LETNIK XXIV, ŠTEV. 4	Registered for posting as Publication Category 'A'	APRIL 1980
"MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
5dc.
Annual subscription — letno:
$6.00
ČESTITKE!
Nagrajeni Slovenci na Moombi S.D.M. je zopet uspešno predstavilo Slovence Melbournu
Veselje in ponos žarita z obrazov Mira Ogrizka in Janje Sluga, po prejemu nagrade "Predsednika Moombe".
POSTANITE ČLAN S.D.M.
Število članov Slovenskega društva v Melbournu je omejeno. Na razpolago je samo še nekaj deset mest, zato se lahko zgodi, da bodo tudi ta zasedena predno se boste tudi Vi odločili, da postanete član te naše najstarejše in najuspešnejše organizacije Slovencev v Melbournu. Prijavnico lahko dobite pri vsakem odborniku S.D.M., za sprejem v članstvo pa morate imeti tudi priporočilo dveh že obstoječih članov. Torej pohitite.
Moomba je že tradicionalna v Melbournu. Ta ddel Avstralije privabi veliko gostov od vsepovsod. To je praznik Victorije ali Labour Day. Proslavljanje pa se vrši v mestnem parku že en teden pred parado, katera se vije po glavni ulici v mestu. Tam vidiš razne izume, koncerte, reklame, športe, popularnosti in visoke osebnosti, od favoritov pa do klonov in karikatur razne vrste. Smeha in radovednosti za otroke je dovolj iz živalskega sveta, pa do otroških pravljic in fantazij ter raznih cirkusov. Je kot naša prvomajska parada, samo še veliko več. Tu se vrstijo razni razstavljalci in izumitelji, ter posamezne etniške skupine lahko pokažejo svoje ideje, kulturo in tradicijo. Tokrat tudi Slovenci nismo spali, nastopili smo pri paradi na ponedeljek 10. marca, ter prikazali npše življenje, običaje, narodne plese in kulturo, v obliki slovenske podežele hišice z vrtičkom v katerem so nastopali mladinci folklorne skupine in ansambel Drava z svojo poskočno muziko, kateri se je pridružil harmonikaš Viktor.
g SLOV£iß.KO PfldYTVO ——
3 A\£L80qflU€ j
Res je da ima prazna glava največji glas, toda mi se hvalimo po zaslugah po katerih nas priznajo in pohvalijo ostali in tako je S.D.M. na letošnji Moombi odneslo pokal za najlepši "Float" nove skupine, katera se je udeležila parade. Vsi, ki so teden pred Moombo pripravljali float za ta dan so imeli polne roke. Potrebno je bilo vložiti mnogo uric dela, da seje takšna potovalna hišica sestavila na avtomobilu, končno okrasila in nato pričela svojo dolgo in počasno pot v mesto. Uboga šoferja, Max Pišotek in Rex Gregorič sta bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta, in sta zaradi tega imela spremstvo z osebnim avtomobilom na katerem je bila varnostna luč.
Z veseljem smo stali med množico ljudi kot opazovalci, ter se veselili trenutka, ko se bo ta slovenska hišica končno prikazala. Na vso srečo smo bili vključeni v ene izmed prvih ter po lepi predstavi televizijskih napovedovalcev smo od veselja pričeli poskakovati in bili smo prav ponosni da pripadamo tej skupini.
Za vse to gre zasluga odbornikom, ki so to idejo odobrili in nato vsem članom, kateri so kakorkoli pripomogli, da je ta ideja končno postala to, s čimer se je S.D.M. predstavilo med mnogo kulturno publiko in zopet pokazali da smo Slovenci narod, ki ljubi mir, poštenost, čistočo in rd, znamo biti hvaležni in nevsiljivi, smo radi veseli in marljivi, ter skratka, ponosni smo na svoj narod, značaj in kulturo!
J.G.
Naš elthamski harmonikaš Viktor je natezal meh tudi na paradi "Moombe" tako, da so gledalci dobili čim pristnejše vzdušje življenja na vasi.
r f
Glejmo naprej i
Pomembna dvajsetpeta obletnica S.D.M. je z.a nami. Z njo proslavljanje, obujanje spominov, ponos in radost nad uspehi naše skupnosti, nad našim zdravim razumevanjem nalog slovenske organizacije v novi domovini.
Toda ni pravilno, da bi sedaj prekrižali roke in počivali na lovorikah ter poslušali pohvale. Treba je, da pogledamo naprej in nadaljujemo z delom. Kajti če se bomo ustavili namesto, da gremo naprej se prav lahko zgodi, da se bodo kolesa zasukala nazaj v propadanje.
Dve glavni potrebi vidimo, v katere se naj bi osredotočilo glavno delovanje društva. To sta potrebe naše mladine in potrebe naših osamelih rojakov.
