KRANJ, 6. FEBRUARJA 195fi LETO IX. — ST. 11 DIN 10.—
SZDLza Gorenjsko
i * d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor   / Odgovorni
urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 ; Tekoči račun pri NB Kranj štev. M.-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek ki, petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev.
Rasprava tor. Mihe Marinka na okrajni konferenci Zli S t Kranju ]
Osnova naših uspehov:
praktična gospodarska, politična, organizacijska aktivnost komunistov
Mislim, da takale okrajna konferenca Zveze komunistov kot je naša, ni samo stvar neke statutarne formalnosti, marveč je nujno, da se v širšem konceptu pogovorimo o problematiki, kd je pred nami vsemi, Pred našimi delovnimi ljudmi, »lasti pa pred komunisti, na ramah katerih leži posebno velika odgovornost. Zaradi tega ne kaže jemati diskusije na taki konferenci površno.
To poudarjam z ozirom na slabost, ki jo je grajal predgo-▼ornik, da namreč sestanke osnovnih organizacij mnogi čla-Di čestokrat smatrajo kot nadležno zadevo, da si vsi žele, da pač hitro minejo, da se lahko zapiše v zapisnik: sestanek smo Imeli, nekaj smo govorili, kaj in kako smo govorili, to je pa manj pomembno. Mislim, da je izredno važno, da se jasno zavedamo, da je vloga komunistov v celotnem družbenem življenju •dločilnega pomena. Vsepovsod, kjer deluje dobra organizacija komunistov, tam lahko rečemo, da je življenje družbenih in tudi gospodarskih organizacij več ali manj dobro, celo prav dobro. Seveda imamo tudi primere, vendar ne kot pravilo, da včasih Socialistična zveza dobro dela, čeprav so komunisti odpovedali.
KOMUNIST NAJ BO GOSPODARSKO IN POLITIČNO RAZGLEDAN
Pred nami je osnovno vprašanje, kako usposobiti komuniste za naloge, ki stoje pred njimi. Poleg splošne konstatacije, da so vodstveni komiteji komunistov v zadnjem času našli sebe, svoje mesto v načinu obravnavanja problemov, v njihovem uveljavljanju v delavskih svetih, v gospodarskih organizacijah, v Socialistični zvezi in drugih organizacijah, je treba reči, da je osnovna slabost v tem, da so komunisti šibki, da jim manjka idejno - politične moči, da jim manjka izobrazbe in da je potrebno zaradi tega podvzeti vrsto ukrepov, ki naj bi odpravili te slabosti. Prav zato sta Izvršn' komite in plenum Centralnega komiteja Slovenije podvzela ukrepe za organizacijo seminarjev, ki naj dvignejo idejni in teoretični nivo naših osnovnih kadrov. Vendar bi bilo napak misliti, da je to vse. Mislim, da je to polovica posla. Izredno važno je ♦'azlikovati, da imamo določeno število komunistov, k imaj željo in stremljenje po višji marksistični izobrazbi. I-mamo pa tudi druge, za katere lahko računamo, da jih bomo lahko pripeljali do tega zanimanja, do interesa za to delo. Vendar pa se je treba zavedati, da moramo širokim vrstam na-6ih članov pojasnjevati in odpirati poglede s sistematičnim vsakodnevnim delom, s soočenjem s konkretno našo družbeno stvarnostjo, konkretno gospodarsko, socialno, zdravstveno in celotno problematiko, da bodo videli na praktičnih primerih probleme, ki so pred družbo, da bi mogli razviti svoje znanje in svoje sposobnosti v tistem elementarnem obsegu, kakor ga tako obravnavanje konkretne problematike nudi.
POZNATI MORAMO SKUPNE PERSPEKTIVE
Danes je politična situacija boljša kakor je bila pred meseci. Toda treba se je istočasno
tudi zavedati, da so komunisti pred meseci v tist< m splošnem nerganju, ko je množica izgubljala perspektivo, ker je ekonomska situacija kazala na trgu
lahko s precejšnjo gotovostjo računamo, da bodo prišle.
Osnovni cilj naše trenutne vsedržavne gospodarske politike je stabilizacija trga. Gre za to, da bi s stabilizacijo trga dosegli prve učinkovitejše korake za dvig standarda predvsem delavskega in mestnega prebivalstva, delavcev in nameščencev, skratka ljudi, ki žive samo od svoje plače> Ta osnovna težnja po stabilizaciji našega gospodarstva mora imeti za posledico ustaljene cene in pripeljati do tega, da cene ne bodo usmerjene navzgor, ampak bodo zadržale tendenco padanja, ta težnja mora voditi k postopnemu izboljševanju standarda, istočasno pa tudi k možnosti realnega planiranja. To so pozitivne strani, ki bodo veliko doprinesle celotnemu gospodarstvu.
DVIG ZNANJA DVIG PRODUKTIVNOSTI
V tej zvezi pa je več drugih težav, s katerimi se bomo rr.o
rali spoprijeti. Vrsta ljudi bo zaradi takih posledic v našem gospodarstvu prizadetih. To so ljudje, ki so do sedaj zaradi izjemnega položaja nekako lahkotno prišli skozi. Dalje taki, ki so izkoriščali našo socialo in skrb za delovnega človeka. Ti (Nadaljevanje na 2. strani)
TJA  BOMO  NAŠLI POT... 8. februarja se bomo spominjali 107-letnice smrti velikega pesnika, gorenjskega rojaka Franceta Prešerna. Spomin nanj je Se vedno živ. Te dni obiskuje pesnikov grob v njegovem Gaj« mnogo mlađih ljudi in drugih občudovalcev   njegovega genija.
Zanemarjati teoretično, marksistično misel,
$mn\ zanemirjati najpomembneje orožje v idejnem boju
Razprava tovariša Borisa Ziherl** na okrajni konfsrenci ZKS v Kranju
Na zadnjem plenumu CK ZKS je bilo ugotovljeno dejstvo, ki dokazuje neko zaostajanje za vsem tistim, kar komunisti lahko sicer zabeležijo kot svoje nedvomne in velike uspehe tako v notranjepolitični graditvi kakor v zunanji poli-
tiki. Ugotovljeno je bilo, da so ti s sveta. Mi smo v vsej naši komunisti pri nas marsikdaj v zgodovini, v zgodovini jugoslo-ideološki defenzivi, da niso ti- vanskih komunistov, zmagovali sti, ki bi bili v ofenzivi proti zato, ker smo znali ljudem ti-idejnemu nasprotniku, marveč se dostikrat celo umikajo pred njim. To je dejstvo, ki ga je treba z vsemi silami oupravlja-
KOMUNISTI SO NA OCEH MNOŽICE Miha Marinko na okrajni konferenci ZKS v Kranju
dokaj slabo, ko so cene rasle, na splošno odpovedali. Niso znali odpirati perspektive, niso znali povedati, v čem je zlo In kje je izhod. To nas opozarja, da moramo biti pripravljeni tudi na bodoče težave, za katere
Prva okrajna konferenca ZKS za Gorenjsko
Z vestnim delom komunistov
je treba zagotoviti večjo disciplino v izvajanju sistema in večjo storilnost
Kranj, 4. februarja.
Včeraj je bila v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju okrajna konferenca Zveze komunistov za Gorenjsko. Konferenci je prisostvovalo 168 delegatov, udeležili pa so se je tudi najvidnejši predstavniki političnega in javnega življenja v Sloveniji, predsednik Ljudske skupščine LRS in sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, član Izvršnega komiteja CK ZKS in zvezni ljudski poslanec Boris Ziherl, član CK ZKS in zvezni ljudski poslanec France Perovšek, član CK ZKS in sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Vipotnik in član CK ZKS in sekretar okrajnega komiteja ZKS Nova Gorica Tine Remškar.
r
Naš razgovor
Od vik da desdemane
Po Izvolitvi delovnega predsedstva je podal poročilo Okrajnega komiteja sekretar tov. Mirko Zlatnar. Dejal je:
Tovariši in tovarišice!
Preden preidem na referat, naj pojasnim, da govori moje poročilo samo o vprašanjih, o katerih sodi naš sekretariat, da so najbolj važna za sedanje in bodoče delo komunistov na Gorenjskem. To poročilo naj odgovori predvsem na tista vprašanja, katera niso bila dovolj obdelana na konferencah občinskih komitejev in osnovnih
Občinski ljudski odbor je sklenil, da bo vsako leto na dan Prešernove smrti imenoval na predlog Sveta za prosveto in kulturo tri nagrajenec, ljudi ki so imeli v preteklem letu največ zaslug pri dvigu umetnosii in kulturno prosvetnega dela. Prav tako bo razdelil nekaterim najzaslužnejšim tudi javne pohvale.
Letošnji Prešernovi nagrajenci so že imenovani: Dušan Bavdek, Zdenko Moti in Anka Cigojeva.
Do nedavnega sem Anko Ci-gojevo poznala le kot eno naj-
SRECNI DNEVI Anka Cigojeva
boljših Igralk. Danes jo poznam le malo bolj, vendar me je takoj ob prvem srečanju presene-
tila njena ljubeznivost, preprostost in tista toplina njenih kretenj in govorenja s katero se zna Anka vsakomur približati. S to milino se približa tudi gledalcu, ga privabi in osvoji s svojo doživeto in toplo igro.
Vendar pred leti Anka ni nikdar mislila na poklicno gledališče. Takole mi je rekla: »Leta 1945 sem prvič nastopila na o-dru kot vila v Snegulčici. Kmalu za tem so pričeli iskati žensko za vlogo Luize v Kovarstvu in ljubezni. Po daljšem iskanju so poizkusili z menoj. To je bila moja prva večja vloga. Ko sem kasneje nastopila kot Sne-gulčica je propadel tudi moj študij. Iz VI. razreda gimnazije sem odšla v službo v banko. Med tem sem vseskozi igrala, ko pa se je ustanovilo poklicno Prešernovo gledališče, sem na razpis tudi jaz vložila svojo ponudbo. Ko sem se kasneje vrnila z igralskega tečaja nisem več zapustila gledališča.«
Danes je težko naštevati vse Ankine vloge. Le redko je delo
kjer ne bi sodelovala tudi ona Najdemo jo v vlogah najrazličnejših pravličnih bitij do najtežjih in najzahtevnejših vlog.
»Težko je danes reči, katera vloga mi je bila do sedaj najljubša. Vsaka zahteva pač svoje. Malo treme imam pri vsaki predstavi, čeprav imam še manjšo vlogo. Pri manjših vlogah je navadno še teže, tedaj moraš z enim nastopom pokazati vse, medtem ko pri večjih lahko eno napako popraviš z drugim nastopom. Skoro lahko rečem, da sem najbolj uživala pri delu »Cujte ljudje«. Tu sern zaigrala z vsem svojim čustvom, vendar sem bila po premieri zelo razočarana. V dvorani je bilo toliko škripanja s stoli, da ljudje niso slišali in zato dela niso razumeli.«
Ob koncu pa še to. Anka je danes v svojem poklicu zelo zadovoljna. Točno omejen delavni čas bi ji zatrl voljo do dela. »Tu pa,« pravi, »nisem nikoli prosta, po drugi strani pa vedno. Nekaj pa si le želim,« mi je povedala na koncu. »Tudi jaz bi včasih rada nastopila v vlogi neznačajne žene, da ne bi igrala vedno le vloge plemenitih in lepih žena. Prepričana sem, da mi bodo tudi to kmalu zaupali.«
14.
ZA SOCIALISTIČNO MORALO Mirko Zlatnar
organizacij ZK. Tako, da V tem smislu pogljablja razpravo in zaključke volilnih sestankov in konferenc, ki so bile v mesecu novembru in decembru preteklega leta. Njihov nivo, predvsem pa sedanja vloga občinskih komitejev in osnovnih organizacij v izvrševanju nalog, dovoljuje okrajni konferenci, da ostane v svoji obravnavi le na najvažnejših vprašanjih.
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZA IDEJNO TRDNOST Boris Ziherl
sto, kar so oni mogoče samo slutili ali pa morda napačno pojmovali, pravilno raztolmači-ti, jim pokazati pot naprej, zmagovali smo zato, ker so dogodki, ker so dejstva potrdila pravilnost naših napovedi.
IZREDEN POMEN IDEJNEGA DVIGA KOMUNISTOV
Pred vojno smo dokazovali ljudem, kam vodi notranja in zunanja politika takratnih bur-žoaznih oblastnikov pri nas. Spočetka so našo misel sprejemali samo najnaprednejši ljudje. Ko pa se je leta 1941 pokazalo, da smo mi imeli prav, se je, lahko rečemo, zbralo vse ljudstvo okrog nas in šlo z nami. Med vojno smo komunisti znali povedati, katera je edina pot iz stanja, v katerega nas je privedla politika starih buržoaž-nih oblastnikov. Ljudje so šli z nami in so v znamenju naših bojnih gesel zmagali. Skratka, takrat smo vedno znali ne samo o pravem trenutku reči pravo besedo, ampak tudi za daljšo perspektivo pravilno nakazati pot.
Tega pa danes nekoliko manjka. Danes so komunisti nekako izgubili sposobnost, da vse, kar se danes dogaja pri nas, rečemo v našem gospodarstvu, pa tudi na drugih področjih našega družbenega življenja, z vsemi pomanjkljivostmi in napakami, vendarle predstavlja gibanje po poti, po kateri je edino mogoče iti. Nedavno sem poslušal izvajanje nekega našega vodilnega tovariša, ki je zelo tehtno rekel: (Nadaljevanje na 3. strani)
04
Mladina - osnovni vzvod za preobrazbo Meni
(Nadaljevanje s 1. strani) bodo prikrajšani in bodo morali najti svojo realno produktivno mezdo. Imeli bomo vrsto problemov, ko bodo sama podjetja zašla v gotove težave. To se že sedaj čuti. Nekatera podjetja, ki so do sedaj uživala monopolni položaj, že tarnajo: kako bomo pa naprej, če bo investicijska dejavnost manjša? Kaj bomo delali? Treba se bo pač malo bolj hitro obrniti, malo več iznajdljivosti bo treba pokazati. Zlasti na tistih področjih, na katerih je zopet osnoven namen naše gospodarske politike, da se pomnože količine blaga na trgu, da se poveča ponudba, da pridemo s tem tudi do zniževanja cen, do večje izbire, zlasti pa do bogatejše in širše ponudbe našim potrošnikom.
Ze danes se pred naše delovne kolektive postavlja vprašanje učinkovite borbe za dvig produktivnosti, za sistematično organizacijo proizvodnje in za racionalno izkoriščanje vseh pro-
Oduedeiie
na PONEOELIFK
Berlin, 5. II.. Pomočnik zunanjega ministra Herbert Hoower mlajši je dejal, da je slej ko prej glavni cilj ameriške zunanje politike — miroljubna združitev Nemčije. To je izjavil ob priliki proslave 10-letnice ameriške radijske postaje Rias Berlin. Poudaril je tudi, da je cilj ameriške zunanje politike doseči pomiritev v svetu.
Washington, 5. II. Danes je prispel na štiridnevni obisk v ZDA visoki komisar Evropske premogovne skupnosti Renee Mayer. Med bivanjem v Združenih državah se bo g. Meyer sestal z vodilnimi ameriškimi državniki, med drugim tudi t predsednikom Eisenhowerjem. Razgovarjal se bo o problemih evropske premogovne skupnosti in o projektu evropske atomske skupnosti.
Pariz, 5. II. Francoski premier Guy Mollet bo odpotoval jutri v Alžir. Cilj njegovega potovanja je, da osebno sporoči Al žircem, naj se vzdržijo odkritih spopadov s francoskimi četami in v sodelovanju s tamošnjim oblastmi pripomorejo, da bodo čimprej, morda že v 6 mesecih lahko razpisane splošne volitve ▼ deželi.
