. v Izoli dovoljuje naslednji vpis:
Dan vpisa: 12. 3. 1952.
Na podstavi odločbe Predsedstva OLO ■— Koper z dne 6. februarja 1952 in zapisnika likvidacijske komisije z dne 10. septembra 1951 se Cevljarsèa zadruga z o. z. v Izoli izbriše.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 8. matica 1962.
Cons III 249/5
V	tus. zadružnem registru se pri kmetijski zadrugi z o. j. v Kortah dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 10. 3. 1952.
Na podstavi zapisnika III. rednega občnega zbora članov zadruge z dne 2. junija 1951 se vpiše:
Novi člani upravnega odbora so:
Grbac Stanko od Jožefa, Korte 71 — predsednik,
Vatovec Bogomil pok. N azar j a, Koirte 112, — tajnik, Kaligarič Venčeslav od Antona, Cetare 4,
Novak Anton pok. Ivana, Cedile 33,
Medoš Franc od Antona, Morgani 4 — člani in
namestnik:
Hrevatin Franc pdk. Matije.
Vpiše se polog bilance za leto 1950.
Izbrišejo se sledeči člani upravnega odbora:
Medoš Anton — predsednik,
Grbac Franic, — podpredsednik,
Cerkvenik Drago, tajnik,
Gorela Matija — blagajnik,
Grbac Alojz,
Korenika Ivan — člana ter namestnik:
Cetin Ivan,
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 21. februarja 1952.
Cons Ш 232/5
V	tus. zadružnem registru se pri Kmetijski zadrugi z o. j. v Bertokih dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 10. marca 1952.
Na podlagi zapisnika IV. rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 19. januarja 1952 se vpiše:
Nadaljnje naloge zadruge so da: urejuje in izboljšuje kmetijsko pridelovanje pri svojih članih; ustanavlja in vodi zadružne ekonomije;
ustanavlja in vodi strojne plemenske in semenske postaje, drevesnice, kokošnjake, čebelnjake, živinorejska posestva in podobno ;
se ukvarja s predlotgovanjem;
organizira namakanje in izsuševanje v korist zadruge in zadružnikov;
goji gazdarsivo in lov; goji ribarstvo;
goji industrijsko obrtno delavnost za potrebe zadružnikov (mlini, apnenice opekarne in podobno); goji varčevanje in skrbi za krtedite.
Giani zadruge so lahko delovni kmetje olbeh spolov, ki so dopolnili 16 let.
Jamstvo člatnov za obveze zadruge je omejeno na 10-krat-ni znesek podpisanih deležev.
Vsak član je dolžan pri vstopu v izadrugo vplačati vsaj en delež in istočasno poravnati pristopnino.
Članski delež znaša 1000.— din, pristopnina pa 15.— din.
V	zadrugo se lahko ,sprejemajo tudi družinski člani, katerih delež znaša din 100.—. Družinski člani ne plačajo pristopnine.
Deleži ne donaša.jo obresti in se nanje ne delijo dividende. Vsak član ima samo en glas ne glede na število deležev, ki jih poseduje.
Redni letni občni abor ima zadruga, vsako leto do 1. februarja. Vabilo na občni abor mora biti dostavljeno vsem KLO-jem, na katerih področju vrši zadruga svoje posle, radi objave, ter Okrajni zadružni poslovni zvezi v Kopru in objavljeno na razglasni Ideski zadruge, njenih poslovalnic in podružnic vsaj c uni predno se ta vrši.
Ponovna Izvolitev članov upravnega odbora je dovoljena. Predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge in načelno vodi njeno delo. Predsednik predstavlja in zastopa zadrugo in za njo podpisuje v iimenu upravnega odbora.
Novi člani upravnega odbora so:
Hrvatič Stanislav pok. Florjana, Sermin 128 — predsednik, Apollonio Ivan pok. [Mihaela, Bertoki 43, — tajnik,
Brajnik Jožef od Jožefa, Sermin 116,
Bajs Enminij pok. Antona, Sv. Tomaž 73,
Koren Ivan od Ivana, Škocjan 38,
Novel Melhijor od Mihaela, Kostanjevo 22 — člani ter namestnika:
Ojo Silvester od Jožefa in Apollonio Bruno od Jožefa.