Mladina potrebuje nas in mi potrebujemo mladino. Potrebuje nas, da ji damo možnosti in pobude, da bo še z večjim veseljem prihajala na naš hrib in se še bolj zavedala svoje pripadnosti slovenskemu poreklu. Potrebuje nas, da ji damo možnosti zbiranja, možnosti udejstvovanja, možnosti zdrave in potrebne zabave v obliki sporta in drugih družabnih aktivnosti. Mi pa potrebujemo mladino, da bo nadaljevala naše delo, da se bo zavedala svoje odgovornosti napram tukajšnji slovenski skupnosti, napram svojim staršem, napram starejšim članom; da bo obujala naše slovensko izročilo, v obliki naše kulturne dediščine, naših navad in običajev.
Potrebe naših osamelih rojakov pa se že kažejo na obzorju in bodo z leta v leto bolj pereče. Ne govorimo sedaj o ostarelih, ki so potrebni posebne nege in zdravniške pomoči, čeprav bi bilo potrebno misliti tudi na to vprašanje. Govorimo tukaj o onih, ki se naenkrat znajdejo sami v tujini. Po življenju v okrilju svoje družine, po toplem ognjišču, po milini slovenske govorice in pesmi ter praznovanju domačih starih običajev so naenkrat sami med mrzlimi zidovi, ki jih morda še spominjajo na proč živeče, sedaj odrasle otroke, morda na zakonske druge in družice, ki jih ni več med živimi. A zidovi so sedaj kot tihe stene groba, okrašene s fotografijami in spominki, ki samo še bolj poglobijo bolečino in zagrenijo samoto.
Takim slučajem bo v najbolj uspešno olajšavo družba in v največjo tolažbo pogovor z ljudmi, ki so v sličnih razmerah. V največjo uteho jim bo zavest, da niso sami, da se nekdo briga zanje, da bo nekdo v njihovi bližini, kadar bo breme osamelosti pretežko ali kadar bodo potrebovali pomoč, pa četudi samo v obliki skodelice čaja, juhe ali bodrilne besede.
Takim naše društvo lahko veliko pomaga!
Kako? O tem bi se dalo mnogo razpravljati. Možnosti imamo ogromne. Zemljišče je dovolj veliko in državna pomoč v tem pogledu je izredno bogata in naklonjena. Prav gotovo ni nemogoče na našem hribu zgraditi stanovanja, ki bi se lahko oddala ali prodala osamljenim rojakom in jim tako nudila družbo svojih ljudi in varnost pred osamljenim bivanjem med tujci.
Ni nemogoče! Celo prav v dosegu je. Treba je samo, da najdemo med seboj ljudi, požrtvovalne in nesebične, z voljo pokojnega Ivana Urbasa in radodarnostjo pokojnega Jake Korošca, (da naštejemo samo dva od mnogih pokojnih in še tudi živečih ljudi), ki se bodo zagrizli v ta projekt in ga izpeljali, kor smo doslej izpeljali vsa naša dela na Hribu. Njih naloga bo velika, a nič težavnejša od naloge onih, ki so začeli zbirati za naš prvi dom v Carltonu ter onih, ki so pričeli graditi na Elthamu. Ni dvoma, da imamo v naši skupnosti še ljudi, ki so zmožni izpeljati to nalogo.
DROBNE
1 ovice.
DOPRINOS PREBIVALCEV NEANGLEŠKEGA IZVORA
Poslanec g. Barry Cohen (ALP) je v federalnem parlamentu izrazil željo naj bi se ob proslavi 200 letnice Avstralije posebej pokazalo na veliki doprinos prebivalcev neangleškega izvora. Tudi ti naj bi bili dostojno vključeni v proslave. Dejal je, da je bilo leta 1901 v Avstraliji rojenih le 77% prebivalstva, leta 1947 jih je bilo 90%, a leta 1971 je odstotek padel spet na 80%. Danes je v Avstraliji 20 do 25 procentov prebivalcev, ki niso anglosaškega izvora, ki pa so v zadnjih 35 letih v mnogočem izboljšali izgled Avstralije.
DEPORTIRAN KRIMINALEC
Iz Avstralije je bil deportiran 7. marca tega leta Ivan Češkovič, ki je bil tukaj obsojen za 17 kriminalnih prestopkov, vključno tudi na 6 let robije radi uporabe strelnega orožja z napadalnim namenom. Deportiran bi moral biti že leta 1977 toda proti prvotni odločbi je apeliral na razne sodne in administrativne instance, češ da mu v Jugoslaviji preti smrt. Sedaj je Avstralsko ministerstvo za Imigracijo dobilo podatke, da živi Ivan češkovič v Puli, svobodno pri svoji družini.