Ob odhodu je imel krajši go vor, v katerem je poudaril, da vlada ne bo vsilila Alžiru novega statuta, ne da bi se prej posvetovala s kvalificiranimi predstavniki Alžira. Prav zato pa je treba čimprej razpisati splošne volitve.
Washington, 5. II. Izvedelo se Je, da se bosta veleposlanika Velike Britanije in Francije v ZDA jutri uradno razgovarjala s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra za Srednji Vzhod g. Allenom. Govorili bodo o položaju na Srednjem Vzhodu in o 1950. leta sklenjenem sporazumu, v katerem je naglašeno, da bodo države podpisnice posredovale v tem delu sveta, če bo to potrebno.
Moskva, 5. II. Sovjetska vlada je opozorila Iran, da perzijsko sodelovanje v bagdadski zvezi ustvarja nevarnost na perzijsko-sovjetski meji.
Rim, 5. II. Predstavniki Združenih narodov in italijanske vlade so začeli v Rimu posvetovanja o prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, ki bo morda v Rimu. Italija je načelno voljna pristati na to rešitev, zanima pa jo, S kakšnimi stroški bo zvezano to zasedanje. Za zasedanje bi bilo potrebno urediti bodisi sedež organizacije FAO (mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo) bodisi prostore rimskega velesejma, ki pa še niso dograjeni. Prihodnji mesec bc »poročena dokončna odločitev o kraju prihodnjega zasedanja Generalne skupščine.
Rim, 5. II. Danes sta odpotovala na uradni obisk v Zahodno Nemčijo, predsednik italijanske vlade Segni in zunanji minister Martino. Pred odhodom sta se posvetovala z ministrom Gonel-lo, ki se je pravkar vrnil iz Pariza z zasedanja evropskega sveta. S kanclerjem Adenauer-jem bosta italijanska državnika razpravljala predvsem o vprašanju evropske integracije, razen tega pa bodo razpravljali tudi o gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
izvodnih kapacitet, za čimvečjo iniciativo za izdelavo raznih novih izdelkov. V tej zvezi b* znova opozoril na tisto plat naše gospodarske dejavnosti, ki jo naši gospodarstveniki takorekoč popolnoma zanemarjajo, namreč na uslužnostno - remontno obrt. Potreba po tej je ogromna in bi ona mogla izdatno lajšati bremena potrošnikov. Trdim, da je v sleherni naši tovarni, v sleherni komuni, v vsakem kraju možno z relativno majhnimi sredstvi odpreti popravljalne delavnice bodisi za osebno potrošnjo bodisi za naše stanovanjsko vzdrževanje, ki je danes sila drago. Vsa naša gradbena podjetja bi mogla razviti lastne obrtne delavnice. Ce bi šli po tej poti, bomo učinkovito omejili vzporedne zaslužke in monopolni položaj, ki ga imajo privatni obrtniki. Na tem področju ne more nihče drugi, ne zvezni, ne republiški organ ničesar s svojimi odloki in planskimi dispozicijami napraviti, ničesar se ne da planirati, tukaj ni mogoč noben ukrep razen pravilne in dosti široke iniciative, začenši v naših delovnih kolektivih in v občinah. Edino tukaj je stvar rešljiva in je koncem koncev tudi zelo učinkovita v korist potrošnika, če Čimbolj razvijemo mrežo naših obrtnih socialističnih delavnic, bodisi reparatur-nega značaja, za osebne potrebe potrošnikov, kakor tudi za vzdrževanje stanovanjskega sklada in seveda tudi za druge potrebe.
RAZBREMENIMO PRORAČUNE NAŠIH DRUŽIN
Stanovanjske skupnosti razpolagajo danes z določenimi sredstvi, ki prihajajo iz stanarin. Ta sredstva pa gredo kot v brezdno obrtnikom. Nedvomno se izplača ustanavljati iz sredstev, ki se nabirajo iz stanarin, samostojna podjetja, ki bodo sposobna vršiti po mnogo nižjih cenah vsa vzdrževalna dela na stanovanjskih zgradbah. Vsako gradbeno podjetje in vsaka tovarna lahko odpre svojo delavnico, ki bo koristna za naše potrošnike. Ni tovarne, ki ne bi mogla opravljati neke vrste uslug za potrošnike. Tudi tekstilne tovarne imajo reparaturne oddelke, ki niso polno izkoriščeni. V njih delajo strokovnjaki, ki nekaj znajo; da ne omenjam   čevljarske indu-
Naj tudi v tej smeri razmislijo, kako pomagati potrošniku. Na proračunu delavske in name-ščenske družine se bo to mnogo poznalo. Najmanj pa bi smeli biti brezbrižni komunisti tukaj kjer gre za neposredno praktično iniciativo in podjetnost. Taka iniciativa in podjetnost je zlasti danes posebno na mestu spričo naše današnje ekonomske politike, katere pravilo je omejevati dolgoročne investicije in manjša sredstva vlagati tja, kler najhitreje dajo blagodejni učinek na tržišču.
V zvezi z nekaterimi diskutanti, ki so govorili o produktivnosti dela je tov. Marinko dejal, da imamo danes v tovarnah, zlasti v tistih, ki so bolj nap "ed-ne in imajo boljše organiziran proizvodni sistem, mnogo šovi-nstičnih očitkov, češ mi garamo, oni pa ne. Res je, je dajal, da je doslej čestokrat bilo tako. da so lahko zaslužki z visokimi cenami na trgu dajali potuho nemarnemu in površnemu gospodarjenju, ker je trg absorbiral tudi slabo blago z visokimi materialnimi stroški proizvodnje, dočim prihajamo danes vse hitreje v položaj, ko vsako blago ne bo šlo v denar, zlasti pa ne slabo in po visokih cenah. V to je usmerjena osnovna naša ekonomska politika. Zato je nesmiselno vsako šovinistično ner-ganje zlasti tam, kjer višja produktivnost dela, nižji proizvodni stroški in boljša kvaliteta blaga odpirajo dobre perspektive nasproti onim delovnim kolektivom, ki so doslej s svojo površnostjo in nemarnostjo lahko živeli na račun skupnosti. Danes se že z vso akutnostjo odpira tu dilema, da se bo hudo otepalo tistim, ki so doslej zanemarjali dvig produktivnosti, kvaliteto in skrb za racionalno gospodarjenje. Komunisti so v prvi vrsti dolžni razkriti vso nesmiselnost in škodljivost takega šovinističnega in ozkega egoističnega ner-ganja, ki mu je osnova želja za lagodnim parazitskim življenjem, oz. kapitalistična izkori-ščevalska tendenca. To velja zlasti za prihajajoče obdobje, ko bo vzporedno s pozitivnimi posledicami v korist celotne naše ekonomike ta naša ekonomska politika izzvala negativno reakcijo pri tistih, ki se bodo poslej morali drugače obračata
nese, seveda zanemarja delo v rednem delovnem času, ker mora hraniti svoje sile za to prvo delo. Ce pa z gospodarskimi sredstvi onemogočimo možnost takega zaslužka - tu ne gre za kakršno koli administrativno omejevanje privatnega šušmar-stva - bomo sami po sebi ustvarili dosti kapacitet, da bo v rednem delovnem procesu mogel vsak potrošnik zadovoljevati svoje potrebe. Na drugi strani bo manj možnosti zaslužka, kakor jih je danes, ko privatni obrtniki najemajo mnoge naše delavce iz tovarn, da pod njegovo firmo opravljajo razna dela. Seveda bo to omogočilo doseči   v   podjetjih disciplino,
je v tem, da komunisti niso dovolj vodili borbe proti raznoraznim elementom preteklosti, ki so zaradi svoje strokovnosti na primer na torišču naše trgovine še zmeraj nenadomestljivi, da še zmeraj opravljajo stvari, ki očitno škodujejo skupnosti. Vprašanje je v tem, da se komunisti konkretno s temi pojavi ne spopadajo,, da jih javno ne žigosajo, da ne pomagajo našim organom, ki so zato pozvani, da preganjajo take anomalije, taka škodljivstva. Se zmeraj imamo razmeroma malo primerov, kjer bi na primer osnpvna organizacija sama opozorila organe notranje uprave in tožilstva ali pa inšpekcijske službe
DELOVNO VZDUŠJE Pogled na dvorano med konferenc«
večjo delovno storilnost v de-'ovnera procesu in paralizirati neupravičene zaslužke,, ki jih ustvarja monopolni položaj o-brtništva.
Dalje je tov. Marinko glede demokratičnih oblik družbenega upravljanja polemiziral s tistimi, ki teže po večji liberalizaciji gospodarske iniciative, kakor tudi s tistimi, ki današnje pojave gospodarskega kriminala povezujejo z obstoječimi oblikami demokratičnega družbenega upravljanja. Večje odkrivanje kriminala je treba v prvi vrsti pripisati večji družbeni kontroli teh- demokratičnih organov upravljanja. Pri tem je nesporno tudi dejstvo, da je obstoječa inšpekcija, kontrolno-revizijska služba še nezadostna, ki nam mora pomagati v borbi
GOSTJE NA KONFERENCI Od leve proti desni: Miha Marinko, Boris Ziherl, Janez Vipotnik, Miran Košmelj, France Pe-
rovšek in Tine Remškar.
strije, zlasti recimo Tovarne obutve v Tržiču, ki že ima svojo trgovsko mrežo. Koliko bi koristilo, če bi ta tovarna pri vseh svojih trgovinah organizirala tudi popravljalnice, za čevlje lastne proizvodnje vsaj. Ljudje bi radi kupovali čevlje, ker bi imeli možnost dajati jih v popravilo. Danes je dostikrat tako, da čevljev nimamo kam dati popraviti ali pa^e popravilo tako drago, da se ne izplača. Privatni obrtniki se neradi pečajo s tem delom. Našim podjetjem in občinam pa ta iniciativa ne more povzročiti posebnih problemov. Nasprotno. Rešili bi čestokrat perečo socialno situacijo, n. pr. strokovni delavci, ki že omagu-jejo in težko dohajajo delovni tempo v rednem proizvodnem procesu, bi ta posel še lahko dobro opravljali. Komune in tovarne se morajo posvetiti temu vprašanju, ko bodo reševale svoj materialni in finančni položaj.
in najti svoje družbi koristnejše mesto. Ti se že oglašajo na raznih področjih, v raznih kolektivih že prihaja do novih trenj. V zadnjih letih smo pritegnili s kmetov mnogo delovne sile v industrijo. Čestokrat je bila ta delovna sila neracionalno izkoriščena. Imeli smo tak plačilni sistem, da je prihajalo do stalnega povečevanja plač. fonda. Vzporedno s tem pa nismo proizvedli odgovarjajočih količin blaga. Jasno je, da morejo le večja produktivnost v tovarnah in zadovoljevanje potreb našega trga, s tem v zvezi pa tudi razne druge pobude, ki sem jih preje omenil — v neprimerno večji meri doseči tak ekonomski položaj, ki bo sam pritiskal na večjo delovno disciplino. Danes najde lahko vsak kvalificiran delavec, ki je marljiv, zaslužek po rednem delovnem času kjer koli hoče. Ker mu ta zaslužek po delovnem času   mnogo več
proti kršenju predpisov, njihovemu izigravanju ter osebnemu ali lokalnemu okoriščanju na škodo skupnosti.
KOMUNISTOM MANJKA BORBENOSTI IN ZAVEDNOSTI
Nedvomno pa drži, da je razvoj demokratičnih oblik družbenega upravljanja šel tako naglo naprej, da ga nista dohajali vloga Zveze komunistov in stopnja socialistične morale, ki jo tak razvoj zahteva. Zaradi tega se ravno tukaj postavlja vprašanje soočenja praktične dejavnosti v nekem podjetju, v neki gospodarski dejavnosti ali v celotni družbeni dejavnosti z interesi skupnosti in kaj je moralno v smislu naše socialistične skupnosti. Dostikrat moramo ugotoviti, da so komunisti tukaj povsem odpovedali, da ne govorim seveda o drugih. Stvar
na nepravilnosti in škodljivstva. Težko je reči, koliko so naše osnovne organizacije uspele preprečevati, da do takih škod-ljivstev ne bi prihajalo. Brez dvoma so ti primeri. Lahko predvidevamo, da je dobra vestna organizacija znala preprečiti, da se škodljive tendence niso uveljavile, da niso rodile negativnih sadov.
Ce , vzamemo gorenjski kot, mislim, da naše tovarne lahko s svojo gospodarsko-družbeno strukturo, številnostjo, teritorialno razmestitvijo s primerno moralno-politično afirmacijo popolnoma potisnejo ob stran vsakršno negativno delovanje, ki izhaja iz privatnih lastniških odnosov, ki izhaja — kakor smo včasih rekli — iz kulaških pobud, ki izhaja iz vrst klera. Naša industrija je tako razsejana, da če bi v tovarnah utrdili žarišča socialistične morale ter zavest in uveljavljanje našega družbenega upravljanja, da bi se to moralo odražati v sleherni vasi, ker ni vasi na Gorenjskem, kjer ne bi imeli delavca, ki je zaposlen v tej ali oni tovarni.
ODNOSI NA VASI SE NISO ZADOVOLJIVI
Več delegatov je govorilo tudi o vasi in o zadružništvu. Tov. Marinko je v tej zvezi opozoril pred puhlim fraziranjem o »socializaciji vasi« in dejal, da za naše zadruge lahko rečemo, da imajo sicer razmeroma dobre uspehe vsaj v organizacijskem pogledu. Imamo gotove predele v državi, kjer zadruge niti organizacijsko niso tako daleč, kot so naše. Toda usmeritev, ki je pretežno vladala v teh zadrugah, pa doslej še ni kdove kako služila spremembi odnosov med ljudmi, kar je bistveno, kar moramo zasledovati v našem kmetijstvu. S težnjami kmetijskih strokovnjakov po nekem splošnem pospeševanju kmetijstva nismo dosegli nekaj bistvenega glede spremembe odnosov med ljudmi, spremembe odnosov kmetijskih proizvajalcev do skupnosti, do proizvajalnih sredstev, spremembe odnosov kmetov do naše socialistične družbe. Mi seveda lahko s pospeševanjem kmetijstva deloma in v dokajšnji meri izboljšamo vprašanje prehrane. Toda to je več ali manj trenutni ali pa tudi malo daljši učinek na področju prehrane, če dvignemo kmetijsko proizvodnjo. Toda če v tej kmetijski proizvodnji ne bo novih odnosov, se bodo stalno porajali negativni pojavi. Tu pa ne pomagajo fraze, marveč prvenstveno praktična gospodarska iniciativa, s katero se morajo komunisti in zavedni zadružniki izkazati, da znajo zainteresirati in pritegniti širok krog kmečkih proizvajalcev k reševanju gospodarskih vprašanj, ki so skupna posameznim vasem in kmetijskim rajonom. Pot kolektivi-zacije zemlje v Sovjetski zvezi ni rešila vprašanje kmetov, še
manj more to pri nas. Vsaka enostranska orientacija ne more roditi vsebinskih sprememb glede proizvodnih družbenih odnosov na vasi. Praktična go-spodarsko-politična in organiza-torska aktivnost komunistov in zavednih zadružnikov na terenu je osnova, na kateri bomo najprej dosegli, da bo kmetijski proizvajalec začel gospodariti v interesu lokalne skupnosti, v interesu svoje osnovne gospodarske organizacije, kakršna je zadruga. Tu so seveda izredno pestri prijemi, s katerimi je treba na vasi delati.