Izbrišejo se pa tile člani upravnega odbora:
Kermac Elijo — predsednik,
Horvatič Stanislav — tajnik,
Apollonio Eigidij,
Ojo Silvester,
Toškan Guido,
Babič ViktoT — člani ter namestnika:
Vatovec Remo in Bucaj Ivan.
r
STRAN 118
Cons Ш 237/3
V zadružnem registru tega sodišča se pri Kmetijski nafoav-no-p.rodajni zadrugi z o. j. v Šmarjah davolljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 26. 3. 1952.
Na podlagi zapisnika rednega občnega zbora članov imenovane .zadruge z dne 12. aprila 1949 in zapisnika rednega občnega zbora članoiv Posojilnice in hranilnice z o.* j. v Šmarjah z dne 10. julija 1949 se vpiše:
I. Fiuzija Posojilnice in Hranilnice v Šmarjah s Kmetijsko nabavno-prodajno zadrugo z o. j. v Šmarjah.
II.	den 6 zadružnih pravil se spremeni in glasi tako:
Vsak član mora ob vstopu v zadrugo plačati vsaj en delež.
Članski dellež znaša 500 din, za člane družine pa 100 din. Vpisnina znaša 50.— din, medtem, ko, družinski člani ne plačajo vniisnine. De'eži se ne obrestujejo in se nanje ne deli dividenda. Vsak član ima samo ¡po en glas ne glede na število deležev, ki jih poseduje.
III.	Novi člani upravnega odbora so:
Kerin Lazar iz Fjeroge št. 20
Pr.iibar Simon pok. Mihaela, Sergaše 6, člana.
IV.	Polog bilance ,za leto 1,948.
V.	Izbriše se Slan upravnega odbora,:
Peroiša Franic in namestnik Pribaic Simon.
V	zadružnem registru se pri Posojilnici in hranilnici z. z o. j. v Šmarjah pod Cons III 190 vpiše, da se je ta zadruga združila s Kmetijsko nabavno-prodajno zadrugo z o. j. v Šmarjah in s tem prestala.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 25. marca 1952.
Cons III 257/2
V	tus. zadružnem registru se pri Kmetijski obdelovalni zadrugi Kampel — Salara z o. j. dovoli naslednji vpis:
Dan vpisa: 1. 4. 1952.
Na podlagi zapisnika rednega letnega občnega zbora navedene zadruse z dne 25. aprila, 1950 ,se vpiše:
Novi dilani upravnega odbora sor
Glavina Ivan od Jakoba- iz Kaimpella — predsednik,
Furterič Emil c»d Ivana i,z Manfžanai — tajnik,
Božič Anton od Ivana iz Tribana,
Bon5" Jože od Ivana iz Manžana,
'Pečar!4 Lidija od Franca iz Tribana,
Benčič Angel od Jožeia iz Kampeta -— člani.
Vpiše ,se polbg bilance za leto 1949.
Izbrišejo se sledeči člani upravnega odbora:
Cepič Santo — predsedniè,
Furlanič Ignacij — tajnik,
Burjaič Mirko in Furlanič Emil — člana,.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru, dne 31. marca 1952.
Corns III 257/3
V	zadružnem registru te,g,a sodišča se pri Kmetijski obde-
lovalni zadrugi Kampe! — Salara z o. j. dovoljuje naslednji vpis :	-
Dan vpisa: 1. 4. 1962.
Na podlagi zapisnika rednega občnega, zbora članov navedene zadruge z dne 4. marca 1951 se vpiše:
Novi člani upravnega odbora, ,so:
Furlanič Rudolf od Jožefa,, Koper — predsednik,
Bonin Rudolf oid Ivana, Manían — tajnik,
Glavina Ivan oid Jakoba iz Kampela,
Degan Josip od Andreja iz Škocjana,
Kocjančič Ivan od Ivana iz Tribana — člani in names tnika :
Kocjančič Andrej.
Vpiše ise- polog bilance za leto 1350.
Izbrišejo se sledeči člani upravnega odbora:
Glavina, Ivan — predsednik,
■Furlanič Emil — tajnik,
Božič Anton,
Bonin Jože,
Cerneč Karel,
Benčič Angel,
Pečarič Lidija.
Okrožno ljudsko sadišče v Kopru, dne 31. marca 1952,
Cons III 260/5
V	tuisodnem zadružnem registru se pri Kmetijski zadrugi z o. j. Dekani dovoljuje naslednji vpis:
Dan vpisa: 1. 4. 1952.