RAZKRINKAVANJE PONEVERB
Višji detektiv-inšpektor g. Arthur Brown je bil od Avstralske zvezne policije dodeljen za dobo dveh let Zveznemu minister-stvu za Imigracijo in etnične zadeve. Njegova naloga bo raziskovati morebitne nepravilnosti poslovanja uradnikov tega mini-sterstva. Inšpektor Brown ima za seboj dolgoletno prakso v razkrinkavanju poneverb ter je bil nedavno udeležen pri preiskavi trgovine z mamili.
DEPARTMENT OF SOCIAL SECURITY
Department of Social Security je pričel z prevajalno službo v svojem uradu v Ringwoodu na 25 Ringwood St., Ringwood. Tel.: 879 1122.
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI.
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniškp-upravni odbor:
Jana Gajšek, Darko Hribernik, Marijan Peršič, Werner Remšnik, Helena Golenko, Stanko Penca, Robert Ogrizek, Anita Žele.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c.
NOVA UPRAVA IMBC
Independent and Multicultural Corporation (IBMC), to je telo, ki bo u-ravnavalo etnični radio in televizijo bo dobilo svoji televizijski postaji v Melbournu in Sydneyu, je dejal na novo postavljeni načelnik te organizacije g. Bruce Gyngell. Ta gospod je bil postavljen na mesto Glavnega direktorja te organizacije. Sedaj se nahaja na poti po Evropi z namenom, da nabavi nove . programe ter si ogleda filmske festivale.
Redne oddaje IBMC so predvidene za oktober 1980. lani' Vzpostavitvene-ga odbora IBMC so: Dr. G. Sklovsky, Mr. Frank Galbally, Sir Arvi Parbo, Mr. Bruce Gyngell, Mr. R. Fowell, Mr. K. F. Watts, Mr. R. B. McManus, Mr. R. B. Lansdown in Mr. D. Volker.
NIŽJE CENE ZA AVIONSKE KARTE
Od 16. maja dalje bodo v veljavi nižje cene za avionske karte med Italijo in Avstralijo. Nova APEX cena izven glavne se-zoe bo za 37%'manjša. Podrobni podatki so na razpolago pri potovalnih agencijah.
- Tovariš doktor, bi mi zapisali drugo dieto? Prvo sem že pojedla ...
Blesteča trofeja za "najlepšo novo uvrstitev" je v obliki kositrnega krožnika z emblemom moombe in primernim posvetilom.
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
Hitra postrežba po zelo konkurenčni ceni
* TISKARNA *
L. & E. K. BAYSIDE PRINTING SERVICE
64 Fourth Ave., Chelsea Heights 3196 Phone 772 6774
Tiskamo po naročilu vsa manjša tiskarska dela.
it RAČUNE-PISEMSKE GLAVE-VIZITKE
ÌT KOVERTE - PLAKATE - KARTICE
it POROČNA NAZNANILA, v vseh jezikih.
Za vse podrobnosti TEL.: 772 6774 in vprašajte po LOJZETU KOVACiČ Brez vse nadležnosti lahko Tel. tudi po urah ali pa v soboto.
24. februarja so mladinci predstavili S.D.M. v folklornih plesih na festivalu v Greensborough.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY.LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnik : Jim Korošec
Svoji k svojim !
Piknik — Družinski dan
Slovenci smo se zopet
odrezali
■..................—■ .........................	. - ' J:
Članice ženske sekcije pa so v šotoru prodajale vse vrste dobrot, katere se lahko dobe samo pri Slovencih.
" m ~ vaM&m&ssMmuMensìaii
t
Velikonočnem pikniku S.D.M. po zaslugi
naših
Verjetno že vsi veste, da se je v nedeljo dne, 24. februar i a v Greensborogh vršil internacionalni festival. To pomeni, da smo se srečale vse etniške skupine, da se med seboj bolje spoznamo in predstavimo svojo kulturo. Prav zato se imenujemo tudi "multi cultural" Avstralija.
Slovenci smo bili tokrat zopet lepo predstavljeni. Ne samo da smo imeli najlepše izbire jestvin, kot peciva, struddle, potice, pite, fiancate, krofe itd., pa tudi krajnskih klobas, hrenovk, z solato ali kislim zeljem ni manjkalo. Saj so naše pridne gospodinje že celo noč menda pekle v Elthamski društveni kuhinji, da so že rano zjutraj razstavile te dobrote na svoji stojnici, ki je bila tako estetsko in okusno obložena, da so se ti kar sline cedile. Poleg tega pa so naše ženske imele lepo društveno uniformo z modrimi krili in belim predpasnikom, kot se za kuharice spocjobi. Bele majice z napisom:"It's in every Slovenian" pa so brez posebnega razlaganja povedale od kod • in kdo smo. Isti napis je visel na stojnici, vse pa so še bolj povdarjale dve dekleti v lepih narodnih nošah, ki so tudi stregle goste, prodajale značke, majolke, lesene krožnike in kuhinjske knjige v angleščini, saj je ženska sekcija imela polne roke dela, ker je bila tudi najbolj obiskana.