MLADINA BO S SVOJIM DELOM PREOBRAZILA VAS
Komunisti bi morali imeti jasno pred očmi osnovni koncept. Na vasi moramo seveda računati z izredno močnim kon-servatizmom. Zato je na vasi izredno važno, da znamo pridobivati predvsem mladino. To je osnovni vzvod, s katerim bomo na vasi lahko dosti dosegli. Mladina je po svojem prirojenem poletnem temperamentu vse kaj drugega, kakor pa stari ljudje, ki so okamenjeni s starimi tradicijami. Mladina teži po napredku. Ona je sploh nagnjena k novemu in zato se je treba orientirati na to, kako to mla-i dino pritegniti ne samo s telovadbo, športnim in prosvetnim delovanjem, ampak jo je treba predvsem angažirati na praktičnem, gospodarskem uveljavljanju v kmetijstvu. Mladina b* lahko ustvarila neprimerno močnejše položaje in se bo mnogo uspešneje spopadla z okost-nelimi oblikami in načinom gospodarjenja, ki ga stari ljudje še vedno uveljavljajo na vasi. Treba je vedeti, da se družba idejno-politično spreminja V skladu s spreminjanjem ekonomike. Kolikor hitreje bomo ustvarili ekonomske osnove, toliko hitreje bomo tudi v idejno-poiitičnem pogledu dosegli preporod.
MENTALITETA IN UGLED KOMUNISTOV
Nato je tov. Marinko prešel na vprašanje osebnega ugleda komunistov. Pri tem je mimogrede omenil pojav številnih gradenj privatnih hiš tudi a strani komunistov, odgovornih funkcionarjev, je dejal: Ne mislim, da je treba vsakogar, ki gradi hišo, sumiti tatvine. Ne moremo pa biti indiferentni v pogledu mentalitete, ki se s hišo začenja oblikovati pri teh tovariših. Njihovo socialistično zavest začenja zajedati miselnost privatnega posestnika, zla sti pa ga ta odvaja od njegove vneme, delati v interesu družbe. Razen tega se moramo vsi skupaj zavedati, da je komunist najbolj na očeh množice. Komunist je najbolj na rešetu. Njega natanko opazujejo ne sa* mo nasprotniki, ampak tudi naši ljudje. In če se le da, m u očitajo njegove slabosti. S tega stališča je treba paziti na ugled komunistov. Ne kaže seveda pri tem izhajati iz nekega puritan-skega stališča. Vsak komunlal ima lahko prav tako svoje karakterne slabosti, ki se temu ali onemu ne dopadejo, pa zato n« kaže stvar gnati na konico, marveč ga je treba ceniti po njegovi družbeni vlogi in sposobnosti, ki jo ima. Pri nas se čestokrat rado pretirava v skrajnosti. Tako se zaradi grehov in prekrškov nekaterih direktorjev n. pr. v »Pavlihi« dobiva dojem, da je izraz direktor sinonim tatu, prevaranta, da se zaradi nekaterih meče vse v en koš. Jasno se moramo zavedati, da je »slabe lastnosti, ki jih imajo ljudje, ki so na odgovornem mestu, treba zmeraj vzporejati z njihovim celotnim pomenom, zaslužnostjo in koristjo, ki ga imajo n. pr. glede proizvodnje, upravljanja in gospodarjenja. Imamo lahko človeka na odgovornem mestu, ki ima zelo nevšečne osebne karakterne lastnosti, je pa kot organizator, kot gospodarstvenik izredno koristen, je veliko napravil in kot takega ga moramo ceniti. To je njegova osnovna družbena funkcija in družbe** pomen, ki mora biti odločilen za nas, ko obravnavamo človeka, katerega je treba pod tO prizmo gledati.
Na koncu je tovariš Marinko govoril še o nekaterih pojavih šovinizma ter o nekaterih elementih nove ekpnomske politi' ke.
ST. 11 / 6. FEBRUARJA 1956
as
Gorenjske
9914
Socialistična morala - prvi zakon za komuniste
(Nadaljevanje s 1. strani) STABILIZACIJA MEDNARODNEGA SODELOVANJA — KREPITEV SOCIALISTIČNIH SIL
. Naša zunanja politika je dosegla v zadnjih osmih letih Izredne rezultate in uspehe. Naše državno vodstvo sprejema zato doma in zunaj priznanja. Položaj FLRJ se je izredno okrepil, posebno če upoštevamo, da smo majhna, nerazvita država s socialistično družbeno ureditvijo. Pod takimi pogoji so uspehi toliko težji, a zato toliko pomembnejši. Kljub nedvomni moči zunanjepolitičnega koncepta naše države, vlada med našimi ljudmi, tudi med komunisti, neka nejasnost, predvsem o idejnih osnovah naše zunanje politike. Te nejasnosti gredo v dveh smereh. Jugoslavija vodi miroljubno politiko, ker ji je mir potreben in ker so miro-lijubne sile v svetu vedno močnejše. Pri vsem tem pa je potrebna izredna praktična spo-
sobnost naše diplomacije. Druga smer, ki išče sicer socialistične osnove v zunanji politiki FLRJ, pa gleda tako, kot da gre za izglaje vanje mednarodnih, predvsem razrednih nasprotij v svetu, kot da gre za vsesplošno tudi razredno pomiritev z reakcionarnimi elementi in sistemi v svetu. Eni in drugi ne vidijo resničnih osnov, na katerih sloni naša zunanja politika.
Menim, da zunanje politike FLRJ ni treba danes pred n-komur več braniti. Postala je pdkrita, močno ustvarjalna, lahko bi rekli ofenzivna v tem, da budi nove napredne sile v svetu, jih povezuje, jim vliva vero v lastne sile in zmago. Pri tem ne skriva svojega socialistično-komunističnega značaja, nasprotno jasno govori o pogojih popolne politične in soc. osvoboditve ter gospodarskega napredka za te narode in ljudstva. Te nove sveže revolucionarne sile imajo ost svoje politike naperjeno proti kolonialnemu in kapitalističnemu izkoriščanju.
NI dvoma, da je naša zunanja politika takšna, kakršna mora biti zunanja politika vsake res socialistične države. Saj odkrito prispeva h krepitvi socialističnih sil v svetu in samo v tem vidi krepitev svojega lastnega položaja. Prav zato Je tako jai-na in razumljiva za osvobajajoče se množice in narode, da vsakdo lahko spozna v tej poti tudi edino mogočo pot svoje osvoboditve, svoje večje varnosti, neodvisnosti in čim hi!re<-šega napredka. Vse to pa lahko opazimo v odnosih Jugoslavije z drugimi deželami, posebno pa pri vplivu FLRJ v svetu. ?.a pravilno oceno mednarodnega razvoja in za pravilno socialistično orientacijo v mednarodnih odnosih danes, je predvsem potrebno upoštevati določene spremembe v svetu in znotraj kapitalistične družbe, ki so nastale po Oktoberski revoluciji, med dvema svetovnima vojnama, v drugi svetovni vojni in po njej, posebno pa v zadnjih letih.
Zanemarjali teoretično, marksistično misel,
pomeni zanemarjali niipimimlfrišfi orcžie v idilnim toiu
1. Od oktobrske revolucije v Husiji 1918 leta, se socialistična revolucija nikjer v svetu ni v tej obliki ponovila in kaže, da se tudi ne bo. Proces preobrazbe kapitalistične — družbene •'Ureditve v socialistično se je nadaljeval in se še nadaljuje v najrazličnejših oblikah revolucionarnih posegov v družbene odnose. Vse novejše revolucije, Tcljub temu da ne nosijo naziva socialistične, vsaka po svoje uveljavlja socialistična načela v svoji notranji in zunanji politiki. Tako kot se ni ponovila Francoska revolucija ob prehodu druibe iz fevdalizma v kapitalizem, tako tudi oktober samo začenja ta prehod kapitalizma v socializem. Tudi posledice zmagovite revolucije so danes povsem drugačne. Takrat Je ves kapitalistični svet enotno 1 nastopil, da bi likvidiral novo socialistično državo, danes kapitalistični svet ni več tega sposoben. Takrat je samo delavski razred vsega sveta podpiral In branil to revolucijo. Danes zmagovite revolucionarne sile lahko računajo in tudi dobe odkrito podporo svetovne javnosti in posameznih držav, posebno še, ker obstaja vrsta držav z jasno orientacijo k socializmu. Zato Je razumljivo, da je takrat Lenin utrjeval preko Kominterne le zveze Sovjetske države z delavskim razredom ostalih dežel, ker je zaupal samo njim. Lenin se je takrat zavzemal za koeksi-stenco socialističnega in kapitalističnega sveta, iz istih — za takrat prav tako razumljivih razlogov — pa tej koeksistenci niti sam ni zaupal. Prepričan Je bil, da bo kapitalistični svet ponovno < poskušal uničiti mlado sovjetsko državo, ker je po njegovem mnenju kapitalistični svet tudi pristal na politiko Jcoeksistence bolj za to, ker ni uspel v prvem naletu na Sovjetsko Zvezo. Takratni položaj res ni dopuščal drugačne ocene niti drugačne politike. Danes Je položaj bistveno drugačen.
' 2. Najvažnejša in najbolj značilna sprememba v kapitalističnem svetu sedanje dobe Je obstoj državno - kapitalističnih oblik, ki so se razvile v zadnjih 20 letih in se še razvijajo v vsem svetu, tako v klasičnih -kapitalističnih deželah, kot v nerazvitih, povsod seveda iz svojih razlogov. Te državno -kapitalistične oblike so za nas važne predvsem zato,  ker so
' odraz gospodarske nujnosti po nezadržnem in neprestanem razvoju proizvajalnih sil. Tako v Svojem bistvu fteže k likvidaciji privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi ter s tem izpod j eda j o temelje kapitalistične družbe. Obstoj teh oblik, hkrati razbija klasično razredno enotnost buržuazije in ustvarja nova nasprotja med novo državno kapitalistično birokracijo in klasično buržuazijo, ki se bori proti tem procesom. Tudi za delav-iki razred se v tej situaciji odpirajo nove možnosti večanja
• svojega vpliva, predvsem v okviru državno - kapitalističnih oblik. Tudi razredni boj delavskega razreda sloni na novih osnovah. Tem novim tendencam ■e ni mogla upreti niti Amerika, v evropskih kapitalističnih deželah pa je državno - kapitalistični element še močnejši. V nerazvitih deželah Južne A-
merike, Azije, Afrike in Arabskega sveta je pomen državnih kapitalističnih oblik še toliko večji. Posebno če je tako tesno sodelovanje delovnih množic in tako odkrito omejevanje kapitalističnih elementov, kot je t", primer v Indiji in v Egiptu. V teh deželah se osvobajanje iz zaostalosti dogaja sploh lahko samo po tej poti, rast buržoazije na klasičen način pa je preprečena. V vseh kapitalističnih deželah odvisi uspeh razrednega boja predvsem od politične moči in organiziranosti delavskega razreda samega. Notranje oslabljen kapitalistični sistem se mora zato, da bi obstal, o-rientirati v smeri državnega kapitalizma. Zato mora danes v^~ ka zavestna socialistična politika, bodisi države ali delavskega gibanja, videti te procese v vsem obsegu, jih povezovati in krepiti, predvsem pa jih u~ smer jati k progresu.
3. Tudi sovjetski sistem ni notranje enoten in brez nasprotij. Tu gre v glavnem za to, da so družbeni odnosi na poti k socializmu obtičali v državnokapi-talističnih oblikah in tako podlegli glavni nevarnosti socialistične graditve, lastnemu biro-kratizsiranju. Nadaljnja posledica je pa bila postopno izdelan sta-linski koncept zunanje politike, ki je računal s spopadi in frontalno borbo s kapitalističnim svetom, kot osnovo nadaljnih zmag socializma v svetu. Razvoj zadnjih let je do kraja razkril to politiko, kot znanstveno nemogočo, celo kot nevarno za svetovni mir, za stvar, ki samo koristi najbolj reakcionarnim silam v svetu, silam socializma pa naravnost nepo-menljivo škoduje. Jugoslavija je s svojo zunanjo politiko, s svojo borbo in velikimi žrtvami doprinesla dokaišen delež k razkritju te politike. Vendar imajo državnokapitalistične ob-
like v Sovjetski Zvezi veliko prednost na primer pred ameriškimi. V Sovjetski Zvezi so podržavljena vsa proizvajalna sredstva. Državne kapitalistične oblike v Sovjetski Zvezi se lahko — seveda pod ugodnimi pogoji zelo hitro izpremene v progresivne in se dalje razvijajo. Trenutno pa še obstajajo in reakcionarno delujejo, ko zadržujejo proces spreminjanja teh oblik. Nedvomno se naglo krepijo tendence v Sovjetski Zvezi, ki hočejo menjati stvari v smislu birokratizacije, posebno po normalizaciji odnosov z našo državo, so pa prav tako močne in odkrite težnje proti tem procesom s tendenco, da ostane pri starem in jim je na
(Nadaljevanje s 1. strani) če bi nas kak čudež postavil nazaj v 1945. leto, na izhodišče naše socialistične graditve, b) šli isto pot, kakor smo jo šli. Bili bi seveda nekoliko bogatejši na izkušnjah in bi marsikaj bolje napravili, toda osnovna linija bi bila ista. Osnovna Unija je zrasla iz spoznanja objektivnih zakonitosti prehoda iz kapitalizma v socializem in te objektivne zakonitosti nam je pomagala odkriti naša ma/ksistič-na teoiija.
ZA PERSPEKTIVNEJŠE POLITIČNO DELO
To je ravno važno in tega se moramo zavedati. Prav te osnovne smeri, ki je v skladu z objektivnimi zakonitostmi razvoja, dostikrat manjka. Ne gc-e za to, da zgolj zagovarjamo ta ali drug ukrep, ki utegne biti pri ljudeh sprva celo nepopularen. Gre za to, da pokažemo ljudem povezanost takih ukrepov s tisto osnovo, s tistim bistvom, ki mu pravimo boj za socializem. Mnogi komunisti so ideološko premalo oboroženi. Naši komunisti so nekoliko zanemarili teoretično marksistično misel, zanemarili tisto najpomembnejše orožje, s katerim komunisti razpolagajo v idejnem boju z nasprotniki. Danes je čas, in to je bilo poudarjeno tudi na plenumu CK, da to pomanjkljivost odpravimo, ker se da odpraviti. Ne da se sicer odpraviti čez noč, ampak s sistematičnim delom, v katerem bodo sodelovali vsi člani ZK. Mi smo od leta 1915 šli po težki poti v marsičem celo težji Od prejšnjih. Na tej poti smo zmagovali zaradi tega, ker smo bili marksisti, in ne samo to, na tej poti smo se dokopali ao pomembnih spoznanj in iih vnesli
jasnost, za idejno osvetlitev naše poti in naših ciljev iti sistematično in premišljeno naprej.
NALOGA KOMUNISTOV JE, DA SKRBE ZA IDEJNI RAZVOJ MLADINE
Tukaj bi se ustavil pri vprašanju, ki se mi v zvezi z rešitvijo te naloge zdi bistveno, pri vprašanju, ki j« bilo tukaj že postavljeno, namreč pri vprašanju naše mladine. O naši mladini, tako intelektualski kakor tovarniški, delavski in kmečki, se danes govori zelo dosti. Dostikrat tej naši mladini radi delimo lekcije. .Primerjamo jo s prejšnjimi generacijami. Navadno najdemo pri prejšnjih generacijah — včasih upravičeno, včasih pa tudi ne — določeno prednosti, ki jih imajo pred sedanjo generacijo.