Na podstavi zapisniška izrednega občnega izbora članov ¡imenovane zadruge z dne 2,1. oktobra 1951 se vpišejo nastopne spremembe:
Nadaljnje natege zadruge soc
urejati in .izboljševati kmetijsko pridelovanje pri svojih članih; ustanavljati in voditi zadružne ekonomije;
ustanavljati in voditi strojne, plememlne in semenske postaje, drevesnice, kokošnjake, čebelnjake, živinorejska posestva in podobno;
ukvarjati se s predelovanjem;
organizirati ¡namakanje in izsuševanje v korist ¡zadruge in zadružnikov;
gojiti gozdarstvo in lov; gojiti ribištvo;
gojiti .industrijsko obrtno delavnost za potrebe zadružnikov (milini, opekarne, apneniice itd.); gojiti varčevanje in ¡skrbeti zai kredite.
¡Člani kmetijske zadruge (zadružniki) so ¡lahko delovni kmetje obeh spolov, ki so dopolnili 16. let. Izjemoma sme biti član tudi kdor iše ni dopolnil 16 lat, če ima zemljo ali druga proizvajalna sredstva-.
Pravico, da odločajo, da volijo .in da smejo biti izvoljeni v organe ¡zadruge, .imajo zadružniki, ,ki iso- dopolmiffli 16 let.
V	.zadrugo ise lahko sprejemajo družinski člani, katerih delež znaša 30.— din. Pristopnine družinski člani ne plačujejo.
Redni letni občni zbor imajo ¡zadruge vsako leto do 1. februarja, skliče ,ga upravni odbor.
Redni letini ‘zbor vodi delovno predsedstvo, kii ga izvoli zbor izmed sebe. V delovnem predsedstvu so predsednik zbora, trije člani in zapisnikar.
V	¡Slučaju, da 'bi na občni ¡Zbor .ne prišlo zadostno- število zadružnikov, se ta preloži za en ¡dam im potem veljavno sklepa ¡brez obzira na število prisotnih.
Predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge in načelno vodi njeno delo. Predsednik predstavlja in zastopa zadrugo in zanjo podpisuje v imenu upravnega odbora.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 31. manca 1-952.
Preklici izgubljenih listin
■Naslednje osebe so izgubile navedene listine in jii-h s tem preklicujejo;
1.	MIKLAVČIČ Mirko od Josipa lin Cok Cecilije, roj. 15. 2. 1934. v Plavjaih — občina Milje, sedaj bivajoč v Semedeli štev. 39, osebno izkaznico štev. 47864/699, izdano od KLO Semedela, dne Í5. 2. 1951.
2.	D’AGOSTINI Luigi od Alojza, roj. 12. 1. 1934. v Kopru, sedaj bivajoč v Semedeli številka 144, osebno izkaznico številka, 54972/2902, izdano oíd MLO Koper.
3.	FORTUNA Virgilij, pok. Stanislava in Cepak Karoline, roj.
14.	5. 1930. v Dekanih, istotam bivajoč štev. 110, osebno izkaznico štev. 22409/259 izdano od KLO Dekani dne 9. 1. 1950.
4.	KORDA Josip od Petra ¡in Memon Ivane, roj. 8. 6. 1920. v Škofiji, osebno izkaznico štev. 53898/658, izdano od KLO Škofije dne 1. 1. 1950.
5.	ŽIVEC Viktor od Jožefa ¡in Brajnik -Antonije, roj. 10. 1. 1922. v Škofiji, stanujoč v Škofiji štev. 18, osebno izkaznico štev. 53949/707, izdano od KLO Škofije dne 5. 1. 1950.
C. HRVATIN Danilo iiz Škofije II, štev. 46, osebno izkaznico štev. 53442/,192, izdano od KLO Škofije dne 30. 12. 1949.
7.	STANIČ roj. D'ilii,č Roza, pok. Andreja in pok. Grego Marije, roj. 3. 3. 1010 v Paideni, bivajoča v Padni štev. 48, osebno izkaznico štev. 51149/899, izdano od KLO Sv. Peter dne 24. 2. 1950.
8.	VASCOTTO Antonio, ad Franca in Delise Marije, roj. 11.
8.	1916 v Izoli, ivajoč istotam via Besenghi št. 32, oseno izkaznico štev. 24090/1090, izdano od MLO Izola dne 26. 10. 1949.