Oh, pa ne samo to, ravno tako se je izkazala folklorna skupina pod vodstvom, naše znane in na vseh področjih tako aktivne Dragice Gelt. Vse nastopajoče pa je vodil organizator tega festivala, jih lepo predstavil in pohvalil, ter vsakemu dal lep kompliment. Vsakemu plesu pa so po traku predvajali primerno glasbo. Med nastopajočimi ga so poleg nas bili še: Grki, Litvanci, Cehi, Nemci, Avstrijci, Švicarji, Danci in drugi.
Za vse navzoče je zjutraj bila tudi skupna maša, ter petje nabožnih pesmi, ki so jih izvajale razne avstralske vero-izpovedne grupe in to vse se je vršilo pod velikim šotorom v parku.
Vse je bilo tako lepo organizirano, toda vreme je žal malo motilo ves dopoldan, pa tudi hladno je bilo, morda zato ni bilo prav velike udeležbe. Žal pa je, da so res vse etniške skupine premalo zainteresirane za take skupne priložnosti, za katere se organizatorji trudijo, da bi nas vse povezali v eno samo družino, ker tudi živimo v eni domovini. Saj smo si vedno tujci in si bomo tudi ostali na tak način. Zato ni čuda, da
se marsikdo ne znajde v novi domovini in ga spremlja večno domotožje. Res je, da imamo svoje klube, oblast pa nam nudi vse-stransko spoznavanje drug drugega, kot nam dajejo vso svobodo in enakopravnost ostalih državljanov, če pa nas povabijo med se, pa se ne odzovemo. Res se bojim, da bo oblast zgubila vse spoštovanje in zaupanje v nas. Samo premislite koliko stane državo taka priprava za skupni nastop, pa vse na gluha ušesa, čeprav je bilo objavljeno po radiju, šolah in časopisih.
Pohvaliti moram Slovensko Društvo Planica, ki se lepo udeležuje etniških nastopov v okviru svojega rejona Springvale-Dandeneong, katere že kaj dobro poznajo po njihovem dobrem značaju.
Naj pri tem kot opazovalka tega festivala še omenim, da so naši sosedje Avstrijci imeli tudi svoje specialitete "Kartofel fiiicel" — to pomeni krompirjev šnicel in še druge dobrote. Ko pa sva šle z prijateljico, da v njihovem šotoru popijeva toplo kavico so odgovorili: "Je nimamo, tamle Slovenci jo imajo". Midve pa sva se smejale, saj sva prav od tam prišle, le zaslužiti sva hoteli dati še njim kaj.
Ko pa sem navijala, kot za naše, še za Avstijce in njihove specialitete, mi je naš zemljan odgovoril: "Ne krompir pa ne bom jedel, ko pa imam dovolj mesa". Ta pa že ni več tapravi Slovenec, saj smo bili Slovenci znani krom-pirjevci, sedaj pa z veseljem povem, da so tudi Avstrijci še trdnejši v tej tradiciji. Ravno tako so imeli lepo folkloro, kar pomeni, da smo si v vsem še res najbolj podobni, ter tudi prijatelji. Saj jih je prav slovenski orkester Dynamic zabaval, čeprav v njihovem šotoru. Mi pa smo vse plese vodili z svojim harmo-nikašom, Johnijem Žemljic, ki mislim da je prav vsem prevzdignil pete, kakor našim plesalcem folklorne skupine. Tudi svojo napovedovalko, Jano, smo imeli, ki je v angleščini kot v slovenščini predstavila vsak ples posebej. Ob koncu pa smo poželi lep aplavz in vodja skupine se nam je prisrčno zahvalil in zaželel, da se Slovenci še večkrat srečamo. Enako so bile tudi ostale grupe pozornosti vredne, in žal vam je lahko če se jih niste ogledali.
Odšli smo z ponosom in v upanju, da smo sedaj še bolj poznami.
Opazovalka.
Na velikonočni ponedeljek je SDM imelo svoj tradicionalni piknik na slovenskem hribčku v Elthamu. Vreme, ki je zjutraj bilo bolj krmežljavo se je preko dneva popravilo in postalo lepo in sončno. Že prav zgodaj popoldne je po bregovih in tratah mrgolelo več sto ljudi. Kasneje pa je zmanjkalo prostora za parkiranje avtomobilov, tako, da so oni ki so bili bolj pozni morali pustiti svoja vozila na glavni ccsti.
Na strelišču je bil prav živ-žav in možje so se kosali kdo je boljši strelec. Tudi balinišča so bila stalno zasedena in kugle so se še hitreje kot ponavadi kotalikale ob zvokih Viktorjeve harmonike. Tudi v dvorani so odmevale melodije plesnega orkestra in se mešale z živahnim kramljanjem. Spodaj v restavraciji je vladalo veselo vzdušje in naše pridne kuharice so morale kaj hitro delati, da so zadovoljile potrebe po raznih dobrotah. Zunaj na soncu pa so odrasli in otroci postavali in kramljali ter se zabavali vsak po svoji mili volji ob prekrasnem jesenskem vremenu.