Menim, da nam komunistom, ki smo v nekem smislu odgovorni za vse, kar se pri nas dogaja, ne pristoja, da mladini delimo same lekcije. Prav je dejal nekdo izmed tovarišev, ki je govoril pred menoj: danes dorašča mladina, ki ne ve za kapitalistično ureditev, ki ji je kapitalizem samo pojem iz pripovedovanja drugih, medtem ko sama ni bila, vsaj zavestno š.^ ne, priča kapitalistične eksploatacije in odnosov pri nas. Ta mladina raste v okoliščinah, ki smo jih v veliki meri ustvarili mi, komunisti, s tem, da smo pripravljali in izvedli, oprti na ljudske množice, socialistično revolucijo pri nas in na tej podlagi pričeli socialistično graditev. Tudi danes je v veliki meri odvisno v kakšnih okol-nostih se bo ta mladina razvijala. Ne bi hotel položaja idealizirati. Daleč smo od tega, da bi bili v takšni družbi, kjer ne bi  bilo  nasprotujočih vplivov,
primer še to, kar je bilo doslej storjenega v tej smeri preveč. Torej so tudi v Sovjetski Zvezi in deželah pod njenim vplivom izraziti socialistični procesi, ki zaslužijo vso pozornost in podporo.
Treba je pospešiti
prehod v socializem
Naša politika aktivne koeksi-stence pravilno računa s temi družbenimi procesi na Zahod l in Vzhodu, ki so vsi bolj ali manj jasno orientirani k socializmu in je aktivna koeksisten-ca izrazito ofenzivno revolucionarno geslo za krepitev socialističnih sil. Vsaka drugačna politika, bi šla v današnjih razmerah tako ali drugače v korist antisocialističnih sil. Socializem je v svetu, kot ideja prodrl, gre bolj zato, da se proces prehoda k socializmu pospeši in čim bolj krepi socialistične sile. Iz tega stališča je treba gledati boj naše države proti blokovski politiki in boj za ekonomsko pomoč nerazvitim deželam. Posebno zadnje vprašanje ni za nerazvite dežele samo gospodarskega pomena, ampak je v današnjih razmerah v svetu, izrazit Inštrument za krepitev socialističnih sil, saj ukinja izvoz privatnega kapitala v te dežele in krepi državno — kapitalistični element v njihovi družbeni strukturi,, z njim pa vpliv mladega delavskega razreda.
Iz vsega tega je jasno raz-
vidno, da so socialistične sile v velikem, zmagovitem pohodu. Socialistična Jugoslavija je pas svojim konceptom zunanje politike in s praktičnimi rezultati svoje zunanje politike izrednega pomena za ta boj. Ne le, d j se idejno nismo v ničemer oddaljili od marksizma, ampak celo več, z marksistično oceno sedanjega stanja in razvoja v svetu in predvsem s tem, da se teh načel v svoji praksi dosledno držimo, smo odprli perspektivo nadaljnega razvoja socialističnih sil v svetu, samim tem silam pa vlili novo vero v zmago socializma v svetu. To pomeni, da je naša država s svojo dosledno socialistično politiko prišla na čelo socialističnih sil v svetu. Pri presoji zunanje politike naše države moramo vedno upoštevati, da takšno zunanjo politiko lahko vodimo zato, ker smo šli tudi v graditvi socializma doma tako dosledno po poti vzpostavljanja socialističnih odnosov t. J. socialistične družbe in, ker smo dosegli tako velike rezultate v notranji graditvi. (Nadaljevanje na 4. strani)
ZA NORMALNO DELO Pogled na delovno predsedstvo
v marksizem kot nove važne teoretske pridobitve, ki bedo koristile ne samo nam, ampak vsemu svetovnemu delavskem a gibanju in vsem naprednim >ju-dem v boju za socializem. O-svojiti marksizem, iz katerega smo izhajali in tisto novo. kar smo mi vanj vnesli ustvarjalnega v zadnjem času, je ena izmed osnovnih nalog, ki stoje danes pred komunisti, da bodo lahko vodili politiko ne samo od uie do ure, od dneva do dneva, ampak na daljše perspektive, ki jasno osvetljujejo cilj: vzpostavitev socia!Jstičnih družbenih odnosov. Marsikdo pravi: marksizem je zelo težka stvar, tam so skladovnice knjig, Ijakaj se je treba prezreti skozi učenost, ki zahteva višjo stopnjo izobrazbe. Tovariši, ti misel je napačna. Pri nas po vojni razpolagamo z liteiaturo. z deli klasičnega marksizma in z deli domaČih ideologov, predvsem z deli tov. Tita. pokojnega tov. Kidriča in tov. Kardelja. Ta dela so večidel dostopna v?em in vsem razumlMva. Kolikor niso, je poglabljanje vanje m vsak trud bogato poplačan.
Plenum CK je sklenil prirediti v tem letu vrsto seminarjev, ki ne bodo zgolj mobilizacijsko - kampanjskega značaja, ampak bodo skušali zajeti probleme, o katerih sem pravkar govoril. Prepričan sem, da bodo ti seminarji, v katere bodo vključeni vsi odgovorni komunisti, tako v okrajnem kakor v občinskem merilu, dosegli svoj uspeh.
Napačno pa bi bilo, da bi se s temi seminarji zadovoljili. Mi moramo v našem delu za idej n j
katerim bi naša mladina podlegla. Ti vplivi so! Živimo v o-koliščinah, ko so še različni razredi s svojimi nazori, ki v takšni ali drugačni obliki vplivajo na našo mladino. In dejstvo je. da smo komunisti nekoliko »premalo skrbeli za to, da bi po svoje, po komunistično, po marksistično, odvračali negativne idejne vplive, katerim je naša mladina še danes izpostavljena.
Dostikrat kritiziramo mladino. Prav je, da jo opozarjamo na posamezne pomanjkljivosti, da z njo razpravljamo in vplivamo nanjo, ampak ne smemo pozabiti, da vsi ti negativni vplivi prihajajo v mladino oi starejših, katerim pa dostikrat rajši prizanašamo kakor m a-dini. Najbolj kritični moramo biti proti starejšim, zlasti proti tistim komunistom, ki jim je neposredno poverjena vzgoja naše mladine. Naloga nas komunistov je, da prevzamemo nase skrb za idejni razvoj te mladine. To ne sme biti priložnostna fraza, ampak se mora izpre-vreči v sistematično delo na dolgi rok.
TALENTIRANIM. NAPREDNIM MLADEM LJUDEM — PROSTO POT!
Poglejte naše univerze, poglejte naše srednje šole, kako se tam mladina razvija, kako prehaja iz osnovnih šol v srednje in od tam na univerzo itd precej stihiisko,. ne da bi komunisti posvečali vso skrb tistim talentiranim mladim lui-dem, iz katerih naj se obl'kuje jed^o naše bodoče napredne socialistične inteligence. NaH 1-dejni nasprotniki so bili (in so
še) dosti smotrnejši: spremljali so otroke od osnovnošolske klopi do univerze, jim izposlovali vse mogoče štipendije, jim pomagali na univerzo, potem pa so jih razmestili tam, kjer so jih hoteli imeti kot svojo idejno prednjo stražo. Zal v tem i* danes dostikrat uspevajo. Občinski komite ZK, profesorji in učitelji - komunisti bi morali prevzeti nase sistematično skrb za naše bodoče kadre, za našo mladino. To je edina pot, da bomo to našo mladino, ki se danes šola in razvija v novih okoliščinah, vzgojili v pravo socialistično, visoko zavedno mladino, ki bo nadaljevala delo prejšnjih generacij ne samo kar zadeva vsakodnevno graditev socialističnih odnosov, ampak tudi kar zadeva graditev naše znanosti, naše umetnosti, filozofije itd.
Dostikrat slišimo pritožbo, da posamezni okrajni in občinski odbori nimajo razumevanja za vse tisto, kar ne daje trenutne koristi. Stipendije že dajo za študij otrok, od katerih si obetajo trenutno korist. Ce pa pride dijak in pravi, da ima veselje za umetnostno zgodovino, filozofijo, za splošno zgodovino, pa marsikdaj slišiš: to pa ni važno, za to pa mi denarja ne bomo dali. Za tehniko ali morda še za pravo in ekonomijo že dobiš, za ono drugo pa ne. To se, tovariši, dostikrat zgodi. Sa ni dolgo, ko sem slišal nokaj takih pritožb. Kaj je posledica tega? Posledica tega je, da dobi občina za učitelje v osnovne šole in za profesorje v srednj« šole, ne komuniste, ampak dostikrat celo reakcionar je, da važna predavateljska mesta na univerzi zasedajo dostikrat nam tuji ljudje, ker pač drugih ni.
To ni skrb samo tistih, ki sedijo v Svetih za prosveto in kulturo in v raznih prosvetnih odborih, ampak predvsem vseh nas, komunistov. Tega se moramo zavedati, sicer bo vse naše govorjenje o mladini in njenem idejnem dviganju pravzaprav pretakanje vode skozi rešeto.
STVAR KOMUNISTOV JE.
DA SE BORIMO ZA RESNIČNO UMETNOST
Druga stvar, ki bi se je v tej zvezi rad dotaknil in ki je bila že tudi danes načeta, je vprašanje naših ljudsko - prosvetnih organizacij, v prvi vrsti delavskih kulturno - prosvetnih organizacij — »Svobod«. Mislim, da je to tudi poglavje, kateremu morajo komunisti posvečati posebno pozornost in mu ne smejo pripisovati drugorazredni pomen.
Se ni dolgo, odkar sem v to dvorano prišel pogledat predstavo, ki jo je priredila kranjska »Svoboda«. Moram reči, da so me obdajala ob gledanju te predstave dvojna čustva. Bil sem poln priznanja delavcem, tovarišem, njihovi prizadevnosti in vztrajnosti, ki so se svojega posla lotili in ga opravili. Nekaj igralcev je pokazalo talent, ki ni ravno zgolj talent za ama-terstvo. Iz drugega občutka, ki sem ga imel, pa je ostajalo vprašanje: ali res ni piscev, ki bi svoj talent in ustvarjalno moč posvetili kulturno - prosvetnemu delu naših »Svobod«, jim dali, kar imajo najboljšega in jim omogočili boljšo izbiro. Bilo bi napak, če bi za vsakovrstne spodtikljaje delali odgovorno »Svobodo«, njene sodelavce in igralce - amaterje. Njim je treba dati priznanje za njihov trud in vnemo. Kar se mene tiče, sem dobil ponovno potrdilo, da so razni spodtikljaji samo druga stran medalja, katere prva stran se Imenuje: ei-stematično pripovedovanje, da je prava umetnost odmaknjena od vsakdanjih človeških reči, da je konkretna družbena vprašanja dobe nič ne brigajo.
Menim, da so to dve strani ene in iste medalje. Tov. Kardelj se je v svojem govoru na III. kongresu ZK Srbije, po mojem mnenju enem izmed najbolj pomembnih govorov, kar jih je bilo v zadnjem času na tem področju izrečenih, dotaknil tega vprašanja. Dejal je, da dokler ne bomo tiste želje po razvedrilu, ki jo ima povsem naravno vsak človek, znali zadovoljiti tako, da bo v sklada z našimi idejnimi stremljenji, toliko časa bodo ljudje iskali
(Nadaljevanje na 4. strani)
flT. 11 / t. FEBRUARJA 1M3
Glas
Gorenjske
3
Družbeno upravljanje
temelj socialističnih odnosov
(Nadaljevanje s 3. strani) Družbeno in delavsko upravljanje je pri nas vsepovsod sprejeto, kot socialistična oblika in inštrument socialistične demokracije. Pokazalo je že take rezultate za posameznika in za družbo, da ljudje tej poti zaupajo in jo gledajo kot plod revolucije. Kot takšna je že povsem nepogrešljiva za družbeno življenje in je jasno, da delovni ljudje ne bi dovolili nobenega vračanja na staro. Tj ne mislim v kapitalizem, marveč v administrativno - birokratsko upravljanje. Razen tega si je pridobil naš delovni človek mnogo praktičnih izkušenj v upravljanju javnih in družbenih poslov. Zato imamo vse pogoje, da napravimo nov, kvaliteten korak dalje v razvoju družbenega upravljanja, v krepitev socialističnih odnosov v družbi. Na tej konferenci ZK ne bi razpravljali o vseh problemih, pomanjkljivostih in možnostih, ki jih je to najširše področje odprlo pred nami, ker to bodo opravile organizacije SZDL.
V zvezi s tem bi samo opozoril na snov in zaključke, ki jih je dala zadnja seja Glavnega odbora SZDL Slovenije in posebno na izredno bogat referat tov. Mihe Marinka na tem zasedanju. Tu bi obravnaval le nekatera vprašanja, ki so bolj idejnega značaja, ki predvsem ovirajo komuniste, da ne morejo preprečiti določenih nekaterih, včasih celo nevarnih, tendenc v organih upravljanja ln v javnosti. Jasnost teh vprašanj nam bo omogočila napra-■ viti zaželeni in tako potrebni korak naprej.
ENOTEN SISTEM UPRAVLJANJA VODI K USPEHOM
Sistem družbenega in delavskega samoupravljanja lahko obstoji in se razvija samo kot enoten sistem vseh organov, k; se v svojih funkcijah dopolnjujejo in šele v merilu vse Jugoslavije predstavljajo družbeno celoto. Z ustanovitvijo komun, na primer, se ni razdelila Jugoslavija v federacijo komun. Tudi v upravnem smislu gre za enoten sistem z močnimi centralnimi vezmi. Tu ne gre za to, da bi zmanjševali pomen komune oziroma lokalne samouprave, saj komuna je in bo osnovna enota sistema samoupravljanja. Ni pa najvažnejša in še dolgo ne bo mogla biti! V sedanjem razdobju je še važnejša usodna medsebojna povezanost širše skupnosti — tja do Jugoslovanske. V trenutku ko bi ostala komuna sama (t. j. absolutno samostojna) bi se začela izpreminjati v pravo nasprotje tistega, kar hočemo. Ogromen in edinstven pomen pa l-ma komuna v tem, da praktično pokaže kaj se v sedanjih pogojih da ustvariti za posameznika in za svojo lokalno skupnost. Vprašanje enotnosti sistema je tako važno, da se prav na tem vprašanju odloča ali gradimo socialistični sistem samouprave ali gremo v smeri a-narhističnega, kapitalističnega in nacionalističnega razbijanja skupnosti in s tem vračanja na staro. Interes širše skupnosti j s vedno prvi, potem šele interes ožje skupnosti in posameznika.
Za komunista mora biti to idejno izhodišče v borbi za socialistično demokracijo. Vsako podleganje raznim lokalistič-nim in s tem v skrajni konse-kvenci nacionalističnim tendencam, je treba imeti za idejno kolebanje komunista. Lokali-stičnih tendenc v smislu absolutne samostojnosti in neodvisnosti skoraj ni več v naših komunah, kljub temu da je bila to precejšnja slabost naših najmočnejših občin. Precej pa je v vseh občinah nerazsodnih in lokalističnih »teorij« o sredstvih, ki bi jih skupnost danes že lahko pustila komuni ali podjetju. Polno je dvomov in očitkov, da bi bilo že lahko več sredstev, da ni razumevanja za potrebe komun — posebno za mestne centre — da gre pri tem celo za krivdo okraja, republike, zvezne birokracije in podobno. Površno gledano gre tu za politično nezrelost in nerazumevanje pogojev naše graditve iz vidika celote in skupnih materialnih možnosti. V bistvu stoji za tem Isto lokalistično -
nacionalistično izhodišče: Celota nas ne briga. Razvija se sicer lahko, ampak ne na naš račun. Center samo troši naša sredstva. Center je izkoriščal prej, nas izkorišča danes itd. Jasno je, da je na dnu teh tendenc tudi navaden kapitalistični odnos do stvari, navadni kapitalistični egoizem in špekulacija s sredstvi skupnosti. Prav gotovo je maša velika idejna pomanjkljivost, da se nam nacionalistično - kapitalistične tendence u-veljavljajo v socialističnih organih upravljanja. Res je, da gre tu mnogokrat za močan pritisk od spodaj v tem smislu in da potem družbeni organi temu samo podležeio. To B*r*>n V*»-že, da se je treba vsepovsod dalje boriti za pravilno razumevanje sistema družbenega upravljanja.