9.	SOSIČ Romilda od Aleksandra in Krevatin Rože, roj. 26.
7.	1933. v Cereju^ sedaj bivajoča v Sv. Tomažu št. 63, osebno izkaznico štev. 52201 /201, izdano od KLO Bertoki dne
23.	12. 1949.
10.	K OC JANC.I C Idi od Pavla in Kozjan Amalije, rod. 3- 3. 1925. v Bertokih, sedaj bivajoča v Pradah štev. 77, osebno izkaznico štev. .52278/278, izdano od OKLO Bertoki dne 24. 12. 1949.
11.	BRAJKO Onerino od Dominika, roj. 1. 11. 1913., bivajoč pri Sv. Lutiji 110, osebno izkaznico štev. 48986/286, izdano od KLO Sv. Lucija dne 10. 12. 1949.
12.	RAŽMAN roj. Marsič Marije, !Pok. Antonia in Tuljak Antonije, roj. 28. 2. 1902. v Treibešaih, bivajoča v Ankaranu štev. 46, osebno izkaznico štev. 54410/1170, izdano od KLO Škofije dne 22. 12. I960.
13.	PORTQSO Laiura, pok. Vita lin Pertot Fedore, roj. 17. 10. 1931. v Izoli, bivajoča v Izoli ul. Carducci štev. 14, osebno izkaznico štev. 26368/2367, izdano od MLO Izolia dne 19. 11. 1949.
14.	FILIPPI Naeario iz Semedele—Prade štev. 26, osebno izkaznico.
15.	DOBRINJA Bruno od Viktorja in Apolonio Laure roj. 12.
9.	1911 v Kopru, bivajoč v Kopru uit. Samsone štev. 7, osebno izkaznico štev. 33925/1885, izdano od MLO Koper dne
17.	X. 1949.
16.	MUSLOVIC Ervin iz Skoifij štev. 70, osebno izkaznico štev. 54129/889, izdamo od KLO Škofije dne 10. 2. 1950.
17.	KURET .Antonijo pok. Antona in pok. Apolonio Marije, roj. 4. 1. 1886. v Bertokih, isto tam bivajoč štev. 13, osebno izkaznico štev. 52473/374, izdano od KLO Bertoki dne 26. 11. 1949.
18.	HRVATIN, roj. Zupančič Ana od Antona in Mejak Ane, roj. 16 . 8. 1920. v Kaverljigo, bivajoč na Križišču pri Šmarjah štev. 36, osebno izkaznico štev. 55606/656, izdano od KLO Šmarje dne 23. 1. 1950.
19.	BONEVENTO Sergio od Otavia in Stradi Marcelle roj. 7.
6.	1927. v Kopru, bivajoč v Kopru ul. Giacomo Marconi štev. 3, osebno izkaznico šte. 35075/3005, izdano od MLO Koper dne 19. 12. 1949.
20. SKRLIC Juist, pok. Jurija in pok. Grbec Marije, .roj. 20. 6. 1899 v Cedljah — Korte, bivajoč isto tam štev. 22, svojo osebno ilzkazniico štev. 36853/353, izdamo od KLO Korte dne
19.	1. 1950.
21.	SKRLIC Albina pok. Ivana in Viigimi Roze, roj. 3. 5. 1935. v Topolovcu, bivajoča v Prade štev. 88, osebno izkaznico štev. 52869/908, izdano od KLO Bertoki dne 8. 5. 1950.
22.	POKOPAT Celestin od Rudolfa in Knez Marije, roj. 26. 4. 1930 v Sv. Luciji štev. 85, osebno. izkaznico štev. 48903/208, izdana od KLO Sv. Lucija 10. 12. 1949.
23.	CHELLERI Duilio od Ivama in Depase Viktorie roj, 19. 11. 1921 v Izoli, bivajoč isto tam v ul. Sustovič štev. 4, osebno izkaznico štev. 24606/1606. izdano od MLO Izola 17. 11. 1949.
24.	VITTORO Massimiliano pok. Ivana in pok. Dudine Lucije, roj. 18. 7. 1912. v Izoli, bivajoč listo tam ul. Via idei Vairio št.
6,	osebno izkaznico št. 24272/1272, izdano od MLO Izola dne 27. 10. 1949.