Možakarji, ki so strokovnjaško vrteli pujske na ražnju so lahko ponosni na svojo umetnost. Spekli so jih prav kakor je treba. Ni lahko biti pri vročem ognju vse od prve zore do srede popoldneva in speči pujska tako, da se vsakomur, ki jih pogleda kar same po sebi začno cediti sline.
Bilo je lepo videti tako število družin z otroki in prav to je dalo vtis pravega družinskega praznika. Vsak otrok izpod deset let starosti je dobil čokoladni pirli, kot darilo Slovenskega društva. Res z velikim zaupanjem lahko gledamo v bodočnost slovenske skupnosti v Melbournu, ko vidimo kakšno veliko število mladine prihaja na naš hrib in to z veliki veseljem in zanimanjem.
Poznanih obrazov je bilo nebroj in mnogi prijatelji, ki se že niso videli mesece in celo leta so si spet prisrčno stisnili roko z velikonočnim pozdravom.
Gospa Kati Hartner, ki vodi upokojensko skupino S.D.M. je prav na ta dan slavila svoj rojstni dan. (Le kako ji uspeva, da z leta v leto ne izgleda nič starejša. Morda ji pomaga prav aktivno delo med upokojenci. — Op. Ur.)
Tistim, katerih dolžnost je bila pospravljati po tem vrvenju ljudi po hribu, ni zavidati, kajti naloga prav gotovo ni bila lahka.
Cel dan je bilo na hribu polno dejavnosti in radostni pozdrav: "Vesela Velika noč" je odmeval od enega do drugega konca zemljišča ter dokazoval, da je letošnji piknik spet bil vseskozi uspešen.
K. P.
Pujski so spet zavzeli odlično mesto na specialistov na pričujoči fotografiji.
Strokovnjaki vsake sorte so pomagali, da je naša kmečka hišica dobila čim verodostojnešo obliko.
Naš "Moomba float" počasi dobiva dokončno obliko.
Takole je v polnosti izgledala naša predstava slovenske vaške hišice. Le škoda, da jo ni moč ponatisniti v barvah.
Našim spretnim "builderjem" ni bila nobena težava zgraditi hišo na tovornjaku s katero se je S.D.M. predstavilo na "Moombi".
Poslednje olepšave na "slovenski hišici", ki je nastopila na "Moombi".
Naša mladina je veselo rajala ob zvokih godcev grupe Johna Zemljica po ulicah Melbourna.
Tako je izgledal naš "float" za Moombo 1980, ko se je pričelo delo
Komur je pisanje strast pač izrabi vsako priliko,
Slovenske narodne noše so pri gledalcih na "Moombi" vzbujale veliko zanimanje.
Gledalcem je bilo jasno pokazano kaj predstavlja in kdo je pripravil "float'
MOOMBA — 1980
Zasnova je delo ge. Dragice Gelt. Organizacijo je vodil g. Stanko Prosenak. izvršitev pa je zasluga številnih slovenskih pridnih rok pri S.D.M.
Rdeči slap nageljev na oknu, za oknom pa brhko dekle.
Po končani "Moombi" so se organizatorji in nekateri sodelavci za vedno ovekovečili z zasluženo trofejo.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Tudi na vozilu ki je predstavljalo otroke različnih etničnih skupin Melbourna se je malo Slovenka lepo predstavila.
Postreženi boste v domačem jeziku
C raufiu*fia 1
POTNIŠKA AGENCIJA
OBISK IZ KANADE ***
Iz Kanade je prišla obiskat svoje prijatelje v Melbournu ga. Jožica Šajnovič. Ga. Jožica, kakor tudi njen soprog Stanko sta častna člana S.D.M. To sta si zaslužila s svojim nesebičnim delom za Slovensko društvo v Melbournu pred kakimi dvajsetimi leti, predno sta odšla za stalno v Kanado.
Ga. Jožica je bila tedaj tajnica S.D.M., Stanko pa podpredsednik. V pisarni našega društva je še vedno v uporabi lepa pisalna miza, ki jo je za društvo izdelal Stanko, izučen mizar. V nabiralno skrinjico, ki jo je tudi tedaj napravil pa so skozi leta sem padali funti in dolarji, ki so nam pomagali do vsega s čimer se danes ponašamo.
Tudi naše središče v Elthamu je pozdravilo go. Jožico in ji dalo prilike, da se sreča s številnimi starimi znanci in si napravi nova poznanstva.