ŠIROKA MNOŽICA REŠUJE SKUPNE PROBLEME
Komuna mora združiti v skupen napor interes proizvodnje in potrošnje, na osnovi samoupravljanja delovnih ljudi. No samo eno, vse troje hkrati! To bo ustvarilo ono skupnost delovnih ljudi, ki bo silno ustvarjalna   za   posameznika   in za
SOGLASNO Delegati volijo
skupnost, kjer bo delovni človek notranje doživel nekaj novega in uvidel, da njegova bodočnost odvisi le od njegovega dela, od njegovega doprinosa skupnosti. Vsa ostala vprašanja pa bodo rešljiva v organih samoupravljanja. Zato pri vprašanjih komune ni najvažnejši proces decentralizacije državne uprave, niti proces odmiranja države iz teoretičnih vidikov, ni važen tempo teh procesov, niti ni bistveno važno, koliko tri kakšne kompetence ima komuna danes in kakšne bo imela jutri. Bistveno in najvažnejše je, di imamo že danes možnost pritegniti širok krog množic k reševanju vseh problemov. Z na-daljnim razvojem samoupravnih organov pa bomo lahko sprostiti ogromne nove ustvarjalne sile. Družbeno in delavsko samoupravljanje je že danes šola gospodarjenja in bo ta šola vedno bolj učinkovita in široka. Važno pri tem pa je, da že sedanji organi upravljanja delajo z vidika celote. V tem smislu so oni šola novega socia-
lističnega človeka. Prav zato je to novo, kar se poraja v komuni velikega pomena za celoto. To je temelj novih socialističnih odnosov med ljudmi. To se pravi: niso važne visoke razprave o vlogi komun«, važno je, da dobro izkoristimo in razvijemo to, kar nam sistem socialistične demokracije že dane* nudi.
Slabosti naših organov delavskega in družbenega upravljanja v tem pogledu so očitne. Navedel bom samo nekatere: Družbena kontrola samoupravnih organov je še slaba. Stalno preti nevarnost, da se ti organi odtrgajo od množic, da se oprimejo birokracije. Proizvajalec ima še vedno dva obraza: v samem Delavskem svetu, na primer, je proizvajalec, izven njega pa je delojemalec, ali v tovarni je proizvajalec, v ljudskem odboru pa potrošnik. Ljudski odbori še vedno nihajo med skrbjo za proizvodnjo in skrbjo za potrebe potrošnika itd.
LJUDSKA ZAVEST BO UVELJAVILA SOCIALISTIČNA NAČELA
Činitelj zavesti je vedno bolj važen in potreben za pravilen razvoj družbenega samoupravljanja ln socialistične demokracije. Sam mehanizem ni dovolj. Pravilna uporaba tega mehanizma je potrebna. Politična zavest mora toliko povečati svoj učinek, da si bo v organih u-pravljanja, posebno pa v komuni nalomilo zobe, vse kar škodi skupnosti in socializmu. To bomo pa dosegli, ko se ne bodo več skrivali naši ljudje za lažno moralo formalnega upoštevanja predpisov, ampak, ko se bodo zavestno držali socialistične moralnosti v svoji praksi. To pa je mnogo več kot tisto, kar urejajo predpisi. Za komuniste mora postati socialistična morala prvi zakon socialistične družbe. To je kriterij, kdo je komunist in kakšen komunist kaj se misli pod vsem tem. je. Mislim, da je razumljivo, Najbolj važen in najbolj potreben pa je zavestni faktor v komuni. Prvič se tu steka in povezuje vse družbeno življenje, drugič pa prav v komuni prihaja do izraza dejstvo, da v naši družbi obstaja še privatno -lastniški element, ki neprestano poraja kapitalistične tendence, na primer obrt in kmetijstvo. Ta tendenca se neprestano zo-perstavlja družbenemu upravljanju in družbeni kontroli in tudi svojo osebno mentaliteto neprestano izpodjeda socialistični koncept demokracije In u-pravljanja. Zato bo politično delo v komuni najodgovornejše in tudi težko. Kar se tiče vloge zavestnega faktorja mislim, da je v načelu prodrlo spoznanje, da je zavestni faktor bistveni del socialistične demokracije in da bo zato nadaljnji korak toliko težji. Je pa obenem še vedno to naša najšibkejša točka v glavnem zato, ker se večinoma razume pod zavestnim faktorjem politične organizacije, politične forume, ne pa še dovolj zavest posameznika, zavest vsakega komunista posebej.
Gospodarstvo • politično najbolj občutljivo področje dela
Iz razumljivih vzrokov so težave v našem gospodarstvu skoro neizogibne in tudi v bodoče bodo še. Gospodarska nerazvitost glede kapacitet in glede produktivnosti dela na eni strani in še vedno pomanjkljiv gospodarski sistem na drugi strani, predvsem z ozirom na to, da gremo novo še neizhoje-no pot, mora od časa do časa pripeljati , do določenih težav. Razumljivo je tudi, da so ljudje zaradi materialne prizadetosti za te težave bolj občutljivi, kot so za druge. Posebno še, če pride do takega stanja kot na primer lansko leto, ko se je poslabšal položaj delavca v mestu, položaj kmeta na vasi pa se je popravil. O rešitvi teh vprašanj z gospodarskimi ukrepi ne bi tu govoril, ker so te mere že v teku in so znane, razen tega se pa položaj že nekaj časa popravlja in je sedaj tudi prizadetost ljudi že manjša. Ob
lanskoletnih težavah se je pokazal problem z druge strani in ga je treba po mojem mišljenju nekoliko analizirati. Tu mislim na psihozo splošnega kritiziranja in celo nezaupanja. Ta val nekonstruktivne psihoze je šel daleč preko razsodne meje, saj se je videlo samo slabe strani in se je močno pretiravalo. Pri tem se je obsojalo sistem graditve pri nas, silno so se razbohotile grobe nacionalistične in šovinistične parole in nekaj časa so bili ti ljudje gluhi za vse pomembne razloge in argumente. Nič niso hoteli slišati niti o vzrokih takega stanja niti o merah, ki naj to stanje popravijo. Komunisti so se večinoma utopili v tej psihozi, zato je tudi bilo tako težko. Dalje pa so se s takim odnosom do gospodarskih vprašanj težave v gospodarstvu, posebno na trgu še povečale. Sele v drugi polovici lanskega leta, po znanih sklepih na sestanku pri Titu se
je začelo trezneje sprejemati sklepe za odpravo težav v gospodarstvu. Lanskoletni pojavi so sploh pokazali, da gospodarske težave najbolj negativno vplivajo na trdnost komunistov, da se v teh vprašanjih najtežje idejno znajdejo in da so v tem naše največje težave. Vsa zadnja leta smo morali od časa do časa popravljati položal pravzaprav na istih problemih. Z ozirom na vse to in z ozirom na stanje v gospodarstvu, bi se dotaknil treh vprašanj:
1. V naših podjetjih in drugih gospodarskih organizacijah se je udomačilo gledanje, da le od sistema zavisi vse, da vse zavisi od dobrih oziroma boljših uredb, zakonov ln predpisov, kar vse morajo zgoraj v Republiki in Zvezi. Dokler tega ni, ne moremo sami nič izpremeni-ti. Pri tem so seveda za vse težave, ki jih sistem in višji forumi v tako imenovanih »gospodarskih krogih« je to gledanje še sedaj močno razširjeno, lahko rečemo, da so prav ti krogi v glavnem nosilci takih pogledov. Jasno Je, da so takšni pogledi osnova vseh mogočih nacionalističnih in šovinističnih primerjav in očitkov. Te »teorije« so Izredno škodljive zato, ker prikrivajo, mnogokrat celo zavestno, prave vzroke težav ln edino pot iz teh težav: večja disciplino v izvajanja sistema in večjo lastno produktivnost in storilnost, kar je že najmanj leto dni bistvena zahteva gospodarskega sistema. Enako se gleda tudi na plačni sistem. Najbolj škodljive pa so »teorije« zato, ker odvračajo naše delovne ljudi in gospodarske činitelje od hitrega in res učinkovitega reševanja gospodarskih vprašanj na lastnih tleh s svojimi lastnimi silami.
ZAGOTOVILO VEČJE PROIZVODNOSTI Druga tendenca, ki je pravzaprav istega izvora, samo mnogo bolj razširjena in jo podpirajo celo delavci, je slab odnos da sredstev skupnosti. Zahteve po investicijskih sredstvih v podjetjih in obratih še vedno rastejo v glavnem zato, ker se še vedno gleda tako, kot da je žep skupnosti neizčrpen in da nima nobene zveze z delavčevim žepom. Enako je s štednjo v proizvodnji. Stediti se splača samo s plačnim fondom in do neke mere s fondom za samostojno razpolaganje. Vse oslalo gre tako »skupnosti« in kdo bi zato štedil (na primer materialni izdatki, režija in slično!). Čeprav ravno od teh postavk največ zavisi lastna cena, celo dobiček, da ne govorimo o koristi, ki jo ima delavec na trgu z znižanjem cen. Jasno je, dokler se ne bodo obrnili vsi gospodarski činitelji, predvsem pa delavec sam s svojimi organi upravljanja, na svoje notranje rezerve, toliko časa naša proizvodnja ne bo dajala bistveno več proizvodov — od tega pa vse zavisi.
KOMUNIST NAJ BO BOREC PROTI KLEVETANJU
2. To, da je v gospodarskih vprašanjih največ nejasnosti in da se tudi komunisti najtežje znajdejo, ima tudi svoje objektivne vzroke. Prvi vzrok je v tem, da v naši gospodarski politiki sproščamo delovanje objektivnih gospodarskih zakone in že samo to dezorientira komuniste. Drugi vzrok je v tem. da je vključena v naše gospodarstvo množica ljudi iz starih kapitalističnih krogov, ki enostavno prenašajo kapitalistične metode v našo prakso in naš sistem in s tem prepuščajo jasnejšo orientacijo. Gre za dejstvo, da na primer objektivno zakonitost proizvodnje in tržišča v svojih osnovah še vedno tako delujejo in veljajo danes v socialističnem sistemu, kot so delovale in še delujejo danes po kapitalističnem svetu. Posebno tržišče s svojo ponudbo in povpraševanjem. Ze samo to dejstvo, prinaša stalne tendence krepiti kapitalistične elemente in kapitalistične metode. Ker so ti kapitalistično nastrojeni ljudje strokovno spretni in sposobni, se zgodi, da naši ljudje, tudi komunisti, obožujejo njihove sposobnosti in jih celo posnemajo. Zato imajo ti krogi danes tako visoko ceno in so postali nekakšni strokovnjaki za probleme socialističnega gospodarstva. Objektivno nam pa s takim svojim delom obračajo razvoj v napačno smer. Poglejmo, kakšen je obraz takega gospodarskega strokovnjaka v podjetju: Hoče ustvariti do-
biček za vsako ceno, navadno vidi napredek proizvodnje le v novih investicijah, razvoj mu gre vedno pfepočasi. Ce se ne izvede vsega, kar on meni za potrebno, zabavlja čez skupnost, vidi največkrat samo lastne težave, samega sebe za nepogrešljivega, od tega kar on daje skupnosti misli, da mu pripada večja provizija, mnogokrat si provizijo sam tudi vzame in končno Ignorira delavsko in družbeno upravljanje in sploh politične cilje. Tu so sicer nametane samo slabe lastnosti, a dosti boljši ti ljudje po večini niso. V takšnih pogojih se naš človek res težko znajde. Vendar se bomo morali tudi tu znajti, tudi te probleme obvladati. Res je, da objektivne gospodarske zakonitosti kapitalizma delujejo tudi v socializmu.
Socialistični družbeni sistem pa daje tem zakonitostim take ovire, da še dalje pozitivno vplivajo na rast gospodarstva, v celoti jim pa preprečuje negativno delovati na družbene odnose.
NEKATERE KAPITALISTIČNE TENDENCE Brezobzirno ustvarjanje dobička in pravica na ves dobiček: prisvajanje tujega dela; pravica močnejšega izkoriščati šibkejšega; preziranje pravic delavca — proizvajalca; odrekanje pravice skupnosti, posegati v gospodarske odnose; zastopanje načela popolne liberalizacije gospodarstva, vse to nekateri zelo pogrešajo. Vendar pa so danes že države na Zapadu in sama kapitalistična združenja to svobodo ukinila. Iz vsega tega je razvidno, da od naše strani ne gre za preprečevanje delovanja objektivnih zakonitosti v gospodarstvu, ampak samo za to, da kapitalistične metode in navade zamenjamo s socialističnimi metodami ln kriteriji. To bomo pa dosegli s tem, da se bomo dosledno borili za socialistično moralo vsepovsod ln u-trjevali politične osnove na katerih sloni socialistična družba. Navedel bom samo dva značilna primera: Gospodarski strokovnjak v nekem našem podjetju je izjavil: Dopustimo v našem gospodarstvu več osebne pobude, več svobode ustvarjanja, pa bo šlo. Jasno, da je pri tem m'slil na kapitalistično svobodo, ker drugače bi prav gotovo opazil, da je v našem gospodarstvu danes take svobode dovolj. Delavec v nekem našem
podjetju pa je vprašal: »Zakaj ste toliko proti delitvi dobička, saj je to, da delavec dobi dobiček vendar v korist skupnosti, ker smo vsi skupnost«.' Tudi ta primer mnogo pove. Da bomo v bodoče tem problemom kos, moramo poleg zavestne borbe za te osnove več napraviti za ekonomsko - politično izobrazbo naših vodilnih kadrov
NOVA GOSPODARSKA ORIENTACIJA
3. Se nekaj besed o novi orientaciji v gospodarstvu. Eden izmed razlogov, da bomo v celoti šli na novo orientacijo v gospodarstvu šele prihodnje leto, je to, da naši družbeni organi in tudi delavci ne menjajo svojega odnosa do določenih vprašanj, ki so bistveno važni za nov sistem. Navedel bom nekaj primerov: vsa naša podjetja vstrajajo pri starih investicijskih programih in si delajo iluzije, kako bodo prišla do potrebnih sredstev. Posamezna podjetja in obratovodje zahtevajo novo delovno »ilo in to v primerih, ko Imajo očitno preveč delovne sile. Drnžbeni plani v podjetjih predvidevajo isto produktivnost kot lani, s povečanjem sploh ne računajo. V načelu Je sicer sprejeta orientacija za povečanje produktivnosti, v praksi pa še ne. Vodstva podjetij počasi uveljavljajo u-krepe, ki naj pripomorejo do zaželenega cilja. Zato tudi delavci, zaradi nejasnosti, precej hladno sprejemajo ukrepe za dvig produktivnosti dela, gledajo Jih kot od zgoraj vsiljene mere. Ponekod celo prevladuje demagoška parola, da so ti ukrepi naperjeni proti delavcem.
Proračuni LO za leto 1956 so nerealni, pretirani v stvarnem smislu, izslljevalnl. Napačno se tolmači dvig samega standarda v mestih. Računa se, da bo zveza in republika mnogo več pustila komuni v te namene. Končno, se po starem pričakuje, da bo standard rešil nekdo od zgoraj; premalo se gleda na lastne rezerve in zmožnosti. Dokler bodo stvari take, toliko časa ne more pomagati noben sistem. Zato je letošnia naloga predvsem, da dosežemo menjanje odnosa naših ljudi do teh problemov in da spravimo družbene organe, gospodarske organizacije in posameznike na pot pravilnega reševanja teh vprašanj v proizvodnji ln komuni.