25.	BETTOSO Ermenegildo, sin Nikola in Stunman Marije, roj.
25.	5. 1907. v Izoli, isto tam bivajoč ul. Zamerim štev. 11, oisebno izkaznico štev. 23944/944, izdano od. MLO lizola dne
25.	10. 1949.
26.	BETTOSO roj. Troian Giustina od. Justa in Radoslovtiich Nicoline, roj. 14. 9. 1919. v Izoli isto tam bivajoča ul. Zamarin št. 11, osebno izkaznico štev. 26722/3722 izdano od MLO Izola dne 2. 2. 1950.
27.	VASCOTTO troj. Troian Viktorija, roj. 20. 1L 1908 v Izoli, isto tam 'bivajoča ul. Tarvione štev. 6, osebno izkaznico ■štev. 23509/509, izdana od KLO Izola.
28.	VASCOTTO Mario od Gerolama in Depara Lucije, roj. 18. 1. 1920. v Izoli, isto- tam bivajoč ul. Titov drevored št. 4, osebno izkaznico štev. 25600/26000, iizidamo od MLO Izola dne
7.	1:1. 1949.
29.	SMILOVIC Petar, kmet iz Baredine — KLO Krasica, osebno izkaznico štev. 65617/367, izdano od KLO Krasica.
30.	SMILOVIC, rojena Jurkada Lidija, gospodinja, stanujoča v Bareidinah štev. 184, osebno izkaznico štev. 65567/317, izdatno od KLO Krasica.
31.	URBAC, rojena Radizlovič Josipina, stanujoča Novigrad, ul. Ospedale 4, dsebno izkaznico štev. 72989/1239, izdano od MLO Novigrad.
32.	BANKOVIC Ernest kmet iz Grožnjana — Bamkovtiči 263, osebno izkaznico štev. 63505/555, izdano od MLO Grožnjan,
33.	ROSSI rojena Zakinja Antonija, gospodinja iz Umaga ul. ca Dante 17, osebno izkaznico štev. 76648/2118, izdano od MLO Umag.
34.	DRUSKOVIC, rojena Altin Elida od Jakoba in Altin Olive,
rojena 4. 4.	1933. v Brtonigli, osebno izkaznico štev.
59629/1129, izdamo od MLO Brtonig.la dne 23. 1. 1950.
35.	ZAKINJA Silvan od Marijana in Vengilije Rotta, rojen 29.
6.	1928. v Umagu, stanujoč v Punti štev. 39, osebno izkaznico štev. 76543/U993, izdano od MLO Umag dne- 25. 1. 1950.
33. OAROIOTTT Sergio ad Petra in Latin Ane, rójen 2. 7. 1930. v Umagiu, stanujoč v Umagu, ul. Dante 27, osebno izkaznico štev. 74735/185, izdano od MLO Umag dne 1.1. 11. 1949.
37.	SAIN, rojena Lubiana Ana, pok. Antona in pok. Kakec Marije, gospodinja iz Novigrada — Fermici 4, osebno izkaznico štev. 72949/1199, izdano cd MLO Novigrad dne 1. 1. 1950.
38.	STANČIČ rojena Veznaver Marija, gospodinja iz Kortive 58, osebno izkaznico štev. 69793/293, izdano od MLO Mom-ja.n dne 25. 12. 1949.
39.	MIHELIČ Marijan, bivajoč v ulici Carara di Raspo iz Pirana evidenčno tablico motornega kolesa STT 281.
Oglas
Po rešitvi izredne skupščine de’ničairjev z dne 18. januarja 1952 je bivše podjetje »Fructus« d. d. v Kopru stopilo v likvidacijo s 1. januarjem 1952.
Vabijo se vsi dolžniki odnosno upniki, da poravnajo svoje dolgove odnosno prijavijo svoje terjatve v neprekoračljivem roku od 30 dni po objavi tega oglasa, ker se bo sicer vizelo stanje po knjigah kot pravilno.
Po izteku gornjega roka, se naknadne reklamacije ne bodo upoštevale, a dolgovi se bodo izterjali arbitražnim ali sodnim potom.
Likvidacijska komisija »Fruictus« d. d. v likvidaciji v Kopru.