Na Veliki petek se je potem gospa Jožica vrnila domov v bližino Toronta. Zdelo se nam je, da bi ostala kar tukaj ako jo ne bi čakali doma mož s sinom in hčerko ter tisoči mladih puranov, katere goji na svoji farmi. Zaupala pa nam je skrivnost, da bo verjetno s celo družino zopet prišla v Melbourne za Božič 1981, da skupaj z Marijo in J ožetom Golenko proslavijo srebrno obletnico skupne poroke.
Ga. Jožica Šajnovič iz Kanade med prijatelji iz prvih let obstoja S.D.M. pred našim domom na Elthamu. Majolko je pripravilo S.D.M. za spomin na otvoritev našega središča na Elthamu. Od leve proti desni: Marijan Peršič, Mici Hartman, Ljubo Pirnat, Jožica Šajnovič. Maks Hartman, Jože Golenko, Jelka Pirnat in Marija Golenko.
AKREDITIRANA ZA VSE LETALSKE DRUŽBE NA SVETU.
TRI VOGALE PRI S.D.M.
. . . podpira ženski odsek. Postrežba pri sprejemih in v jedilnici je vedno prvovrstna in prijazna kot dokazuje smehljaj na obrazu ge. Milene Brgoč. ko nudi prigrizek senatorju Lajovicu.
„e*
. _____M f
Kuhinjo S.D.M. vodijo odbornice Ženskega odseka S.D.M., pomagajo pa jim vse članice po vrstnem redu. Na službi so nekako po dvakrat na leto.
Ta potnična agencija z večletnimi iskušnjami Vam nudi
sledeče:
#	Organizira potovanja do vseh mest na svetu;
#	Skupna potovanja za Ameriko, Pacifik, Azijo in Evropo.
#	Dovoljenje staršev in prijateljev iz Stare Domovine.
#	Brezplačno urejuje vse dokumente za potovanje:
—	Vize
—	Potne liste
—	Prošnje in dokumente za emigrante itd. Za vse informacije se obrnite na g. Trajan Spasov,
tel. 391 8368 priv.
TOUR WORLD INTERNATIONAL 155 COLLINS ST. MELBOURNE TEL. 63-4832
Sef spremeni strog obraz:
-	To je seveda nekaj drugega. Kdaj ga pa pričakujete?
Zamudnik pa kot iz topa:
-	Cez devet mesecev!
14-dnevno potovanje na Havaje od $605 dalje!
Pridne kuharice v kuhinji S.D.M. Plačilo jim je: Priznanje in hvaležnost članstva.
S'MSA DAI'IIXÌI'IC
- Odkar delamo po učinku, je mikrofon najbolj zadovoljen!
IŠČETE DVORANO?
Kot morda ni vsem poznano, S.D.M. oddaja dvorano, kuhinjo in jedilnico svojim članom za različne prilike kot n. pr. poroke, zaroke, proslave rojstnih dnevov, razstave in slično. Vsak član S.D.M. ima pravico zaprositi za najem teh prostorov tudi za svoje bližnje svojce, ako uprava društva smatra, da je na to upravičen in mu izda dovoljenje.
Z vsemi podatki in pogoji Vam bo postregel predsednik gradbenega odbora S.D.M. g. Verner Remšnik, katerega lahko dobite po večerih na telefonu 45 1119. Obrnete pa se lahko tudi na tajnico go. Anico Markič, telefon 870 9527.
Mož se pojavi na policijski postaji-in v roki vodi na vrvici privezanega pingvina:
-	Kaj na storim z njim?
-	Najbolje, da ga peljete v zoološki vrt.
Drugi dan sreča policist moža s pingvinom na vrvici.
-	Kaj se nisva dogovorila, da ga boste odpeljali v živalski vrt?
-	Saj sva bila tam. Danes greva v kino.

^LUXDLIO
Ma svetovni paradi piva v Bruslju prejelo zlato odličje — 115 let pivovarne
Na letošnji mednarodni poku-šnji piva 7. vsega sveta v Bmsiju je ljubljanske pivovarna „Union" pregela zlato odličje nervo pivo Union grand. ZtitQjttiqplio tekočino lahko prf&akr^öino na domačem tržišč« Že sredi oktobra.
Novo pivò vsebuje 12 odstotkov slack, ki fjfc iz boljših vrst ječmena, varijo ga ločeno od konzumaega piva Hmelj je laSki golding. Računajo da bodo prvo leto napolnili 5 milijonov steklenic po 0,33 Htra. Steklenic ne bo mogoče vračati Maloprodajna cena piva Union grand bo med 9,60 in 10,50 din, tovarniška pa 4,4;
Pivovarna „Union" "slavi letos 115-lctnico obstoja. Razen z novim pivom bodo jubilej proslavili tudi z novim blokom fer-.nentacije, ki bo skrajšal čas valjenja od 21 na 4 ali 5 dni. Lani je pivovarna zvarila kar 760.000 hektolitrov piva.. Letos ga bodo prodali 800.000 hektolitrov ali 160 milijonov steklenic. „Union" biposloväTie uspešneje, če ga ne bi bremehili davki, ki- znašajo kar 76 odstotkov. Tovarniška cena za steklenih co svetlega piva je le 2,32 din, v maloprodaji pa jo plačamo v6č kot 6 dinarjev. V Italiji je obdavčitev piv 3 le 1 l"9dstotna, v sk»r dragi Avstriji pa vzame držaya nekaj več kot tretjino.