Politika na Tasi
Takoj moramo ugotoviti, da si upostavljanje socialističnih odnosov na vasi zelo težko utira pot. Vzrok temu, da smo bili vse doslej prepričani, da je v slovenskem zadružništvu vse v redu ln se težko ločimo od te poti, posebno ker so bili res doseženi precejšnji rezultati v smeri pospeševanja kmetijstva in tudi zaupanje kmetov v KZ se Je povrnilo. Drugi odločilni razlog pa je v veliki nejasnosti, kaj hočemo s temi odnosi, kako jih doseči, na koga se o-pretl. Mnogi mislijo, da nimamo socialističnih sil na vasi, ki naj to izvedejo, mnogo pa jih celo misli (med njimi so tudi mnogi zadružni aktivisti), da nimamo solidnih znanstveno utemeljenih načel za socialistično graditev na vasi, da se še lovimo okoli principov in slično. Večina pa ta vprašanja premalo pozna. Zato se ponekod celo izogibajo razpravljati o teh nalogah. Celo nekatere občinske konference ZK so s skopimi besedami obravnavale to vprašanje ali šle celo mimo njih. O teh principih m praktičnih poteh boja za socialistične odnose na vasi nekaj misli:
1. Res je, da je kmet kot drobnolastniškl individualni proizvajalec v bistvu kapitalistični element na vasi, ker stalno teži, da se okrepi ln stopi na pot kapitalističnega Izkoriščanja. Po tej poti se je res v kapitalizmu posrečilo majhnemu procentu kmetovalcev zrasti, toda na propasti ostalih. Ml ne gremo v tem smislu na likvidacijo »kapitalističnih« elementov na vasi, ampak je vsa naša politika v tem, da potiskamo kapitalistične elemente in tendence v okvir socialističnih odnosov. V tem smislu Je kmet individualni proizvajalec, tak kot Je, zaščiten kapitalističnega propadanja. Komunisti smo namreč proti vsakemu izkoriščanju in smo zato tudi proti kapitalističnemu izkoriščanju na vazi. V
tem smislu nas privatna lastnina kmeta nič ne moti.
2. Stvar se pa menla na področju proizvodnje. Tu mi dosti ne pričakujemo od individualne proizvcdnle, nam gre za vse-(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Razprava tov. Zlherla
razvedrila drugod in bodo segali po slučajnih stvareh, ki to. če že niso škodljive, popolnoma brezpomembne, blede in plehke. Dejansko imamo danes o-pravitl z nazori, ki so prismuknjeni, domišljavi in skoz in skoz protisocialističnl in po katerih umetnost ne sme biti povezana z družbo, z ljudstvom in njegovimi naprednimi stremljenji, marveč mora biti »neodvisna« od vsega tega. Ta teorija je porodila že toliko šarlatanov, ki skušajo dopovedati, da u-stvarjajo višjo, navadnemu zemljanu nedoumljivo. Ta od življenja, od družbe odmaknjena »u-metnost« se danes šopiri po vseh sejmiščih naše kulture. Tudi na tem področju se moramo komunisti angažirati na vsej črti. To ni stvar samo marksističnih teoretikov, ki se morajo spoprijemati z antimarksistlčnlmi in antisocialističnimi teorijami in jih razkrinka vati. To je stvar vsakega komunista; stvar vseh nas je, da se borimo za resnično ljudsko umetnost, prepričani, da je vsaka velika umetnost ljudska v svojem bistvu, dostopna danes dokaj širokim plastem našega ljudstva. Ta boj za resnično umetnost vključuje nujno tudi boj proti vsemu lar-latanstvu, pa naj se pojavlja v obliki »ljudske umetnosti« ali »naddružbenlh« blodenj.
Zaključil bi s temle: z idejnim dviganjem vsakega komunista ln pod vodstvom komuni- , sto v vseh naših delovnih ljudi ustvarjajmo vse predpogoje za prehod v ofenzivo, utemeljeno na Idejni itrnjenostl ln moči vseh zavedmih socialističnih sit
4 Glas
Gorenjske
ST. 11 / 0. FEBRUARJA 1956
Komunisti naj izvrše svojo revolucionarno dolžnost do kraja
nje.
(Nadaljevanje s 4. strani) spodarsko enoto, ki bo tako kot enotno in samozavestno reagi-splošni napredek kmetijske pro- vsako drugo podjetje delalo za rali kot celota, da so perspek-izvodnje, to pa je mogoče dose- napredek kmetijske proizvod- tivo izgubili celo delavci in da či samo na podlagi širše socialistične organizacije dela. V tem smislu je KZ gospodarska erganizacija, ki zbira vso akumulacijo kmetijske proizvodnje .
in stalno povečuje proizvajalna >e **a ™ vasi š„e m*°f na"
v novi orientaciji nismo še do
kraja prodrli. Prodrli pa bomo
takrat, ko bodo delavci sprejeli
pobudo za izvajanje teh nalog v goji  samo  rastel, V tem oziru       .      . . x      .   . .,.„,,
?   ,   , , - svoje roke. Drugič, nekaj besed
3. Standard kmetov v celoti, ne le posameznih, bo pod temi po-
ših težav in subjektivnih slabosti. Niso pa več v stanju stopiti v samostojno politično akcijo, ker so dejansko politično razbiti. Res pa je tudi, da ima vsak
reakcionarnih   ostankih pri
sredstva. To so sredstva, ki se Plaviti. Delo v kmetijstvu je nag Res £ da se t| elementi na družbenem principu zbirajo mnoS° težJe> Kot de!o aeiavca lahkQ okori§5ajo materialno in in ki edino lahko predstavljajo J mestu-. Kmet je še vedno su- politigno samo še na ražun na. tista materialna sredstva, ki so ženj svoje zemlje Kulturna za-Potrebna za normalni razvoj ostalost kmeta >e še vellka" Ko" kmetijske proizvodnje v celoti. mu"alnf na.P™vf na vas/ 50 na Individualni proizvajalec ne nizki stopnji itd. Sredstev pomore nikdar teh sredstev zbra- rJ>nih  V ta  namen,  po  pot ^
ti sam. Iz teh razlogov bomo v individualne proizvodnje ne 'b. izmed njm §e yedno težnjo yna bodoče vsestransko podpirali le bll° m^oče ud°seč!' , oršam+zl- šatl zmedo in nerazpoloženje ta skupna sredstva in v tem ra"e K,Z Pa del ^edstev med nage Qb raznih |efe. »mislu krepili gospodarsko moč vedno ahko za standard yah ygak se % nekjm sovraž. KZ. Na tej osnovi se lahko upo- na. vasi. Torej mi nismo proti n,m pravzaprav razrednim, odjavijo samo takšni odnosi med dvlgu standarda ' nosom, trudi da na vse nepo-kmetom in KZ, da kmet vse sPr?tno Pešamo rešitev tega §tene nag.ne lzbolj§a sy(jj ma. »sluge zadrugi plačuje. Družba P^Diema. M tej poti se seie leria,ni položaj Pravzaprav pa ko posegla v te odnose le toli- J"3"» «gj konfno ISfiS Je to edino sovražno delovanje, ko, da bo bolje stal tisti kmet, kapitalističnih   spon,   življenju fc| g& ^ ^ §e oprayljajo Me_
ki bo več proizvajal za trg. To kme.ta._ na J3*1 pa SC °QP nim, da smo v zadnjem času, na •e pravi, da se na družbenih svetlejša bodočnost. te elemente precej pozabili in tleh, ne na posesti posamezne- Na tej poti bomo lahko do- so se zato vrinili na vsa mogoča fa proizvajalca, opravlja ves segli uspehe le, če se bomo od- mesta in v manj opazne službe napredek proizvodnje in se for- ločno borili za to linijo na vasi. ter društva in da se tam kar mirajo socialistični odnosi. Pri Pri tem je predvsem potrebno, dobro počutijo, seveda na naš nas se je vsa zadružna akcija da jasno povemo, za kaj smo in račun. Mislim, da bi bilo samo •dvijala v smeri pospeševanja za kaj nismo. Ze prvi rezultati koristno tudi ne preveč težko, »roizvodnje, pospeševanje pa je bodo dali nove socialistične ka- če jih še naprej razkrinkujemo •lonelo na posameznih napred- dre na vasi, in tudi nove komu- kot sovražnike socializma. A tonih kmetovalcih. Vsa akumula- niste-kmete. Te naloge so pre- krat kot: delomrzneže, špeku-eljska sredstva so se stekala, o- izkušnja predvsem politične lante, verižnike, goljufe, defrav-ziroma ostajala v žepih posa- moči naših organizacij na vasi, datne, tatove in slično, skratka meznikov, od katerih je šel le SZDL, ZK in drugih, ki bodo kot nepoštene, pokvarjene iz-majhen del za napredek kme- morale biti sposobne, boriti se vržke družbe. Slična je stvar s tijstva. Odnos do proizvajalnih za te cilje. Kar se tiče krepitve'klerom, na primer: Tudi oni si in ostalih sredstev KZ je bil socialističnih sil na vasi posve- precej več in preveč upajo in marsikje naravnost razdiralen, tirno vso pozornost mladi gene- dovoljujejo, kot so si na primer Usluge kmetom so bile zastonj raciji. Zato bi opozoril, da za- prejšnja leta. Seveda na račun ali po bagatelni ceni; enako za služi vso podporo akcija okraj- našega dela, predvsem kultur-elane, kot za nečlane KZ. Treba nega komiteja mladine, da se nega in prosvetnega. Relativno Je povedati, da zadružniki v postavijo in zažive sekcije mla- precejšen obisk cerkva in posa-mnogih primerih obsojajo tako dih zadružnikov v KZ. Pred- meznih njihovih obredov, ho-fospodarjenje in take špekula- vsem je treba doseči, da bodo čejo porabiti kot demonstracijo eije. Vse to kaže, da smo dela- upravni odbori KZ delali s te- svoje politične moči in to kljub H prav v obratni smeri, **nt bi mi sekcijami mladih zadružni-morali. KZ mora rasti v moč-||kov, kot z bodočo generacijo •o in dobro   organizirano go-||kmetijskih proizvajalcev.
sov in revij, na novosti znanosti in tehnike v svetu, na umetnost - beletristiko, slikarstvo, glasbo, na kulturno obnašanje, na boj proti alkoholizmu itd. Na elemente kulture človeka se mnogokrat gleda tako, kot da so to malomeščanski ostanki preteklosti, ne pa kot na dobrine
in plodove družbenega razvoja, ki so namenjene vsemu ljudstvu. Istočasno, ko se tako gleda, se pa mnogokrat posnema najslabše lastnosti gnilega, propadajočega meščanstva stare kapitalistične družbe. To je še vedno problem na primer v naših mestih in turističnih krajih.
Oprimo se na delavca
ZK kot marksistična in borbena organizacij i
temu, da je jasno, da tudi verni ljudje nočejo biti orodje klera in se upirajo vsaki taki tendenci. Tu mislim na novo mašo v Bohinju, na birmo na Jezerskem in na že predrzno in nesramno ponašanje župnika v Zireh. Mislim, da so tudi tukaj možnosti za nadaljnjo razkrinkavanje ta-
_         . .         ,,, iijv.        t   •    :    x.*«     ~   kega klera, ki očitno izkorišča
Ce pogledamo delo komuni- a, ki bo v stanju   zvršiti vse      J namene
rtov  in ZK v  celoti, moramo še težje naloge, kot doslej. To             *            treba ^
ngotoviti da vse"mnoge naštete pa je za mas osnovna garancija sebm) ^       * m]adino
tai nenaštete slabosti, le visoko bodočih uspehov   Se vedno je                    šolsk ^_
edtehtajo uspehi in doseženi re- bilo tako, kadar je uspela Par-       » ^
zultati v zadnjih letih. Razvoj tija  svoje  sile  razviti, ni bila .    . .
FLRJ, njen ugled, njena gospo- nobena naloga neizvedljiva. Ce   ans ega  e a'
darska moč, visoka stopnja de- bomo   še   naprej   dobro delali,     K nadaljnji  orientaciji naših
lavskega in družbenega uprav- potem bomo v kratkem tudi to organizacij, predvsem osnovnih
ljanja itd., vse to so nedvomni dosegli. Sile ZK in z njo vse organizacij ZK še tri vprašanja:
rezultati prizadevanja, oziroma socialistične sile pri  nas  so  v     1.    Socialistična   morala in
borbe   komunistov   Jugoslavije porastu, njihov vpliv na razvoj  marksistični  nazori,  — glavne
ca  zmago  socializma. Slabosti, je vedno večji.   Komunisti so pomanjkljivosti komunistov. To
pomanjkljivosti in težav je zato stopili na pot aktivnega boja za mora postati dnevna parola na-
toliko, ker gradimo na tako ši- vsestranski napredek družbe in ših organizacij. Za nas je ne-
roki   fronti,    z    nezadostnimi socialističnih   odnosov  v  njej. moralno   vse   tisto,   kar škodi
sredstvi in ker vsi želimo hi- Problem, težava in naloga se je  skupnosti in ugledu komunistov,
trega napredka, kljub temu pa danes pojavila drugod, namreč  od  zapadanja  negotovim poja-
lahko ugotovimo vsepovsod ori- v tem, kako obvladati in pove- vom, v gospodarstvu in v socia-
entacijo k socializmu. Naš de- zati široko  področje družbenih lističnih odnosih ali podleganje
lovni človek močno čuti, kaj je procesov in torišč dela in kako splošnim   psihozam   zaradi ra-
pridobil s socializmom in tudi izpopolniti  znanje  komunistov,  znih težav v graditvi, do oseb-
veruje v socialistično bodočnost, ki ga v dnevnem delu tako zelo nega odnosa komunista do so-
Hjegova kritika in nezadovolj- potrebujejo.   Idejno - politična človeka   in   družine.   Na teh
etvo  je  posledica odkritega in razgledanost komunistov je sil- vprašanjih moramo danes utrje-
aktivnega  odnosa  do  graditve no slaba. Ta "pomeni, da danes vati ZK. Bolj kot je komunist
socializma in zdrave težnje, po- ze lahko  razvijamo svoje delo na odgovornem položaju, večja
praviti vse pomanjkljivosti ter na višjem političnem nivoju in je njegova odgovornost do Par-
pospešiti razvoj. Vsak bi se te- bodo   morali   tudi   uspehi biti tije. Jasno je tudi, da se obzor-
meljito zmotil če bi razumel te vedno večji. Ko govorimo o po- je in akcija komunista ne konča
težnje, kot željo, k povratku na Htičnem usposabljanju komuni- pri delavskemu in družbenemu
staro. Povratka v kapitalizem za st0v naj poudarim, da tu ne gre upravljanju in pri gospodarskih
naše delovne ljudi že dolgo ni. za neko šolsko usposabljanje ali problemih. Politično idejni vpliv
Tudi reakcionarni  ostanki pri za to, da bi bil komunist s tem je treba razširiti tudi na vpra-
nas prav zaradi te vsesplošne dekretiran učitelj ostalim. Tako sanje vzgoje mladine, šolske in
socialistične družbene zavesti ne ambicioznih komunistov imamo izvenšolske. Vsi vzgojni činite-
morejo in ne upajo priti na dan na srečo zelo malo. To bi bila 1 j i morajo prispevati k vzgoji
s protisocialističnimi gesli.  Za Zelo   nezdrava,   zelo   škodljiva mladine v socialističnem duhu
naše bodoče delo še važnejši in ambicija. Tu gre namreč za to, že skozi redni šolski pouk. Isto
pomembnejši rezultat pa je na- da Ves naš družbeni razvoj, naši je  z  vsebino  kulturnega dela.
