Dr. Simon Šubic: Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju.                          251
Škega časa ter je bil v taki grozoviti zadregi glede" na vprašanje: „Kje stoji na svetu;" — v taki zadregi pravim, da se je čuditi, kako se mu je vendar posrečilo, da jo je zadel na Franc-Jožefovo deželo.
Misli si, potrpežljivi čitatelj, da stojiš z Nan-senom na severnem tečaju. Ondi traja noČ pol leta, pol leta pa dan.    H   koncu   zime,  ko  se
nam bliža solnce, približuje se tudi severnemu tečaju, zapušča pa pokrajine južnega tečaja. Dne 21. sušca, ko sta pri nas dan in noč jed-nako dolga, pokaže se solnce severnemu tečaju toliko, da je vidiš nad obzorjem ti, ki stojiš na tečaju. In odslej ne zaide pol leta več, temveč više in više se vzdiguje nad obzorjem, dokler ne pride  2 r. ali  22. rožnika   na   nebu   do sto-
Pozdrav Nansenove ladije v tromsoskem  pristanišču.
pinje 230 28'. Tedaj doseže solnce svojo največjo višino nad obzorjem in odslej se pomika nazaj, od koder je prišlo, bolj in bolj se bliža obzorju, dokler se ne skrije pod njim za pol leta dne  2 i. kimovca.
Na tečaju se višina solnca ne izpreminja tako vidno med dnem kakor pri nas od jutra do večera, izpreminja se le z deklinacijo ali s solnČnim   odhajanjem   in   prihajanjem.   Ti, ki
stojiš na tečaju in ki se oziraš po okolici, nimaš pred seboj naših navadnih Štirih strani sveta. Kamor se ozreš po obzorju, povsod gledaš proti jugu. Kako se hočeš torej orijentirati ali zavedati se, kje so tukaj razne strani sveta? Kako zveš, kje leži proti jugu tista dežela, proti kateri misliš iti? No, naj ti pa povem, kako. Če imaš pri sebi kronometer, katerega si doma uredil   natanko   po   Greemviškem   Času,   uteg-