„77, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na \ Hribu? Kaj je ni več? "
In oni drugi se z prezeblimi ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed:
„Mislim, da je Marija umrla, ker ni glasu od nje, ki nas je vselej tako lepo pozdravila!"
Nobene besede več, tudi plaho šepetanje je utihnilo.
O j, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti! Nemi kleče kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se na prsi, čela jim klonijo do mokrih tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede:
„Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgel, niti ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhoda do zahoda. Vdrugič je bil križan Kristus; obsojen od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegovi otroci.
Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgati, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi.
Ivan Cankar, Podobe iz sanj
Iz tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spočite jesenske zemlje, iz mirno vzdramljene, otro-škega pričakovanja polne noči je vzklilo prestavno .'/^Pfr^^^^^^o jutro. Megle, ki so še leno dremale, so se vzdignile i/wBtA\	ii«r\ počasi z nad rosne ravni, so se nato pognale oblakoma
\-■ ■■y/f^tì') proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je " '	' ' A m%/ vz trepetal o v čistem zraku, zaiskrilo se je na pokoše-
/^TN S'j\ nih senožetih, v zlatem vejevju bukev, jelš in topolov, tr^l {	/ \ Tako je nedeljsko jutro oznanilo svoje kraljevanje.
[V \ £7	Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne
pesmi, ne vriskanja, ne prazniške besede. Iz doline, s hribov in gričev so se pozdravljale in si odpozdravljale 1	bele cerkve; ali molčale so. Le z očmi, svetlimi,
\ /i k	žalostnimi so se spogledovale; in zeblo jih je, čeprav so
JTj fT) j V	bile od gorkega sonca ožarjene.
yQty/iM	Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po
/	^ Strmih klancih se vi jo procesije vernih kristjanov.
Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali čudo za čudo: počasi gredo, /	tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je plaho
Maksim Gaspari: Ivan Cankar šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo
životi; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica.
Gredo, gredo in šepečejo naskrivaj:
RIBNICA — Ribničanje se že pripravljajo na praznovanje 900-letnice kraja. Občinski svet je imenoval poseben odbor za proslavo, ta pa je že izvolil deset komisij za razna področja. Slavje bo leta 1982.
LJUBLJANA - Z naftno krizo se ljudje vedno bolj spominjajo kolesa in tako so „odkrili", da se je prvo kolo pojavilo leta 1888; da je bilo koles leta 1936 116.000, da je bilo istega leta registriranih 70 kolesarskih klubov, med katerimi pa ni bilo menda pravega sodelovanja. Sedaj cenijo število koles v Sloveniji od 250.000 — po mnenju pcof. 'Stepišnika, ki je znan kot dober poznavalec kolesarstva — pa do milijona koles, kot pravijo drugi; kolesarskih klubov je samo 17 s 700 aktivnimi člani.
Zakaj ste ubili zajca, ko niste član lovske družine?« vpraša sodnik Janeza.
»Zakaj je zajec jedel moje zetje, če ni Član moje družine?«
■SEM RIBNČAN URBAN. PO CEJLM SVEJTI ZNAN
LJUBLJANA — železniško transportno podjetje Ljubljana je po ustvarjenem dohodku v Sloveniji na prvem mestu z 2.459.971.00 din; za njim slede Iskra, Elektromehanika Kranj, P.e-virski energetski kombinat Velenje, Slovenske Lelezarne-železarna Jesenice, Gradbeno podjetje Gradiš, Tovarna avtomobilov Maribor (Tam), Železarna Ravne, Gorenje, Velenje, Slovenija vino in DES (podjetje za distribucijo e-
SPODNJE GORJE — Soteska Vint-gar že osmo desetletje vabi turiste. Soteska, kjer so Gorjani napravili mostove in galerije leta 1893, je dolga 1600 metrov. Obnovili so galerije že večkrat, nekajkrat tudi mostove, ki jih je narasla Radovna odnesla; sedaj pa bo spet treba obnoviti tako mostove kot ga-. Idrije, ker so že močno dotrajani.
- Mislila sem, da te bo tnalo glasbe pomirilo...
T he Vili Mediterranean Games ■ were held last September in Split and eight smaller Dalmatian towns, with some 2,500 competitors from 14 Mediterranean countries taking part in 25 different sports contests. A total of 1,393 medals were awarded.