Objava
Sirotič Elviri od Ivana in Fernetta Ane, roj. v Portorožu, Okraj Koper dne 11. 2. 1929, bivajoči v Belem križu št. 47, delavki, siamski, je bilo z odločbo okrožnega poverjenika za notranje zadeve v Kopru št. 245/1 — 52. z dne 3. 4. 1952. spremenjeno rojstno ime v »VILMA« z dnevom veljavnosti od 14. maja 1952.
Okrajni ljudski odbor, Koper
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Postopek za proglasitev za mrtve
R 928/51—5
Na predlog Rodela Naizarija pok. Petra jlz Dekanov št. 24 se uvede postopek, da se njegov pogrešani ¡sin Rodela Erminij cd Nazari ja in Marije roj. Piciga, rojen- 1. maja 1908 y Dekanih tam nazadnje stalno stanujoč, proglasi iza mrtvega.
Vsak kdor bi kaj vedeli o pogrešanem Rodela Erminiju se poziva, da to javi podpisanemu sodišču ati postavljenemu skrbniku Gombač Danilu, ituis. uslužbencu in to najkasneje do 15. julija 1952. Ce do .tega časa O' ¡pogrešanem Rodeta Erminiju ne bo nobene vesti, ga ¡ho sodišče proglasilo ¡za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru, dne 7. marnja 195,2.
R 237/51—14
Na predlog Markežič pok. Antona, kmeta iz Zernovca štev. 18, se uvede postopek, da ¡se njegov 'pogrešani sin Marke-žič Guerriho (Vojko), ,s.in Martina in Margerite Zankolič, rojen 24. 8. 1913 v Zennovcu štev. 9, nazadnje stanujoč v Zernov-cu štev. 18, proglasi za mrtvega.
Vsak kdor tat kaj vedel O' pogrešanem Mairkeižiču Guerrinu se vabi, da to javi takoj sodtišču, ali iza to postavljenemu skrbniku Gombač Danilu, tus. usffiužberacu in to najkasneje do 15. junija 1952. Ce do tega časa o> njem ne bo. nobene vesti, .ga bo sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru,
• dne' 7. aprila 1952.
Ok 20/52—2
Na predlog Kavalič Dore roj. Vengan iz Kopra, Ulica Or.ae.io Fini štev. 18, ise uvede .poistopek, d,a se njen pogrešani moiš Kavalič Ludvik pok. Ivana: in pok. Ane Cunje, rojen 10. junija 1910, proglasi za mrtvega.
Visak kdor bi kaj vedel o pogrešanem Kaivalič Luidivikiu se poziva, da to jaivi sodišču, ali za to postavljenemu skrbniku Gombač DäniilU, tus. uslužbencu in to najkasneje do 20. julija. Ce se do tega časa ne ¡bo ogDaeil, ga bo /sodišče preglasilo za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru, dne 16. malja 1952.
Ok 21/52
Na predlog Glavina Vide roj. Cernoitič iE Šmarja štev. 56, se .uvede postopek, da se njem pogrešani mož Glavina Anton pok. Antona in Uršiule .roj. Balbič rojen 27. 10. 1910, po poklicu kmet, nazadnje stanujoč v Šmarjah, proglasi za mrtvega.
Vsak kdor bi kaj vade.1 o pogrešanem Glavina Antonu se poziva, da to javi sodišču aili za to postavljenem skrbniku Gom-
bač Danilu in to najkasneje do 20. julija 1952. Ce do tega časa o njem ne bo nobene vesti, ga bo sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru, dne 16. maja 1952.
Ok 25/52—2
Na predlog Savarin Ivane, ¡roj. Germants iz Šmarij štev. 118, se uvede postopek, da se njem pogrešani «in Savarin Karel od Lazarja itn Ivana roj. Germani«, rojen 6. sepiehmbra 1920, nazadnje samujoč v Šmarjah, proglasi za mrtvega.
Vsak kdor bi kaj vedel o pogrešanem Savarin KarLu se poziva, da to javi sodišču ali za to poisitavilijenemu skrbniku Gombač Damillu tus. uslužbencu m to najkasneje do 30. junija 1952. Ce do. tega časa o pogrešanem Savarin Ka.rliu ne bo nobene vesti, .ga bo sodišče proglasilo za mrtvega.
Okrajno ljudsko .sodišče v Kopru, dne 23. maja 1952.
Izdaja Istrski okrožni 1.0 v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.