predek v orientaciji organizacij gamoupravni organi, organi de- Na teh področjih nam povzroča
ZK  in  v  zavesti  komunistov lavskega in družbenega uprav- težave dejstvo, da je politično
gledano v luči VI.  Kongresa. ijanja, vsa naša vzgojna in kul- stanje med inteligenco slabo in
Lahko rečemo, da je tu oprav- turna dejavnost, vse naše go- da  tudi  inteligenti - komunisti,
ljen velik korak naprej in da spodarske organizacije in ostale zaradi premajhne marksistične
se uveljavlja duh VI. Kongresa, politične  organizacije  potrebu- izobraženosti,   velikokrat tudi
Redki so še primeri komandant- jejo poglobitve in idejno poli- zaradi oportunizma, ne reagi-
skega odnosa naših organizacij tičnega   usmerjanja  v svojem rajo.  Komunistična inteligenca
in posameznikov do družbenih, delu. To potrebujejo za sebe, če bi morala biti pravzaprav teo-
fospodarskih in drugih Javnih hočejo svoje delo še bolj raz- retično najbolj podkovana. Pri-
erganov v reševanju nalog. Prav Vlti, če hočejo doseči še boljše mer  profesorja  Terseglava na
tako je že redka težnja po po- m  ge  večje  rezultate. V naši Jesenicah je značilen ne po tem,
sebnem in priviligiranem polo- družbeni stvarnosti   pa   lahko ker je on govoril neumnosti in
žaju komunista. Najvažnejše pa vnašajo ta element samo komu- izrazite  antisocialistične stvari,
je to, da komunisti in organiza- nisti. Samo oni so marksisti, oni ampak, ker nihče  od komuni-
cije  teh  spremenjenih   metod najbolj čutijo in vedo v kakšno stov-prosvetnih delavcev ni re-
več ne smatrajo kot problem in smer se mora razvijati sociali- agiral in ker dopuste, da je tak-
mero, ki zmanjšuje vlogo ko- stična družba, oni so bili dejan- šen politični zmešanec predsed-
munistov v družbi, ampak na- sko vedno doslej osnovana re- nik njihovega društva. Jasno je,
sprotno.   Z   velikim   zadovolj- volucionarna sila. Zato potrebu- da bo morala ZK pomagati, da
stvom  lahko ugotovimo, da je je komunist vedno več politič- ti naši kadri začnejo idejno ra-
osnovna  orientacija  VI.  Kon- nega znanja. Iz teh vidikov bo sti. Čimbolj prihajamo v ure-
gresa postala komunistom ra- prav gotovo velika večina ko- jene razmere, bolj postaja važ-
zumljiva, še več, da so se pre- munistov, seveda onih, ki ibodo no,   kako   je  sploh oblikovan
pričali, da se po tej poti in z v ZK še lahko ostali, čutila po- komunist kot človek — kakšna
»ovimi metodami da delati, da trebo po znanju in se zato tudi je njegova osebnost: Vedno laže
se da celo še bolje delati  kot ideološko izpopolnjevala.            bo  prišel naš  človek tudi do
prej. V tem smislu ni več pri- Od značilnih škodljivih poja- časa  za  izobraževanje samega
zadetosti in pasivnosti. Cut od- vov in slabosti dela komunistov sebe, vedno bo njegova osebna
fovornosti komunistov je pora- ter ZK, bi povdaril  samo  dve razgledanost važnejša za njegov
stel. To se pravi, da prehajamo tendenci. Prvič, da v pojavih in vpliv. Naši vodstveni kadri pa
v novih pogojih do močnega in psihozi, ki je zavladala v lan-  vse to že danes potrebujejo. Tu
enotnega subjektivnega  faktor- skem    leto    nismo   komunisti mislim na čitanje knjig, časopi-
2. Opreti se na delavca-proiz-vajalca, je danes prav tako važno in potrebno. Delavski razred je bil vedno najbolj revolucionaren činitelj in tak je tudi danes. Njegov položaj v proizvodnji mu to daje danes prav tako, kot doslej. To je treba poudariti iz več razlogov. V tej situaciji, ko moramo prebiti zid, ki se je nekako postavil proti novi orientaciji v gospodarstvu, je treba vedeti, da tega zidu ni postavil delavec, ampak vse ostalo nad njim in da se vse stvari ustavijo pri birokratskih tendencah reševanja. Delavec v bistvu hoče imeti zdrav odnos do proizvodnje in do skupnosti. Zato je danes tako važno,, da organi delavskega upravljanja, oprti na svoje kolektive začno reševati najvažnejša vprašanja. Drugi razlog je v tem, ker se čuti v družbenem in delavskem upravljanju precej močne birokratske tendence in sploh ima birokratski element preveč besede v upravljanju na škodo delavca-proizvajalca. To se čuti v samem delu teh organov. To kaže tudi sestav teh organov. Na Gorenjskem je na primer od 6516 članov delavskega in družbenega upravljanja 3508 delavcev, 2220 pa nameščencev, isto pokaže tudi sestav ZK. Od 5656 članov ZK je 2923 delavcev in 1744 uslužbencev. V vodstvenem kadru ZK je pa od skupnega števila 213, 78 delavcev in 123 uslužbencev. Se slabše je v osnovnih organizacijah ZK. Od skupnega števila članov sekretariatov 439, je 159 delavcev in preko 226 uslužbencev. Pri tem vprašanju  moramo upoštevati,
da je prav birokratizem največja nevarnost socialistične demokracije in graditve. To kar se je zgodilo ruskim komunistom po smrti Lenina, se lahko zgodi nam, če bomo dopustili, da se birokratizem razrašča. Široko razpletena ljudska samouprava in vodilna vloga delavca - proizvajalca v njej, je edina garancija pravilnega razvoja. Tretji razlog pa je v tem, da samo politično močan in razgiban delavski razred lahko vleče za seboj ostale sloje prebivalstva. Inteligenca mora predvsem sama najti pravi odnos do delovnih množic in do družbenih procesov. Tudi v preteklosti je bilo tako, na primer v času NOB, da se je sama počutila dobro samo takrat, ko je šla brezkompromisno Z delavskim razredom in borečimi se delovnimi množicami. V vsem tem ni treba iskati omalovaževanja vloge inteligence ali nameščen-stva, gre samo za pravilno oceno naših sil in za pravilno družbeno orientacijo.
3 Odpreti moramo vrata v ZK vsem zavestnim graditeljem socializma, nove generacije naj se vzgajajo v Partiji, predvsem mladi ljudje. Tu su določeni pomisleki glede širine. Ostaja se pri pogoju udeležbe v NOV in so včasih več vredni razni iz-ključenci iz Partije, še celo zaradi IB, kot pa novi zreli ljudje v delavskem in družbenem u-pravljanju. Taki ozki ljudje ne vidijo tega, da je moč socialističnega pokreta in socialistične perspektive danes močnejša kot kdaj koli. Družbeno upravljanje in    socialistična demokracija
mora porajati danes nove in nove komuniste.
TOVARIŠI IN TOVARISICE!
Pred nami stoji častna in odgovorna naloga, da kot člani ZKJ nadaljujemo in še pospešimo graditev socialistične jugoslovanske skupnosti, opirajoč se pri tem na velike in pomembne rezultate socialistične graditve doslej. Boj komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo, je prišel do stopnje, ko je bolj ko kdajkoli važno, da socialističnim silam v naši družbi okrepimo socialistično zavest in da dosežemo nadaljnji porast naših materialnih sil na podlagi novih pogojev gospodarske graditve. Družben« samoupravljanje, politično jasno orientirano, razvejano in razvito, oprto na gospodarsko politiko praktičnih ukrepov za večjo produktivnost, ustvarjanja standarda delovnih ljudi že v okviru sedanjih možnosti, mora roditi rezultate, ki so pogoj nadaljnjega napredka. Ustvarjalne sile naših delovnih mno/ia se bodo še bolj sprostile, socialistični Odnosi se bodo še bolj utrdili in razvili. To pa so nove zmage socializma pri nas. Zato je za nadaljnje obdobje socialistične graditve izredno važno letošnje leto, saj je prav sledeče delovno obdobje ZK našega, okraja, ko bo treba razčistiti vrsto vprašanj In ko be treba izvršiti več pripravljenih gospodarskih in družbenih nalog. Zato bo vse naše politične delo v letošnjem letu usmerjeno na borbo na rešitev teh nalog. Ce hočemo to doseči moramo še bolj organizirati delo s komunisti in še bolj razviti delo političnih orjranizacij. posebno SZDL in sindikatov. Se bolj, kot kdajkoli je važna osebna odgovornost vsakega komunista na svojem delovnem mestu in v življenju, še večja mora biti odgovornost in samostojnost vodstev ZK. Hkrati pa še nadalje sproščajmo, podpirajmo in u-smerjajmo sile. ki delujejo za splošno in kulturno prosvetlje-vanje našega človeka v mest« in na vasi.
Is
rasprave
Po poročilu sekretarja in revizijskem poročilu, ki ga je prebral tov. Trojar, se je razvila živahna razprava. V razpravi sta sodelovala tudi tovariša Miha Marinko in Boris Ziherl. V celoti je konferenca dala bogato gradivo za nadaljnje delo komunistov v prihodnjem obdobju.
Med razpravo je prišla v dvorano tričlanska mladinska delegacija iz »Tiskanine«. Toplo pozdravljeni so v imenu mladine največje kranjske tekstilne tovarne obljubili konferenci, da bo mladina smelo stopala po poti, ki jim jo bo začrtala Zveza komunistov, kot je sledila med vojno klicu Partije.
Povzemamo nekatere misli iz razprave:
KMETIJSKA ZADRUGA BREZ ODKUPNEGA ODSEKA
Tovariš Peter Sitar je govoril o nalogah komunistov na vasi. Med drugim je navedel primer jeseniške zadruge, ki kljub jasni orientaciji, da je treba krepiti odkupne odseke pri zadrugah, le-tega še ni ustanovila, medtem ko je trg na Jesenicah slabo založen. Razen tega je dejal, da je nujno potrebno poslati več mladine v srednje kmetijske šole. Iz jeseniške občine je samo 1 mladinec v tej šoli.
PROTI GOSPODARSKEMU KRIMINALU
Tovariš Peraič iz Tržiča Je navedel primer gospodarskega kriminala v »Runu«. Prav tako je govoril o slabem gospodarjenju v Kmetijski zadrugi v Križah. V tovarni »Runo« so n. pr. ustvarjali črne fonde in potem iz njih brez vsakršnega kriterija na debelo zapravljali denar. Za nekega »revizorja«, ki je prišel iz Zagreba, da je pregledal finančno poslovanje in pohvalil računovodjo, češ da je vse v redu, so odmaknili nič manj kot 57.000 dinarjev honorarja! Niso tudi redki, ki so dobili za novoletno darilo krznen plašč. Proti takim pojavom bodo morali komunisti odločno nastopiti.
Potuha takim pojavom so po mnenju tov. Peraiča tudi obsodbe naših sodišč, ki premilo kaznujejo krivce.
REŠITEV JE V PODJETJU NE IZVEN NJEGA
Vse probleme našega gospodarstva nikdar ne bomo mogli rešiti z uredbami, je dejal v razpravi tov. Andrej Verbič — Gre za moralo!
S sprostitvijo našega gospodarstva so spet našli svoje mesto razni spekulativni elementi. Oni so se toliko laže znašli zato, ker smo jih mnogokrat ocenjevali le po komercialnem u-spehu, ki ga je podjetje doseglo, ne pa po notranjih proizvodnih uspehih v samem podjetju. Zato je skrajni čas, da vsem takim in podobnim ljudem povemo, da merilo njihovih uspehov in njihovega dela ni dobiček — ki je ustvarjen neopravičeno, v ko-
merciali — marveč notranja organizacija podjetja. Treba je iskati napake in možnosti novih uspehov v podjetju, ne pa izven njega. Ce bomo tako delali, bomo kmalu lahko videli, kdo nI voljan ali pa ne zna prispevati na pravi način svoj delež k uspehu podjetja in potem bomo lahko take ljudi odstranili iz svoje srede.
Ta boj bo težak, kajti zaradi objektivnih prilik v katerih se razvija naše gospodarstvo in pa zaradi subjektivnega vpliva špekulantskih elementov, so celo nekateri naši, prej pozitivni, vodilni uslužbenci po podjetjih začeli zagovarjati nesprejemljive principe. To bo treba Izkoreniniti in tu se bo pokazalo, kde je komunist in kdo ni!
Konstituiranje komiteja
OB ZAKLJUČKU Del članov novega Okrajnega komiteja ZKS
Po živahni in plodni razpravi so delegati soglasno izvolili naslednje člane v OK ZKS Kranj: Franc Arh, Dušan Bav-dek, Jože Bergant, Slavko Bez-nik, Ivan Bertoncelj, Frane Bertoncelj, Stane BoštjančiČ. Cilka Cegnar, Ivan Cerkovnik. Franc Dijak, Smilja Gostiša, Danila Gril, Vinko Hafner, Anton Hafner, Rudi Hrovatič, Albin Jensterle, Bogdan Knaflič, Bine Kobentar, Martin Košir, Miran Košmelj, Franc Koželj, Milan Kristan, Zvonka Lesjak, Ivo Majdič, Dragica Rome, Marjan Rožič, Mihela Simčič, Ivo   Sčavničar,   Rado Skraba,
Jože Stefe, Ivan Trojar, Jože Vari, Andrej Verbič, A. Zavrl, Mirko Zlatnar, Milan Zakelj in Ivan Zemva.
Prav tako so bili za člane revizijske komisije soglasno izvoljeni: Andrej Brovč, Valentim Marinko, Vladimir Peraič, Marija Strajnar in Ivan Trojar.
Ko se je konstituiral novi odbor, je bil za sekretarja ponovno izvoljen Mirko Zlatnar. V sekretariat OK ZKS Kranj pa so bili izvoljeni naslednji člani: Ivan Bertoncelj, Vinko Hafner, Albin Jensterle, Martin Košir, Miran Košmelj, Milan Kristan, Zvonka Lesjak in Rado Skraba.
ST. 11 / 6. FEBRUARJA 1956
^8SGorenjske 5
Velik korak naprej
Uspehi gorenjskih plava'eeT so vsako leto pomembnejši
ssodišea
(Nadaljevanje) je bila   letos   presenečenje za
Na 100 m hrbtno je letos na vse, še posebej na mladinskem
čelu tabele Pelanova, ki je že prvenstvu LRS. Zal ta plaval-
vrsto  let najhitrejša  slovenska ka večinoma v odločilnih tek-
plavalka  tega  sloga.   Sicer  ni mah, predvsem v   finalih, od-
ponovila svojih   najboljših   re- pove. Njen najboljši čas je bil
aultatov, vendar ji to zadostu- dosežen  v  predtekih. Vavpoti-
je, da je še vedno prva v Slo- čeva je popravila svoj rezultat,
veniji. V Jugoslaviji je v tej di- Prav tako tudi Staretova in Ce-
8ciplini   sedma.   Koncilijeva   je buljeva, medtem ko je v lest-
8. Grandovec J. (Triglav) 3:41.5
9. Potrato T. (Kamnik) 3:41.6 10. Plemelj K. (Bled) 3:41.3
Povpreček leta 1954 3:38.9 leta 1955 3:31.3
3 do 4 mesecev. Kljub večkratnim prošnjam in tožbam oškodovanca Vidic denarja ni vrndl Sodišče je na podlagi celotnega dejanskega stanja prišlo do pre-Ker so drva draga, sta se na- je spet razgrajal v »Grajski kle- pričanja, da obtoženec že e* menila Leopold Grelja in Mi- ti« na Bledu, prišlo je celo do prejemu denarja ni imel name-lan Pretnar z Jesenic, da jih pretepa, zato je uprava hotela na tega vrniti. Zato ga je o»-bosta .nabavila« zastonj. 2. ok- morala poklicati organe ljudske sodilo na 3 mesece zapora * tobra lam sta odšla s poltovor- milice. Ker na poziv miličnikov upoštevanjem, da je bil že prej mm avtomobilom Leopolda Gre- ni prenehal s pretepanjem, sta kaznovan. Li a na Mežakljo ter naložila iz ga pozvala, naj jima sledi na
dveh bližnjih skladovnic 4,3 m-« postajo ljudske milice. Tudi te-      OBSOJENI »ČAROVNICI« bukovih drv in jih odpeljala do- mu se je Matkovič uprl in sku-     V  45.   številki   našega lista,
Kamnik ali Domžale?