The Split Games will long be remembered in Yugoslavia not only for this host role, but as the most successful to date from the standpoint of gold medals won (56). For the first time, Yugoslavia topped the list of competing countries in this respect.
If one outstanding competitor must be selected, there can be little doubt that the strongest claim belongs to the Yugoslav swimmer Borut Petrić, winner of five medals: three gold and two silver.
-	Očka! Ali so te rože chrysantehme ali astre?
-	Menda so chrysantehme!
-	In kako se piše ta beseda?
-	Hm, morda so pa le astre...
TABLE OF MEDAL WINNERS
ZA POROKO! 75 barvnih fotografij v različnih pozah vključno z albumom samo $120.00. Po naročilo pridemo na dom ali v cerkev.
^A POTNE LISTE!
Izvršimo fotografije v 20. minutah.
Gold	Silver Bronze	Total
56	38	33	127
55	41	33	129
49	63	47	159
16	20	31	67
7	10	14	31
5	5	14	24
Yugoslavia
France
Italy
Spain
Greece
Turkey
Egypt
Algeria
Tunisia
Lebanon
Syria
Marocco
Malta
Monaco
TISKARNA
9A LOWER PLAZA
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650
(Vic) Pty, Ltd.
1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
no medals no medals
PRIREDITVE S.D.M. V 1980:
3. maja:
10. maja: 14. junija
12.	julija: 9. avgusta:
6. septembra:
13.	septembra: 11. oktobra: 13. decembra: 26. decembra: 31. decembra:
Večer naših mamic (Samo za člane S.D.M.)
Balinarski ples
Letni ples S.D.M. s proglasitvijo Lepotice Slovenske skupnosti v Melbournu in kraljico dobrodelnosti
Lovska veselica Domače koline
Večer naših očetov (Samo za člane
S.D.M.) Kresni večer Večer na vasi Miklavževan j e Štefanovanje s piknikom Silvestrovanje
VSTOPNICE navadno lahko rezervirate pri sledečih:
Maks Hartman Andrew Fistrič Stanko Penca Janez Zemljič Anica Markič
850 4090 434 3195 233 5670 306 9503 870 9527
Gornji program se lahko po potrebah društva spremeni, zato opozarjamo, da pazljivo prečitate vabila, ki vam jih S.D.M. pošilja. V slučaju, da vabil ne sprejemate nam prosimo javite. Sporočite nam tudi naslove onih ki vabila ne sprejemajo, pa bi jih radi dobivali.
SPOMINKI
na otvoritev Slovenskega kulturnega in rzvedrilnega središča v Clthamu so še vedno na razpolago pri Slovenskemu društvu Melbourne:
MAJOLKA IN VRČEK........................................$ 10.00
iz žgane gline z vtiskom Slovenskega doma v Elthamu ter datumom otvoritve, temno ali svetlo rujave barve
MAJOLKA, iste oblike, posamezna..............................$ 8.00
VRČEK, iste oblike, posamenzen................................$ 3.00
LESENI KROŽNIK...........................................$ 12.0»
ročno delo z vžganimi slovenskimi ornamenti 24cm v premeru
"WOMAN'S GLORY"........................................$ 10.00
Knijiga slovenskih kuhinjskih receptov pisana v angleščini, izdana v l!SA, z ilustracijami.
A V BE.......................................................$70.00
pokrivala pri ženski narodni noši, bogato vezene, ročno delo članic SDM.
Vsi gornji spominki so bili izdelani v omejenem številu in ne bodo nikoli več ponovljeni. Že to jim daje posebno vrednost kot izredno vredno darilo.
Nabavite jih lahko osebno ali pa jih naročite po pošti na naslov Slovenskega društva Melbourne.
Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185 Eltham, Vic., 3095
Datum:.
Priloženo pošiljam ček — poštno nakaznico za $6.00, kot naročnino za "VESTNIK" za leto 1979. Prosim, da mi ga pošiljate na sledeči naslov:
IME IN PRIIMEK: .............................................................................................
CESTA: ...........................................................................................................................
MESTO: ....................................................................................... POSTCODE:
Podpis: ............................................................
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
E3D
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Donca-ster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
SAMORASTNIKI fimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiuiiimiiitimmi
Tolažba
Odšla nenadoma sem, brez slovesa V jesenskem času ljubavi goreče prižgali so mi smrti zadnje sveče, da svetijo na potu mi v nebesa.
Bilo pretrgano življenje je telesa; le prah so dali v groba črno jamo. Zato ne joči, ne tuguj za mano: usode ustaviti ni moč kolesa.
Edini nisi, ki trpi za tako rano; našel jo boš, ki prav tako žaluje, ozdraviti poskušaj ji srce boiano:
njej daj vse to, kar si namenil meni! Dokler Nevidna roka spet te združi z mano vesela bom, da lažje bode tudi tebi.