Kamniški in domžalski keglja-
či so letos že dvakrat pomerili mov. Pozneje se je ugotovilo, fa] oba" miličnika napasti ter ju lansko"ieto,"smo" objavili" članek
to   pot  druga,   vendar  z  zelo  vici tudi nekaj novih imen kot  svoje moči. Na tekmi v Kamni- oa je bilo 1,5 m3 bukovih drv pri tem žalil z neprimernimi iz- našega dopisnika pod naslovom
ugodnim rezultatom in prav go-  Grandovčeva, ki se bo z resnim  ku so zmagali Domžalčani, po- last Vinka Skomavca iz Sp. Go- razi.   Zaradi  tega  se  je  pred  »Na križišču treh poti ali dra-
tovo njej ni več težava zapla- treningom lahko razvila v do-  vratno tekmo v Domžalah pa so riJ, za ostale drva pa niso mogli kratkim zagovarjal pred okraj-
vati pod 1:30.0. Velika   razlika bro  plavalko  ter Plemljeva  z  odločili v svojo korist Kamni- ugotoviti lastnika. Organi Tjud- nim sodiščem v Radovljici, ki
med tema dvemt plavalkama in  Bleda, ki je sicer še pionirka,  čani. Sele v tretji tekmi bomo ske milice so jima drva pravo- ga je obsodilo na 1 mesec in 5
ostalimi kaže, da Je ta discipli-  Razlika med prvo in deseto je  videli, kdo je močnejši. Keglja- časno odvzeli, sodišče pa ju je dni zapora ter plačilo kazenske-
na kot pri moških, najšibkejša,   zelo občutna in prevelika. Jas-  ški klub Kamnik se je zdaj kot obsodilo in sicer Milana Pret- ga postopka
go plačano vraževanje«.
Dogodek, ki je bil tisti čas aktualna tema razgovorov na Jesenicah in v vsej zgornje-savski dolini, je dobil svoj epi-
Celo to lahko ugotovimo, da je  no je, da je rezultat Vukiče-  sekcija  vključil   v   Sindikalno  nar na 15 dni, Leopolda Grelja     Vinko Vidic iz Šenčurja se je log^pred dnevi na Okrajnem
večina lanskih plavalk nazado-   ve odličen, toda časi nad 3:30.0,  športno društvo Kamnik vala, ali pa obstala na istih re-  ne bi smeli delati plavalkam te-zultatih.  Morda sta edino dve žav.
200 m PRSNO:
1. Vukič M. (Triglav)
2. Hribar M. (Triglav)
3. Kocjan J. (Prešeren)
4. Vavpetič M. (Kamnik)
5. Grošl M. (Prešeren)
6. Cebulj S. (Prešeren)
7. Stare J. (Triglav)
plavalki, ki se bosta povzpeli med boljše hrbtašice in to Mu-lejeva iz Radovljice, ki lani sploh ni prišla med prvih deset, letos pa je ugodno presenetila s četrtim mestom ter Anka Čolnar iz Kranj, ki je še pionirka ln je letos prvič začela plavati.
3:10.4 3:15.4 3:18.0 3:23.2 3:38.7 3:41.0 3:41.4
100 uspehov 1 oglas
v naimm f
rta
pa na 20 dni zapora. morai pred kratkim zagovarjati dišču v Radovljici.
Ante Matkovič z Bleda je že pred sodiščem zaradi goljufije, »Čarovnici« Helena Rajhard in star znanec varnostnih organov, katero je zagrešil na škodo svo- njena hči Frida, sta bili zaradi Zaradi prepirov in pretepov je jega znanca. Pri njem si je vraževerja, ki je povzročilo pribil že večkrat sodno in pravno spomladi leta 1951 izposodil svajanje tuje lastnine, obsojeni kaznovan, vendar ga kazni še 10.000 dinarjev pod lažno pret- prva na 6 mesecev in druga na niso streznile. 15. oktobra lani vezo, da jih bo vrnil v roku 3 mesece zapora.
100 m HRBTNO:
Pelnn M. (Kamnik)
Koncilija B. (Triglav) Skofic F. (Kamnik) Mulej A. (Prešeren) Dolinšek M. (Kamnik) Hribar M. (Triglav) Mali I. (Prešeren) Mevlja S. (Prešereen) Vukič M. (Triglav) 10. Čolnar A. (Triglav)
Povpreček leta 1954 1:48.7, le ta 1955 1:44.2.
1:27.6 1:31.4 1:41.2 1:44.1 1:45.7 1:48.6 1:400 1:51.3 1:51.7 1:52.2
p o I te d n i k u
.1
rezultati • .vpottm
* doaodkov
Zagreb, 5. II. V prijateljski tekmi je Dinamo porazil Trešnje vko  s  10:2,  SK  Zagreb pa
Vukičeva je dosegla na 200 m Lokomotivo s 3:2.
prsno     rezultat     mednarodne Ce,je   g- n   Đane8 je imei
vrednosti, s katerim je dosegla Kladivar  v  gosteh ljubljanski
tudi slovenski rekord, istočasno Rrim m ga porazil s 5:3_ pa je v tej disciplini druga v
Jugoslaviji. Vztrajnost Mirjane, ki je pričela plavati kot 10-let-na pionirka, je lahko za vzgled vsem. Z vestnim treningom je dosegla rezultat, ki ga ni nihče pričakoval. Hribarjeva je dosegla odličen čas in je nesporno druga, v Jugoslaviji pa zavze-
Na    šahovskem    turnirju v
Ljubljani vodi dve koli pred-koncem še vedno šahovski moj-
telj, ki je dosegel 110 krogov od 150 možnih, 2. je bil Zupan s 108 krogi Th 3. Lado Korošec s 96 krogi. Strelska družina ima vsak teden dvakrat svoje tekmovanje z zračno puško, in sicer za člane in pionirje ločeno
v tujini.
Peking, 5. II. V Pekingu je v prisotnosti  20.000 gledalcev ju-
ster Milan Vidmar ml. z 8 toč- goslovanska mlada reprezentan-
kami pred mojstrskim kandidatom Crepinškom (7,5) in Stupico 6,5 (1). Mošnje, 5. II. Danes dopoldne
ca  porazila  reprezentanco Pe kinga s 3:1. Tekme sta se udeležila  tudi  predsednik  Cu En Laj in veleposlanik FLRJ Vladimir Popovič.
Tel Aviv, 5. II. Sarajevčani so s kombiniranim moštvom Ma-kabi-Hapoel igrali danes neodločeno (3:3).
Naša hokejska reprezentanca je v Zapadni Nemčiji izgubila drugo tekmo z B reprezentan co Nemčije in sicer 8:2. Gole za naše moštvo sta dala Miju-škovič in Reno.
Klel, 5. II. V atletski prireditvi, v kateri sodeluje tudi naša lahkoatletska ekipa, je Mar-Cortina, 5. II. Danes opoldne  225  točk  (83,5,  80,5),  3.  Harry janovič v skoku dosegel tretje je bila na sporedu zadnja olim-  Glass (Nemčija) 224,5 točk (83,b, mesto (180  cm)   Lorger pa Je
, __ _. _,    ,     . v  bil v svoji disciplini prvi.
pijska disciplina, pomerili so se  80,5),    4.    Bolkhard    (Nemčija)     Brugelj> R n  y namiznoteni_
flkakalci. Skakali so na skakal- 222,5 točk (80, 81,5), 5. Peterson žkem tekmovanju je Harangozo
ma osmo mesto. Ze večkrat smo je bilo v Mošnjah meddruzin.sk;>
omenili, da rezultati Hribarje- tekmovanje  strelskih  družin z
ve ne predstavljajo višek nje- zračno puško, na katerem so ne-
nih zmožnosti in to lahko tudi kateri strelci dosegli zadovoljive
sedaj. Kocjanova iz Radovljice rezultate. 1. je bil Franc Mer-
Xowc vCortini
Olimpijski oganj js ugasnil
Ponedeljkov obveščevalec
• Mali oglasi
Prodam novo spalnico, veza no, lista
Prodam radio aparat znamke
»Tesla 54 E«. — Skofic Jože, Go- koruzo v zrnu in klipu, koruz-
renja Sava 18, Kranj. ne  izdelke, kurjo pičo in vse
Kupim hišo z zemljo do 4 Ka'. vrste močnih krmil. Kupujemo
lov v upravi Košir JaneZ) Jazbina 8> Polja. vse vrste kvalitetnega fižola. -
ne. »Žito« — Ljubljana.
Ugodna prilika! Prodam  nov Trgovskega pomočnika z naj-
veliki pisalni stroj z garancijo manj  dvoletno prakso sprejme
za tovarniško ceno 160.000 din. s 1. III. 1956 Trgovsko podjetje
Naslov v upravi lista. »Rožca« Jesenice. Samsko sta-
Nudimo   po   ugodnih   cenah novanje preskrbljeno.
niči »Italia«, ki dopušča skoke (Švedska) Itd. do 89 metrov. Prevladovali so Finci, ki so osvojili zlato in srebrno medaljo, medtem ko so prijetno presenetili Nemci, ki so osvojili bronasto medaljo. Naši skakalci so skakali slabše in so ee izmed 53 nastopajočih plasirali takole: Zidar na 22. mesto. Rogelj 23., Polda 24. in Gorišek na 47. mesto. Najboljši Jugoslo-
KAM SO ODŠLE OLIMPIJSKE MEDALJE
v osminki finala porazil Šveda Estercholma s 3:0, tudi Gabric in Vogrinc sta z istim rezulta-tatom p Sj -:«); 67890— NI A tom porazila svoje nasprotnike, v dublu moških pa sta Harangozo in Leache izgubila z 0:3. Carigrad,   5.   II.   Za danes
Največ zlatih medalj so osvojili tekmovalci Sovjetske zveze, in sicer 7. Razen tega so osvojili še 3 srebrne in 6 bronastih, predvidena nogometna tekma Drugi po vrsti so Avstrijci s 4 med madžarsko in turško re-, .,   .   „      ....    . . prezentanco je bila zaradi sla-
zlatimi, 3 srebrnimi in 4 bro- r ____. .,
' bega vremena preložena za 14
nastimi,  nato  sledijo Švedi  (2 dni. Znana spojka Koscis je ba-
zlati,   4   srebrne,   4  bronaste), je    zaradi nediscipliniranosti
van Zidar je s skokoma 75 in  Amerikanci      ^  g srebrnc> spet izločen iz reprezentance.
„,   ,    „    , .     ,     Moskva, 5. II. V ruskem pr-
2  bronasti),  Finci   (3  zlate,  3 venstvenem sahovskem tekmo-
srebrne, 1 bronasta) in Švicarji vanju je na čelu tabele vele-
• GledaliSče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 5. februarja ob 16. u-ri — Izven in za podeželje. — Stephan Lachner: »SE BO SIJALO SONCE«.
Sreda, 8. februarja ob 20. uri — Premiera — Red premierski in izven »VELIKA BESEDA«. Ob 90-letnici ustanovitve Čitalnice Kranjske in v Prešernov spomin.
Četrtek, 9. februarja ob 16. uri — za šole in gimnazijo ob 20. uri — izven »NEIZTROH-NJENO SRCE«. Kulturna prireditev v spomin 107-letnice smrti dr. Franceta Prešerria.
Avtobusno podjetje Slovenija avtopromet SAP uvaja s 6. februarjem 1958 po sledečem voznem redu:
Ljubljana,
Redno turistično avtobusno progo: LJUBLJ1RA - KRANJ - JEZERSKO
prihod 8.00 19.40 7.30 19.10
odhod   6.20 18.00
KINO »STORZlC« KRANJ:
6. in 7. februarja angl. barvni film »VLAKI PRIHAJAJO«. — Predstave v ponedeljek ob 16., 18. in 20. uri, v torek ob 16. in 18. uri. 7. februarja ob 21. uri francoski barvni film »RDEČE IN CRNO« I. del.
8.30   16.00  20.00 odh. Ljubljana 9.00   16.30  20.30 Kranj 10.10  17.40  21.40 prih. Jezersko
1. obratuje vsak dan
2. obratuje ob delavnikih
3. obratuje ob nedeljah in državnih praznikih
Potniki, poslužujte se redne avtobusne zveze s Preddvorom in Jezerskim.
Izletniki, vsako nedeljo vozi avtobus ob 8.30 iz Ljubljane s povratkom ob 18.00 z Jezerskega v priznan smučarski in zimske-športni center Slovenije.
Cena Ljubljana—Jezersko je 290 dinarjev.
Informacije o dnevni oskrbnini v Domu na Jezerskem daje Turist biro, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
74 metrov zbral 201 točko
Rezultati: 1. Havarinen (Fin ska) 227 točk (skoka
81 in 81
metrov), 2. Karakorpi (Finska) (3 zlate, 2 »srebrni, 1 bronasta), mojster Spaski z 10 točkami.
Komisija za razpis mesta direktorja pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 43-371/55) in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ štev. 51-424/53)
MESTO DIREKTORU
gostinskega podjetja IIOTLL EVROPA
Ponudniki na razpisano mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. dovršena visoka ali srednja gostinska šola z znanjem enega tujega jezika In večletno prakso pri vodeniu večjega gostinskega obrata.
2. visokokvalificirani gostinski delavec z znanjem najmanj enega tujega jezika in večletno prakso pri vodenju večjega gostinskega podjetja.
Prednost imajo ponudniki z znanjem več tujih jezikov.
Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom je poslati komisiji za razpis mesta direktorja pri ObLO Kranj do vključno 21. februarja 1956.
e
NARISAL ■ i
C OBLAK
33
Blisk Je zacvilil. Hodil je okrog groba In vohal, kmalu je našel pot, ki je vodila stran od ladje in groba. Eno uro je šel Blisk po sled I, ko je končno začutil, da se onemu bitju približuje. Nenadoma je na vrhu ledenega griča zagledal mlado Škotsko psico Kresnico. Videl jo je od strani, lepo, vitko postavo, pokrizo z zlato dlako. Blisk je bil omamljen, iz grla se mu je izvilo milo ječanje. Cvilil je ter se ji počasi obotavljale se približeval.
34
Blisk je sklonil glavo, njegov smrček ■e je dotaknil svilene mehkobe dolge rumene dlake na njenem vratu in nato Še smrček. Nežen glas je prišel Iz Kresničl-nega grla in Blisk mu je odgovoril.
Tlko se je v Bliska zopet vrnil duh prednika — psa Velikega Danca. Hotel se je odlikovati pred svojo družico, od-brzel je in se kmalu vrnil z manjhnim belim zajčkom v gobcu, slaščico, ki jo je najtežje ujeti. Kresnica je dobro razumela pomen tega daru.
85
Minilo je mnogo dni skupnega življenja. Volk in psica sta se skupaj podila po Bliskovih velikih loviščih. Kresnica je postala divja zver, v njej so se zopet sprostile davno zabrisani nagoni njenih prednikov: strast za lovom in ubijanjem. Blisk se je veselil te spremembe, njegova sprva plaha tovarišica mu je postala najboljši tovariš pri lovn.
Minila je zima in ponujala se je pomlad. Tiste dni, preden se je začelo deževje, sta prispela na breg fiirokee reke.
36
Tn sta ie našla znanilce pomladi. Široka struga reke je imela zelo malo vode, prvo cvetje se je že razcvetelo, popki topolov so se pričeli dopirati v nežne listje. Hrane je bilo obilo in nič ve* skrbi.
Na nekem mestu, kjer je nizko reCno korito delalo koleno, je stal Kwahoo, velika ledeniška skala. To ime so jI dali Indijanski lovci, ki se lovili tod okoli Na tej skali sta Kresnica in Blisk našla snho in udobno prenočišče. Neke noči p* se jo začelo ...
ST. 11 / 6. FEBRUARJA 1956
Gorenjske